DR. O. ILAUNIG: 43 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. Še sta bila grofa Zrinjski in Frankopan na svobodi, ko se je začelo zasliševanje grofa Tatenbaha v Gradcu. Njegov javni obtožitelj je bil komorni zastopnik na Nižje-Avstrijskem dr. Megerle, ki je trdil: »Tatenbahova zveza z zarotniki je bila naperjena zoper cesarja, ker je Tatenbah obljubil grofu Zrinjskemu, da mu pomaga v dejanju in besedah, ker je vedel za zaroto Zrinjskega in se je ineseca januarja 1670 izrazil, da se bo spomladi nekaj zgodilo, torej tudi na njega odpade del krivde. Tozadevni pismi grofa Zrinjskega je skril in sežgal; hrvatskega bana je v gradu Račje sprejel svečano ter ga slavil kot nepremagljivega vojskovodjo in mu celo prej napil kakor cesarju; svaril je Zrinjskega pred ojačenjem čet s pristavkom, da bi prišel sam, a se boji izdaje svojih last_t_ ljudi; v iateiu času pa se je tudi ponujal gro- fu Brennerju, da bo vse poizvedel po konjušniku Rudolfiju in je vsled tega odpotoval.« Grof Tatenbah se je zagovarjal izpočetka zelo previdno. Kmalu pa je, kakor ni bilo spričo njegovega omahljivega značaja drugače pričakovati, vse priznal ter je zaprosil cesarjeve milosti, milosti, katero je v istem času skušal izprositi za njega tudi p. Emerik. Grofa Tatenbaha je nadzoroval v ječi grajski stražmojster Jurij Vampreht, ki je bil sedaj v službi grajskega stotnika grofa Brennerja. Imel je strog ukaz, da mora gledati na to, da ne pride grof Tatenbah z nikomur v dotiko ter tudi nikomur ne pošlje nobenega pisma. Če se tega strogega ukaza ne bi vestno držal, zgubi takoj službo in povrh ga še zadene stroga kazen. Grof Tatenbah je občutil vso težo ječe. Prej navajen se gibati svobodno, uživati veselje, ukazovati ter se dati častiti, je bil sedaj v ozki, malo prijazni celici. Počasno so tekli dnevi in ničesar ni zvedel, kaj se godi zunaj, ali se kaj dela za njegovo rešitev, kaj je ukrenila njegova soproga, katero je prej tako bridko žalil. Zdaj mu je stopilo vse pred oči, kako lahkomišljeno je ravnal z njo, kako ji je ranil srce s svojim obnašanjem, s kako nehvaležnostjo ji je vračal njeno ljubezen, ki je bila pripravljena zanj žrtvovati vse. Kaj pa je z njegovimi zavezniki? Kakšna usoda jih je zadela? Ali so na svobodi, ali so tudi zaprti, ali so kaj podvzeli, da ga rešijo? Vse to je mučilo grofa Tatenbaha, kl je bil nestrpen ter skušal na vsak način zvedeti, kakšen je njegov položaj. Dobil je od Jurija Vamprehta, kateremu je §la usoda nesrečnega grofa k srcu, papir, da je mogel pisati. Napisal je pismo svoji soprogi, v to pismo pa je vložil še drugo za svojega prijatelja. Čakal je ugodne prilike, da izroči ti pismi kaki zanesljivi osebi. Upal je, da bo na ta način pospešil svojo rešitev: Ponudila se mu je taka prilika, a ravno to je bilo zanj pogubonosno. * Nad Schlossbergom se je vlačila siva megla in črna noč je razprostrla svoja temna krila pred celico, v kateri je sedel grof Tatenbah pri slabo brleči luči. Od severa sem je pihal po Murski dolini oster veter, da je žvižgalo skoz odprtine močne trdnjave na Schlossbergu. V tej noči se je plazila v temi na zapadni  sti _ni, tam, kjer se dviga strma skala proti trdnjavi, neka temna postava vedno višje in vižje. Nočni plezalec je zdaj dosegel previseči kamen ob zunanji strani trdnjave ter zagnal z veliko spretnostjo vrv do okna celice grofa Tatenbaha, Zagnal jo je tako, da se je vrv ovila okoli železnega droga in zdrknila na drugi strani naprej, katero je drzni plezalec vjel ter se tako dvignil višje in nazadnje se je oprijel z obema rokama možne železne mreže v oknu Tatenbahove celice. Zdajci se je pogumni plezalec pojavil pred. oknom Tatenbahove celice, iz katere je gledal nesrečni jetnik. Spoznal je takoj, da se mu je približal po tej nevarni poti nekdo, ki mu prinese poročilo od prijateljev, tolažbo, mogoče celo pomoč; morda je celo prišla prava ura, da pobegne. Spoznal je takoj tega pogumnega moža, bil je namreč Rudolfi. Grof Tatenbah odpre pozorno okno, katerega čuvaji iz neprevidnosti niso zaklenili. »Rudolfi, ti mi prinašaš poročilo od mojih",« vzklikne ves razburjen ter nasloni glavo na mrežo, da bi bolje slišal sporočilo. »Da, tako je, milostljivi gospod,« zašepeče Rudolfi, »prihajam iz Ogrskega, da vam sporočJm pozdrave grofice Zrinjske in di'ugili ogrgktti prijateljev.« %v »Nikar me ne zasmehuj s takim nazivom,« odvrne grof žalostno, »visoki gospod je postal reven jetnik, ki mu je obupati, če ne pride kmalu pomoč. Kaj pa dela grofica Zrinjska, kaj njen soprog in Frankopan, v kakšnem stanju je zarota,« vpraša grof Tatenbah hlastno. »Vse dobro, gospod grof. Milostljiva gospa grofica priporoča, da vztrajate in ničesar ne izdate. Računajte na njo, ona bo storila to, kar je vam obljubila. To je glavno, kar naj vam povem. Ne upam se dalje govoriti. Slišim namreč, da se bliža straža. Če imate kako pismo, dajte mi ga hitro!« »Tu imaš pismo za mojo soprogo, v njem je flrugo za grofa Thurna. Izroči gotovo! Ko bom fcopet prost, te bogato obdarujem. Pozdravi grofico Zrinjsko!« Grof Tatenbati IzroCi s treso.o se roko pismo, ki ga Rudolfi vtakne v svojo obleko ter reče za .slovo: »Potolažite se! V kratkem se bo več podvzelo *a vas. Ne bodo pozabili na vas!« »Jaz pa ne na te,« zagrmi nato tuj glas za Rudolfijem. Prišel je ta glas iz ust krepkega moža J_r«__ija Konrada, ki j« stal spodaj ter giedal proti Tatenbahovemu oknu, kjer je zapazil nočnega obiskovalca. Toda kakor blisk se je spustil Rudolfi po vrvi, se oprijel prvega oporišča ter se kakor veverica spuščal od skale do skale vedno nižje in nižje. Konrad mu je sledil ter je klical §e dva arkebusirja, ki sta sprožila puške za bežečim: Oster odmev, zdelo se je, kakor da bi nekaj zaječalo — potem pa je bilo vse tiho. V tem trenutku se je privlekla neprodirna megla sem gor od Mure. Nastala je taka tema, da človek še svoje roke ni mogel videti. »Grom in strela,« zakolne Konrad, »ušel nam je, nikamor ne vidimo. Ne morem ga zasledovati, počakati moramo, da se zdani. Jutri zjutraj bomo na vse zgodaj pogledali, če najdemo kako sled.« Preklinjaje se je vrnil Konrad z obema vojakoma, naročivši jima, da morata o tem molčati, sicer bi njim vsem slaba predla. Bilo je dan pozneje. Grof Tatenbah je bil razburjen. Rudolfijev obisk je prišel tako nepričakovano, da ni mogel vprašati v naglici za najvažneiše stvarL Hudo ga je mučila negotovost, kaj je z Rudolfijom. Kakšna je njegova usoda? Ali je srečno ušel? Ali jc morda bil ustreljen? In pisma? Gorje, če pridejo komu drugemu v roke, potem je zgubljen. Ta negotovost ga je popoinoma zmedla. Tresel se je kakor otrok, ki se boji očotove šibe. Znoj mu je pokrival čelo, hotel je moliti, toda ni mogel, njegove misli so bile preveč raztresene. Pobegnil bi, toda težka vrata celice mu zapirajo pot. Vsak večji šum mu je vzbudil sum, da pribajajo vojaki, ki ga odvedejo na morišče. Vsak trenutek bi mogel vstopiti strogi mestni sodnik Peter Volk ter mu naznaniti strašno smrtno obsodbo. Zdajci se slišijo krepki koraki pred celico. Zagrmel je močni glas Jurija Vamprehta, duri so se odprle, in zares je strogi mestni sodnik Peter Volk stal pred potrtim grofom. Kaj pa je to? Mestnega sodnika obraz, ki je vedno kazal najresnobnejše poteze, je bil danes prešinjen s čudovito prijaznostjo in milobo. Vljudno ga je pozdravil in rekel: »Gospod grof, vcm, da me smatrate za svojega nasprotnika, ker so moji nazori in moja služba v navzkrižju z vašim početjem. Težko mi je bilo dosedaj dokazati, da nikakor nisem nasprotnik vaše osebe. Zato pa me tem bolj veselL da vam morem danes sporočiti, da vaša stvar ne stoji tako slabo, kakor morda vi sami mislite.« Grof Tatenbah se je veselo zganil, žarek upanja je zadel njegovo razburjeno srce. Vedel je, da mestni sodnik resnobno govori, saj je bila pri možu stroge resnice takšna šala izključena. »Torej sem svoboden,« radostno vzdihne grof Tatenbah. »To še ne,« odvrne mestni sodnik, »toda krvnikov meč je, hvala Bogu, sedaj vtaknjen y nožnico.« Grof Tatenbah je pogledal mrko v tla, prlčakoval je več. »Sodišče je izdalo sodbo,« je nadaljeval Peter Volk, »in ni izreklo smrtne obsodbe.« »In kakšna je moja usoda,« vpraša grof ves nemiren. Mestni sodnik potegne izpod plašča pergament ter prečita jetniku sodbo z dne 9. oktobra 1670, ki se je glasila tako, da se vzame grofu vse službe ter se ga obsodi na dcnarno globo. Tudi ostane še dalje v zaporu. To pa vse radi tega, ker preiskava dosedaj nič ni dognala, kar bi kazalo na veleizdajstvo. Vendar pa zasluži izvanredno kazen, ker je podpiral grofa ZrinjskeRa pri njegovih slabih namenih.