Erika Kržišnik
Filozofska fakulteta v Ljubljani
SINONIMI V POVESTI DOSTOJEVSKEGA »DVOJNIK«^
I
Opredeljevanje sinonimov kot istopomenskih in pomensko sorodnih besed in izrazov (ta definicija sinonima je namreč najbolj običajna in jo lahko najdemo v vsakem priročniku, od Verbinčevega Slovarja tujk do različnih sinonimičnih slovarjev; slovensko poitnenovanje za sinonim je soznačnica/sopomenka), tudi kot izrazov, ki so si pomensko blizu (poljsko: wyraz blyskoznaczny), je preširoko in poenostavljeno. Posebno raznoliko je razlaganje in razumevanje pomenske »istosti« in »sorodnosti« v sinonimičnih slovarjih.
Kaj so jezikovni sinonimi?
A. P. Jevgenjeva je staro splošno definicijo o istopomenskih in pomensko sorodnih besedah dopolnila s tremi pogoji, ki naj jih sinonimna, soznačna beseda izpolnjuje: a) biti mora uporabljana sinhrono (sočasno), b) mora biti del vse-narodnega, splošno govorjenega jezika, c) biti mora knjižna.^ S to opredelitvijo sinonimov je Jevgenjeva opustila arhaično (zastarelo, starinsko), strokovno, žargonsko besedišče.
Osnovna lastnost sinonimov je njihova medsebojna zamenljivost. V zadnjem času pa dobiva vse večjo veljavo misel, da je osnovna in odločilna lastnost sinonimov isti način povezovanja z drugimi besedami.^ Zahteva po istem načinu povezovanja pravzaprav ni nič drugega kot natančneje določeno pojmovanje »medsebojne zamenljivosti«, le da je sama semantika še za stopnjo bolj potisnjena v ozadje. Raziskovalci jezikovnih sinonimov si torej vsi po vrsti prizadevajo pustiti vprašanje besedila in funkcije sinonimov v govoru/besedilu čim bolj ob strani. Takšno omejevanje je mogoče seveda predvsem ob delu za sinonimične slovarje, odprto pa ostaja vprašanje vloge sinonimov v besedilu/govoru.
V tej zvezi se nam v okviru problema sinonimije najprej povrne znano vprašanje besednega pomena (semantike). Tudi s tega gledišča je obravnavanje sinonimov zelo mnogovrstno; giblje se navadno med dvema skrajnostma, ki ju navajamo za primer in ki se med seboj nikakor ne izključujeta. A. O. Vino-kur meni, da sinonimična sredstva v živem jeziku sploh ne obstajajo. Sinonim je sinonim samo, dokler je v slovarju.^ Nasprotno pa A. D. Grigorjeva ob pre-
1 v članku prikazujem probleme diplomskega referata, napisanega in branega v šolskem letu 1975/76.
2 Slovar' sinonimov russkogo jazyka; Zadaci slovarja sinonimov, Leningrad 1970, str. 5: (Sinonimicnymi drug drugu nado priznat' tol'ko te slova, kotorye predstavljajut soboj neot'eralemuju čast' slovarnogo sestava sovremennogo literaturnogo jezyka, živoj obščenacional'noj razgovornoj reči.«
' Kot citat navaja A. P. Jevgenjeva v knjigi Osnovnye voprosy sovremennogo russkogo jazyka, Moskva -Leningrad 1966, str. 6. V. A. Zvegincev: »Tak nazyvaemye sinonimy kak takovye javljajutsja iiš' členami tipovyh slovosočetanij. Samy že tipovye slovosočetanija, konečno, ne predjavljajut soboj rozver-nutyli predloženij ili fraz. Eto minimal'nye distribucionnye modeli, pozvoljajuščie vyjavit' nalićie (ili otsutstvie) toždestva sočetaemosti.«
^ Ibid., str. 5. G. O. Vinokur: »Tak nazvvaemaja sinonimičnost' sredstv, esli imet* delo ne s lingvisti-češkoj abstrakcitj, a s zivym i real'nym jezykom, s tem jazykom, kotoryj faktičeski suščestvuet v istorii, javljaetsja prosto-napiosto fikciej. Sinonim javljaetsja sinonimom tol'ko do teh por, poka on nahoditsja v stovare.«
86
gladovanju leksikalne sinoniimije pri Puškinu najde isti pomen v dveh besedah, ki nista sinonima, pa to postaneta, če sta postavljeni v določene gramatične kategorije.*
Pri iskanju in določanju sinonimov v povesti Dostojevskega »Ehrojnik«* sem si izbrala za izhodišče pretežno to drugo pojmovanje, vendar pa sem se do neke mere omejila tudi s sinonimičnim slovarjem ruskega jezika (ne nazadnje zaradi tega, ker sinonimičnost ruskih besed prepoznavam s pomočjo slovarjev, saj mi ruščina ni prvi jezik). V sinonimično vrsto sem vključila tudi sinonimične idiome in frazeološke zveze (primer: bdit' v oba — byt' bditernym /slov. budno paziti/), semantične neologizme, ki sicer ostajajo stvar individualnega (umetnostnega) sloga (in zato niso vsesplošno sprejeti), pa navajam kot posebno skupino znotraj kategorije.
II
Sinonimična vrsta predstavlja zaključeno celoto s tem, da itnajo besede, ki jo sestavljajo, isti osnovni pomen, čeprav ta pomen označijo z različnih gledišč. Prav ta zadnja lastnost je v besedilih (zlasti umetnostnih) najbolj izrabljena.
V besedilih se pogosto srečata sinonima, ki omogočata predstavo o predmet-nosti s tako različnih gledišč, da se na prvi pogled zdi, kakor da bi šlo za dva nasprotujoča si pomena (primer: oni ne hodjat, a šestvujut)-
Kopičenje sinonimov v nekem besedilu imamo navadno za pilščevo (ali govor-čevo) težnjo za čim popolnejšo in večstransko označitvijo pomena (pojma, pojava, predmeta) (primer: On byl kakoj^to ugrjumyj, sumracnyj, nasuplennyj). Gre za večjo ekspresivnost, takšno kopičenje vzbuja vtis, da avtor vztrajno išče pravi izraz za svojo pripovedno intencijo, hkrati pa doseže poudarjanje. Morda bi dodali še »navado« pisanja, ki upošteva navodilo klasične retorike in poetike o neponavljanju iste besede.
V analiziranem besedilu sem našla 94 primerov sinonimnih besed in besednih zvez. Po Slovarju sinonimov Jevgenjeve tvorijo sinonimično vrsto pari v 34 primerih. V ostalih primerih sem uporabljala Slovar' russkogo jezyka S. I. Ože-gova (Moskva 1970) in Frazeologičeskij slovar' russkogo jezyka A. I. Molotkova (Moskva 1970). Pri nekaj primerih gre za jasne situacijske (kontekstualne) sinonime.
Razhajanja sinonimov v pomenskih odtenkih ni vedno lahko izraziti in tudi vlogo, ki jo imajo nizanja sinonimov v besedilu, je težko določiti. Ker se sicer funkcije med seboj mešajo in dopolnjujejo, sem skušala primere vendarle razvrstiti po podobnem učinkovanju, saj je tako problem vloge soznačnic v besedilu veliko razvidne j ši.
1. Variiranje: 1. ustaljenih besed in fraz;
2. novih (pisateljevih, kontekstualnih) izrazov.
' Ibid., str. 24/25 A. D. Grigoreva: »Glagoly sastavit' — sastojat' na pervyj vzgljad isključajut kakoe — libo sovpadenie značanij. Dejstvitel'no eto odnokorennye glagoly, protivopolozny po svoira vnutrennim svojstvam ... no v slovare Puškina my stalkivaemsja s takim upotrebleniem etih glagolov, kotoroe po-zvoljaet stavit' vopios o ih častičnoj sinonimu, My imeem v vidu olnošenija toždestva v značenii, voznikajuščee meždu glagolom sostojal' i stradatel'nym pričastiem prošedšego vremeni od sostavit' — byf sostavlennym v kratkoj forme.« F. M. Dostoevskij, Sobranie sočinenij, tom pervyj, Dvojnik, Moskva 1956, str. 209—375.
87
II. Stopnjevanje: 1. z nizanjem sinonimnih besed in fraz enake intenzivnostne stopnje;
2. z nizanjem sinonimnih besed in fraz, katerih intenzivnost raste;
3. z nizanjem sinonimnih besed in fraz, katerih intenzivnost pada.
III. Izražanje ironije.
IV. Drugi primeri. I. Variiranje
1. Primeri, kjer gre za ponavljanje s pomočjo variacij (besed ali besednih zvez), ki so v jeziku splošno rabljene; deloma zaradi neponavljanja iste besede (besedne zveze), deloma včasih tudi zaradi modifikacije pomena.
sovestilsja že otčasti ottogo, čto hotelos' gostja horošo pokormit', a častiju ottogo, čto hotelos' pokazat', čto on ne kak niščij živet. (273)
deloma mu je bilo nerodno zaradi tega, ker bi bil rad lepo pogostil svojega povabljenca, deloma pa zato, ker mu je hotel pokazati, da ne živi kakor berač. (217)7
SI. sin.: otčasti — ne vpolne, ne v polnoj mere; v XIX. v. v kačestve sinonima upotrebljalos' takže slovo častiju
Kak emu byt', čto emu delat', kak emu v nastojaščem i kritičeskom slučae postupat'. (351)
Kaj naj zdaj ukrene, kaj naj zdaj stori, za kaj naj ise odloči v tem kočljivem položaju. (308)
Variacije na temo: čto delat', ki se gibljejo od splošnega h konkretnemu (»postopek«).
2. Variiranje z novimi (pisateljevimi, kontekstualnimi) besedami oziroma besednimi zvezami (predvsem razbitimi frazeološkimi zvezami). V teh primerih se zlasti kaže piščeva suverenost v obvladovanju jezikovnega instrumentarija: sinonimni pomen teh izrazov je mogoče izluščiti šele iz sobesedila, ni pa jih najti v Slovarju sinonimov v eni isinonimični vrsti; še več, takega izraza ali fraze ni mogoče najti niti v razlagalnem ali frazeološkem slovarju.
Potrepav ego ešče raza dva po ščeke, poščekotav ego ešče raza dva, ... (289)
Se enkrat ali dvakrat ga je potrepljal po licu, potem ga je nekajkrat še pobožal ... (236)
poščekotat' — priložnostna tvorba, spodbuda za novo tvorbo je iz prejšnje povedi.
Obespečil sebja samym vyzyvajuscim vzgljadom, kotoryj imel neobycajnuju silu myslenno ispepelit' i razgiomljat' v prah vseh vragov. (217)
' F. M. Dostojevski, Dvojnik, DZS 1970, str. 139—339, prevedla Gitica Jakopin. Prevod sem pritegnila zato, da bi opozorila na težave pri prevajanju takšnih sinonimnih parov!
88,
(primerjaj str. 215: ispepelit' razom v prah vseh zdrobiti v prah vse)
se je za vsak primer zavaroval s tistim svojim izzivalnim pogledom, ki je imel tako strašno moč v sebi, da je v mislih vse sovražnike gospoda Goljadkina raizJtreščil in stri v prah in pepel. (150)
Ožegov: ispepelit' /kogo — 1. (visok.)/ —¦ obratit' v pepel lazgromljat' Jsm. gromit (gromljat')/ — uničtožat', razrušat'
Frazeološki si.: prevraščat' v prah
11. Stopnjevanje
Nizanje sinonimov poudarja (stopnjuje) določeno lastnost duševne ali telesne manifestacije. Pomensko so ti primeri omejeni na slikanje razpoloženja v junaku in zunaj njega. Ravno zaradi nizanja sinonilmnih izrazov (besed ali besednih zvez) dobiva razpoloženje (v našem primeru je to predvsem zmedenost, negotovost, strah) v besedilu vlogo »razpoznavnega znaka«.
1. Stopnjevanje z nizanjem sinonimnih besed in fraz enake intenzivnostne stopnje:
(Nemoč, negotovost, zmedenost, strah, hitenje v prazno —¦ sinonimi se kopičijo v besedilu, kot so se ti občutki kopičili v gospodu Goljadkinu.)
... i zametiv, čto vse uže sdelano i ždat' uže bolee nečego, toroplivo, suetlivo, s malen'kim trepetaniem serdca sbežal s svoej lestnicy. (213)
... in ko je ugotovil, da je že vse opravljeno in da ni več kaj čakati, se je gospod Goljadkin urno spustil po stopnicah, kot da ga čakajo nujni opravki, in srce mu je vznemirjeno utripalo. (145)
Ožegov: toroplivyj — sklonnyj toropit'sja sueüivyj — sklonnyj k suete (v 2. značenii) sueta — 2. izlišnjaja toxoplivost'
(S tako zbegano zavestjo ocenjuje tudi ljudi okrog sebe.)
Gospodin Goljadkin slysal jasno, kak vse, čto ni hyio v zale, rynulos' za nim, kak vse tesnilis', davili drug druga. (373)
Gospod Goljadkin je dobro videl, da so se vsi, kar jih je bilo v veliki spre-jemnici, zgnetli za njim, suvali so se in mečkali... (335)
SI. sin.: tesnit' . ¦. davit' — vyzyvat' oščuščenie boleznennogo davlenija, sžatija ili čuvstv tjažesti, boli...
2. Stopnjevanje s pomočjo sinonimov, katerih intenzivnost narašča:
Gospodin Goljadkin uže mog daže sovsem razgljadet' svoego novogo zapozda-logo tovarišča — razgljadel i vskryknul ot izumlenija i užasa. (253)
Gospod Goljadkin je tedaj že dobro razločil svojega novega, zapoznelega tovariša — razločil ga je in že zavpiil od groze in osuplosti. (193)
89
Ožegov: izumlenie — krajnee udivlenie užas — krajnee iziunlenie
Petruški ne našlos' za peregorodkoj, a serdilsja, gorjačilsja i vyhodil iz sebja liš' odin postavlennyj tam na polu samovar' (211)
Petruške še vedno ni bilo v njegovem kotu, zato pa je na podu divjal, razsajal in besnel samovar... (143)
SI. sin.: I. veriga: serdit'sja ¦.. vyhodit' iz sebja — ispytyvat' čuvstvo razdra-ženija, gneva na kogo — 1.
vyhodit' iz sebja — sil'no serdit'sja
II. veriga: gorjačit'sja ... vyhodit' iz sebja — projavljat' vozbuždenie gorjačit'sja — dejstvovat' v vozbuždenii
vyhodit' iz sebja — byt nesderzannym ot sil'nogo vozbuždenija
3. Stopnjevanje z nizanjem sinonimov, katerih intenzivnost pada:
... V eto mgnovenie gospodin Goljadkin došel do takogo otčajanija, tak byl isteizan, tak byl izmučen, do togo iznemog i opal (251)
(Gospoda Goljadkina je ... v tistih trenutkih vil najbolj črn obup, da je bil do kraja zmrcvarjen, do kraja izmučen, poparjen in obnemogel. .. (190)
SI. sin.: mučit', terzat'... dovršno: izmučit', isterzat' — pričinjat' nravstvennye slradanija. Terzat' okazyvaet na bolee sil'nye stradanija
tak sil'no potrjaslo i porazilo ego vse proizšedšee s nim neskol'ko minut nazad (250)
prehudo ga je namreč pretreslo in poparilo vse tisto, kar se mu je pred nedavnim pripetilo ... (189)
SI. sin.: porazit', potrjasfi
potrjasti — ukazyvaet na osobenno sil'noe, glubokoe vpečatlenie, proizve-dennoe na kogo-libo
III. Ironija
Z nizanjem ustreznih sinonimnih izrazov doseže včasih ironijo ali pa jo samo še stopnjuje. V nekaterih primerih se ironija prelomi v grotesko.
Nakonec ... ol dlja čego ja ne obladaju tajnogo sloga vysokogo, sil'nogo, sloga toržestvennogo. (237)
In naposled... o! Da se mi ni razkrila skrivnost privzdignjenega sloga, mogočnega, bobnečega sloga. (174)
SI. sin.: vysokij ... torzestvennyj: o jazyke, istile, slovah otličajuščihsja pripodnjatost'ju
kak proslezilas' nežnaja mat' i kak zarydal pri sem slučae sam otec (236) 90
kako so potem nežni materi privrele solze v oči in kako je vpričo vsega tega zaihtel še sam družinski oče (173)
SI. sin.: rydat' ... lit' slezy
Ožegov: proslezit'sja — vsplaknuf ot priliva čuvstv
»Da-s, ^odin iz moih blizkih znakomyh pozdravil s činom (...) drugogo ves'ma blizkogo tože znakomogo, i v dobavok prijatelja, kak govorit'sja, sladčajšego druga.«
»... neki moj dobri znanec je čestital nekemu drugemu, tudi mojemu dobremu znancu (...) pa tudi onadva sta prijatelja, intimna prijatelja, kot pravijo.«
SI. sin.: drug ... prijatel' IV. Drugi primeri
V ta razdelek uvrščam primere sinonimnih parov, ki nastanejo s sopostavlja-njem antonimov, od katerih je eden zanikan. Kot posebno skupino jo navajam samo zaradi velikega števila na enak način zgrajenih primerov (skupen formalni postopek). Pomen in stilna obarvanost takšnega sopostavljanja sta različna, primere bi glede tega lahko porazdelili v prejšnje skupine.
... to skažu vam, milostivj^j gosudar' moj, čto ja smutno i nejasno ponjal vse eti nameki. (312)
... vam moram izjaviti, spoštovani moj gospod, da sem vse to namigovanje razumel le nejasno in megleno. (263)
SI. sin.: smutnyj, nejasnyj — ne vpolne osoznannyj
... vpročem, pokamest nedurno; pokamest vse idet horošo ... (210)
za zdaj je še vse kar v redu, za zdaj še vse kar dobro gre- (142)
Ožegov: nedurnoj — dostatočno horošij
No čerez minutu on odnim skačkom vyprygnul iz posteli, verojatno popav, nakonec, v tu ideju, okolo kotoroj vertelis' do sih por rassejannye, ne prive-dennye v nadležaščij porjadok mysli ego. (210)
Toda že hip po tistem je skočil iz postelje, ker se mu je najbrž končno docela izluščila ideja, okrog katere so se dotlej sukale njegove raztresene misli, ne da bi hotele vsaka na svoje mesto. (142)
Ožegov: rassejat'sja — 3. v besporjadke razojtis'
»Ja čelovek prostoj, nezatejiivyj, i bleska naružnogo net vo mne ...« (219)
»Jaz sem navaden človek, preprost človek, in za zunanji blesk se nisem nikdar gnal...« (152)
SI. sin.: prostoj, nezatejiivyj — otličajuščijsja prostotoj, skromnost'ju
91
III
Kakor se vidi ie analiziranih primerov, sem se pri obravnavi sinonimov v besedilu omejila zgolj na tako imenovane dvojne oziroma trojne foraiule. To so zveze priredno povezanih sinomimov (besed in/ali besednih zvez), z veznikom ali brez njega, ki so za to besedilo značilna stilna oblika. Dvojne oz. trojne formule so element historičnih slogov. Pri nas jih najdemo od Trubarja dalje, morda pa celo že prej.* Kot retorična figura imajo v posameznih slogovnih obdobjih različno vrednost; zdaj so zgolj figurativni okrasek (ornament), spet drugič imajo poleg te stilne funkcije še dodatno semantično vrednost. Le-ta je opredeljena z osnovno lastnostjo dveh (^eč) sinonimnih izrazov: samo del pomena je obema skupen, preostali del pa je nadgradnja tega skupnega pomena.
V povesti »Dvojnik« imajo dvojne oziroma trojne formule nosilno semantično vrednost. Mogoče bi jih v tem besedilu lahko utemeljili ne samo z vidika oblikovanosti besedil, ampak tudi v konkretni pomenski vlog'i: dvojnik — dvojnost doživljanja —• dvojni izraz. Nikakor pa niso »gostobesednost«, kar so Dosto-jevskemu očitali ob prvi objavi te povesti.'