Izhaja: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako jeta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-; >. kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za .i n s c r a t e se plačuje po *•10 Jer. od garmbnd-vrste za "u '^v sak ó le rat. V e 1 j a : za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu. Denar naj se pošilja pod napisom: Upravuištvu v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. & Leto XVI. V Celovcu, 10. marca 1897. Štev. 7. Rojaki! Volilni možje! Volilni možje, kterim so volilci izročili ta častni posel. bodo dné 15. marca 1897 izbirali poslance za državni zbor. Bolj nego kdaj, je važna ta volitev letos. Združeni naši nasprotniki pa tudi bolj kakor prej kdaj delajo z najhujšim pritiskom, da nas premagajo. Dolžnost vsakega krščanskega, slovenskega volilnega moža je, da glasuje le za takega moža, kteri bode naše koristi in pravice krepko in v vsakem oziru odločno zastopal na Dunaju. Naši kandidat j e za državni zbor so: I. Za volilni okraj Vel i k Ovec-Celo V ff C (kmetske občine v sodnijskili okrajih Velikovec, Pliberk, Dobrlaves, Žel. Kapla, Celovec, Trg): Lambert Einspieler, stolni školastik, kanonik itd. v Celovcu. Ta mož je izšel iz priprostega, kmetskega stami; vedno se je trudil in žrtvoval za naše ljudstvo. Dobro pozna naše rane v narodnem oziru, dobro mu je znano stanje kmetov. Naš kandidat bode se gotovo najodločneje potegoval za naše pravice in zlasti za korist trpečega kmetskega stami v državnem zboru. Torej, volilci velikovško-celovškega okraja, jednoglasno volite našega kandidata! Pridite vsi, do zadnjega moža na volišče, stojte trdno, in pričakovati smemo — zmago! II. Za volilni okraj JSorovlje-BeljaTc (kmetske občine v sodnijskih okrajih Beljak, Rožak, Paternijon, Podklošter, Trbiž, Borovlje): Ker so se prvotne volitve v tem okraju za nas neugodno vršile, in ni pričakovati kakega uspeha, naj se slovenski volilni možje ne udeležijo glavne volitve v Beljaku, marveč naj ostanejo doma. III. Za volilni okraj Spital-Šmohor : Janez Peitler, posestnik itd. v Rennwegu. Peitler je ta okraj že dosedaj zastopal v državnem zboru. Slovenci šmohorskega okraja, volite ga tudi sedaj zopet! IV. V volilnem okraju VolŠberJc-St. Vid naj se slovenski volilni možje ne udeležijo volitve. Imenovana vrla moža Vam, Slovenci, priporočamo po najboljši vesti, ker prepričani smete biti, da bodeta najboljše zastopala "Saše koristi. Zato volite ju soglasno, vsi brez izjeme! Ravno sedaj delujejo vse nasprotne sile združeno zoper nas in nasprotniki se poslužujejo najpodlejših in najnesramnejših pripomočkov, da bi nas podjarmili. A Vi, Slovenci, pokažite se zavedne, sveti katoliški cerkvi in slovenskemu narodu zveste može! Ne udajmo se! Vse za vero, dom, cesarja! Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem. Slovenskim volilnim možem! Volilnim možčm so volilci zaupali iu izročili častni posel, da oni izberejo poslanca. Izbrati si morajo torej takega poslanca, kakoršnega njih volilci želijo, t. j. naši slovenski volilni možje morajo dati svoj glas le krščanskemu, slovenskemu kandidatu, nikoli pa nasprotniku, liberalcu, nacijonalcu in bauernbundarju. 'Zgodilo se je velikokrat, da so nasprotniki lovili naše može, jih mnogokrat pregovorili, dà, naravnost prisilili i voliti z liberalci. Zato slovenski volilni možje, bodite previdni ; ne dajte se pregovoriti, ne zapeljati na noben način. Posebno v celovško-velikovškem okraju bodo nasprotniki z vso silo pritiskali na slovenske volilne može, ker je zmaga odvisna le od malo glasov. Slovenski volilni možje! Vi ostanite trdni, vi odbijte moško vsako nasprotno ponudbo in vabilo ! Posebej opozarjamo še na to-le: 1. Vsak volilni mož dobi od c. kr. okrajnega) glavarstva poverilni list (Legitimationskarteh in glasovnico (Stimmzettel). Kdor bi teh pravočasno ne dobil, naj se hitro oglasi pri županu, in če jih tam ni, pri okrajnem glavarstvu. — Paziti je tudi na to, da so glasovnice štempljane, ozIto'/ìui da so na načelni strani previdene s pečatom c, /i. oler. glavarstva, da ne bode Jcalcih ovir. Dalje naj se pazi posebno še na to, da se glasovnice ne bodo zamenjale z onimi iz 5. kurije. Za 4. kurijo, ki voli Ib. t. m., veljavne so le tiste glasovnice, ki so namenjene za volitev v kmečkih občinah (Landgemeinden). 2. Nobeden naj ne pozabi glasovnice in poverilnega lista domà, ko gre volit. Oe bi se kaka glasovnica poizgubila, naj se koj od c. k. okrajnega glavarstva zahteva druga. 3. Volitev je tajna. (Po § 41. novega volilnega reda.) io se pravi: Volilni možje pri vo- litvi ne imenujejo poslanca, za kterega hočejo glasovati, marveč oni morajo njegovo ime zapisati na glasovnico. Veljavne so samo tiste glasovnice, ktere izdà c. kr. okrajno glavarstvo. Na glasovnico se zapiše samo ime poslanca brez podpisa dotičnega volilnega možci! Paziti je treba, da glasovnic ne dobijo nasprotniki v roke, iu da se na nje ne zapiše ime nasprotnika. Zato bodite v tem oziru posebno previdni! 4. Zberite se vsi iz posameznih krajev in pridite skupno na volišče. Tisti, ki se vozijo po železnici, naj skrbno pazijo, da vlaka ne zamudijo, ali da jih nasprotniki ne ulovijo. Za bolj oddaljene bode najboljše, da pridejo že večer prej in prenočijo skupno v kaki naši gostilni. 5. Volitev je v pondeljek dne 15. marca in se prične ob 9. uri predpoludnem. Naši volilni možje naj se zberó že uro prej, t. j. vsaj do 8. ure, in sicer v Veliltoveu in v Celovcu v gostilnah, ktere so se volilnim mozém naznanile po posebnih pismih. Vsakdo naj pazi, da ga nasprotniki ne ulovijo na svoja zbirališča. Zbrati se je treba prej, da se dogovorimo o potrebnem postopanju pri volitvi sami. 6. Ime naših kandidatov naj se razločno napiše na glasovnico, tako da ne bode pomote. Volilce celovško-velikovškega okraja posebno opozarjamo, da je naš kandidat za ta okraj preč. g. Lambert Einspieler, stolni školastik in kanonik v Celovcu, in ne g. deželni poslanec Gregor Einspieler. Naj se torej na glasovnici razločno zapiše: ,,Cambert Einspieler, stolni školastik in kanonik v Celovcu," sicer bode glasovnica za našega kandidata neveljavna in glas izgubljen. 7. Nasprotniki so strastno pri delu. V zadnjem trenutku hočejo za svojega kandidata proglasiti A. Care-ta p. d. Pauker-ja in opustiti Kiršner-ja. S tem hočejo begati tudi naše volilne može. Ali Care nam je ravno tako nasproten, kakor Kiršner, zató, Slovenci, nikakor ne dajte se preslepiti in zapeljati! Naš kandidat je in ostane preč. g. Lambert Einspieler; le za tega glasujte složno in pridite vsi, potem smemo upati na zmago ! 8. Konečuo še opozarjamo vse uaše somišljenike, naj pazljivo zasledujejo gibanje nasprotnikov in o vsakem važnejšem dogodku takoj sproti poročajo odboru katoliško - političnega in gospodarskega društva v Celovcu. Ako bi pa kdo skušal na kaznjiv način uplivati na naše volilne možč (zlasti s podkupovanjem, pretenjem itd.), naj se nam to takoj naznani in podpré s potrebnimi pričami, da uvedemo po našem pravnem zastopniku kazensko postopanje proti zadevnemu zločincu, naj si bode kterega koli stand hoče. Bog daj srečo, in — ne udajmo se! Prvotne volitve. Tako srditega in hudega volilnega boja, kakor pri sedanjih državnozborskih volitvah, še nismo doživeli. Z vsem mogočim pritiskom, z očitno goljufijo in grdo nesramnostjo so nastopali naši nasprotniki zoper našo slovensko stranko. Mi smo se branili s poštenim orožjem, vojskovali se le v znamenju resnice. Po mnogem trudu požrtvovalnih rodoljubov, ki se niso vstrašili dela in neprijetnostij, smo zmagali v precej velikem številu občin. Slava tem občinam! Tem žalostneje pa je, da smo, deloma zavoljo prevelikega pritiska od nasprotne strani, deloma pa tudi zavoljo lastne nemarnosti naših ljudij po mogih krajih, propadli v velikem številu občin po slovenskih krajih ! in razširjajte ^lir^! Nasprotniki, in y tem so si čisto edini „bauern-bnndarjiu, liberalno-nacijonalci in socijaldemokratje, so delali največ z lažmi. Kar so zadnji čas v tem oziru pisali po svojih listih, kar so lažnjivega čenčali po shodih in lagali posamezni liberalni agitatorji, to presega že vse meje ! Najabotnejše, pa tudi najgrše stvari so privlekli na dan, samo da begajo volilce. Skupno in dogovorjeno je bilo tudi besedičenje nasprotnikov: ne volite duhovnikov. To besedo si slišal po vseh krajih iz ust naših nasprotnikov. Kaj pomeni, ni težko uganiti! S tem so hoteli uloviti ljudi na svojo stran; hvala Bogu, le malokje se jim je posrečilo! V sledečem poročamo o izidu prvotnih volitev po posameznih okrajih. I. Volilni okraj Celovec-Velikovec. Naša slovensko-nàrodna stranka je zmagala v teh občinah velikovškega okraja: Globasnica (IV. in V. *), Bistrica (IV. in V.), Velikovec (okolica), Libuče (IV. in V.), Svabek (IV. in V.), Blato (IV. in V.), Jezersko (IV. in V.), Bela (IV. in V.), Št. Peter, (IV. in V.), Ovbre (IV. in V.), Orna, Žitaraves (3 volilni možje so naši, 1 je nasprotnik), Tolsti Vrh (IV. in V.), Galicija, Prevalje, Dobrla ves, Kotlje, Bikarja ves, Št. Kan-cijan, Št. Danijel (IV. in V.), Djekše. — V teh 22 občinah je 85 slovenskih glasov. Na mnogih krajih so bili naši možje izvoljeni jednoglasno, v dragih po več ali manj hudi borbi. Liberalci so zmagali v tem okraju v občinah: Važenberg, Grebinj, Ruda, Tinje, Guštanj, Možica. Vkup imajo 29 glasov. Guštanj nam je bil vedno nasproten ; Važenberg, Rudo in Tinje so dobili nasprotniki s strašnim pritiskom na volilce, ktere so begali z mnogimi lažmi in jih na vse mogoče načine potiskali na liberalno stran. Največje graje pa je vredno, da sta, deloma le po nemarnosti, padla Grebinj in Možica, in da je šel v zgubo jeden glas v Žitarivesi. V celovškem okraju smo zmagali v občinah: Bilčoves, Vesca, Hodiše, Kotmara ves, Pokrče, Dholica, Medgorje, Škofiče, Radiše. — Skupaj je slovenskih volilnih glasov v teh občinah 26. Nemški katoličani so si v tem okraju priborili 10 glasov. Liberalci so zmagali v slovenskih občinah: Kriva Vrba, Žrelec, Žihpolje, Otmanje, Trdnja ves, Grabštanj, Št. Rupert, Poreče, Blatograd, Šmartin ob Celovcu, Št. Tomaž, Gospa Sveta, Št. Peter pri Celovcu in Vetrinju, kjer je bila borba neznosna, ter bomo v prihodnjem listu o tej volitvi obširneje in natanjčneje poročali. Za danes nam primanjkuje prostora. II. Volilni okraj Borovlje-Beljak. V tem okraju je izid prvotnih volitev za Slovence zelo neugoden. Zgubili smo precejšno število občin, ktere smo si bili po hudi borbi priborili ob zadnjih deželnozborskih volitvah. Uzrokov za to žalostno prikazen je več. Naša stranka je zmagala v sledečih občinah : Loga ves, Št. Jakob, Gozdanje, Bekštanj, Sele, Šmarjeta v Rožu. — Po vseh drugih občinah so prodrli liberalci. V peti kuriji so v tem okraju že mogočno nastopili socijaldemokratje ter zmagali v Pontablju, Naborjetu, Trbižu, Podkloštru, Borovljah, Podljubelom. To je resen opomin za katoliško in slovensko misleče možč, da se odločno vojskujejo zoper novega nasprotnika. III. Poleg imenovanih, je naša stranka zmagala še v nekterih drugih občinah, namreč v Š m o-horskem okraju v Štebnu ob Žili, na Brdu in v Goričah, ter v Spod. Dravbergu volšberškega okraja. IV. Po uradni „Celovčanki“ je izid prvotnih volitev v celi deželi sledeči: V volilnem okraju Celovec-Velikovec je 234 volilnih mož, od teh 113 liberalnih (nemško - nacijonalnih) in 121 slovensko-katoliških; Št. Vid-Volšberg 197 volilnih mož: 166 liberalnih, 30 katoliških. Beljak-Borovlje 142 volilnih mož: 105 liberalnih, 37 slovensko-katoliških. Š p ital-Šmohor 150 volilnih mož : 83 liberalnih, 67 katoliških. Vkup je 723 volilnih mož, od teh 467 liberalnih in 255 katoliških. — V V. kuriji je vkup 710 volilnih mož, od teh 457 liberalnih, 164 katoliških in 88 socijal-demokratov. To je izid prvotnih volitev za nas. Hočemo pri glavnih volitvah doseči kaj uspeha, potem je neobhodno potrebno, da storijo vsi volilni možje svojo dolžnost, da pridejo na dan volitve vsi in da soglasno volijo naše kandidate! Poročila o prvotnih volitvah. »oforlaves. Pri volitvi predpoludne v 5. kuriji je naša slovenska stranka propadla. Volilo je 89 volilcev liberalno in 52 slovensko ; propadli smo torej s 37 glasovi. — Popoludne pa smo zmagali mi s 23 glasovi. Izvoljeni so gg. : Šumah Jan., Lipuš Jož., Zablačan Lovr., Oraš Luk., Jamer Gr., Toplič Luk. Prav lahko bi bili zmagali tudi v 5. kuriji, a po pomoti se nismo brigali bolje za 5. kurijo. Veliko kmetov ni prišlo predpoludnem, ker so se listki, s kterimi so bili povabljeni na volitev, samo glasili za 4. kurijo ob 12. uri opoludne. Ako bi bili prišli kmetje s svojimi hlapci, bi bili gotovo zmagali. Liberalna stranka pa se je oklenila hlapcev in zmagala je za letos z njih pomočjo. Prihodnjič torej naj vzamejo tudi slovenski kmetje svoje hlapce seboj, ne samo liberalci. Po volitvi so seveda liberaluhi juckali in eden izmed njih je upil ironično: Slovenska ndrodnost naj živi! Popoludne pa je zavriskal tudi eden izmed naših! Pri Mertliču so se po volitvi obnašali slovenski kmetje prav pošteno. Pridrli so za nami tudi znani liberaluhi v ono gostilno in krožili po svojem. A kmetje so šli, potem ko so izpili svoje čaše piva, mirno domu. Slava takim krščanskim poštenim kmetom, posebno onim, ki so prišli že predpoludnem volit tudi v 5. kurijo in torej skoraj cel dan obrnili na volitev ! Živili kmetje, zlasti iz Priblo-vesi, iz Kazaz in iz Metlove. Slava Poljancem! Ovbre. Dné 24. febr. so pri volitvi v Šent-Štefauu v obeh razredih trdni kmetje iz Hudega kraja in Št. Štefanske fare častno zmagali. Pri volitvi za 4. kurijo je bil en sam nasprotnik, ki je zoper enega naših (4) mož bil. A kdo bi mislil, da so že Ovbre od demokratov ali socijalistov, kakor se sami imenujejo, okužene. V nedeljo jih je pridrlo celi roj iz Velikovca, da so napravili volilen shod. Okoli pobičev se zbirajo pobiči; bilo je precej mladih radovednežev zraven, ali tudi nekaj malega resnih mož je poslušalo nove — a ne, že stare — nauke odrešenja. Pri prvi volitvi so imeli že blizo 25 privržencev. (Želimo jih vsakemu „petindvajset“.) Naših še enkrat toliko. Seve slab uspeh za hrup naših „socijalistov“, ki so že dolgo prej hrumeli. Ni pa dvomiti, da bo pri prihodnjih volitvah vse demokratično ali socijalistično, kajti posestnikov je manj ko onih, ki samo v 5. kuriji volijo. Pohvaliti moram, da so tokrat nekteri Ovber-jani že tudi s krščansko stranko volili. Dosti je mož, ki znajo tožiti, kako vera pojema, pa ne zganejo prsta, ko je treba se vojskovati. Da se res gre za vero, tega večina naših ljudij ne sprevidi. Ne pade jim v glavo, da bi mogli „časti“ vsi avstrijski škofje skup pametnejši biti, kakor oni v svoji dozdevni modrosti. Povedati moram še, kakšen strah delajo volitve starim možem, ki nekdaj niso volili. Eden, spoštovanja vreden mož, si je želel „rajši umreti, kakor iti k volitvi“ in ni šel volit, da bi ne moral umreti. Drugi, posestnik, je tajnika lepo prosil, naj njega ja ue zapiše v volilne liste. — Spomnil sem se pri tej volitvi prerokovanja r. očeta. „Tako bo zmešano na svetu, da bodo v gore gorjance hodili vprašat, ktera vera je prava." In res gorjancem lažnjivi preroki iz mest še niso pameti zmešali, oni se trdno držč vere, škofovih naukov in duhovnikov. Bog ohrani gorske kmete trdne, staro korenino krščansko in slovensko ! ■—r. Dholica. Sijajna zmaga! To veselo novico naznanjam vsem prijateljem in bralcem „Mira“. Borba je bila tako huda, kakor le malokje drugod. Kakor srditi sršeni so letali nasprotniki od hiše do hiše in so se lagali, da je bilo strah in groza. Nekterim so rekli : ^pastirski list se samo na Dholici bere," drugim: „ako bote z župnikom volili, bote morali na tisoče k farovžu plačati, kolekturo dajati in tako dalje. Konec tej smešni komediji je bil ta, da so nasprotniki pri volitvi popolnoma propadli, da so zdaj čudno poparjeni, in da so dobili enak „tuš", kakor tisti Pepček v Borovljah, od kterega nam je Barigeljc tako šaljivo pripovedoval. Ta dan (1. sušeč) je bil za našo župnijo pravi narodni praznik. Ob 11. je bila slovesna sveta maša; ljudstvo se je v prazničnih oblačilih udeležilo, vsi so enoglasno molili za srečen izid volitve in Bog nam je tudi pomagal. Dholica je in ostane naša. Od 78 volilcev je prišlo 61, in izvoljeni so: župnik Pran Katuik, 41 glasov; Fortunat Egidi, 41 glasov; Goričnik Valentin, 41 glasov in Sternat Dioniz, 39 glasov. Nasprotniki so pa po 18, 19 in 21 glasov dobili. Možje, delajmo enako složno v jeseni pri občinskih volitvah in tudi tam je nam zmaga gotova. Slava vrlim Dholčanom ! Slava vsem vrlim volilcem ! Mi smo se zbudili in vas nasprotnike je že strah! Galicija. Kakor lani, smo tudi letos zmagali sijajno! Nasprotniki so sicer delali na tihem, kar so le mogli, pritiskali na ljudi, jim žugali, pa vse zastonj. V 5. kuriji se za zmago nismo posebno potegovali, ker nam Slovencem ta kurija ne bode dosti hasnila. Tem bolj smo se brigali za našo četrto, ali kmečko kurijo. Od 114 volilcev jih je prišlo 89. Naši slovenski volilni možje so dobili glasov: g. J. Vedenik 53, J. Hrank 52, J. Žmavc 52. Nasprotniki (Wute, Blaznik in Smrekar) so dobili po 35 glasov. Po volitvi je bilo med našimi možmi veliko navdušenje. — Jednega naših so izpustili iz volilnih zapisnikov. Zató sta morala župan in tajnik (učitelj Kusternik) slišati več gorkih. Kmetje so rekli: Kedar gré za „novico", tedaj nas gotovo najdete, kedar pa za volilno pravico, nam hočete še to vzeti! Živeli naši vrli slovenski možje ! —r. Tolsti vrh. Udeležba pri naših volitvah je bila zelo velika in naša zmaga v obeh kurijah sijajna. Za V. kurijo se je udeležilo 126 volilcev; izvoljeni so bili gg. : Dom. Kotnik p. d. Župane (78 gl.); Fr. Šaše p. d. Travnik (84 glasov); J. Kurtel p. d. Sitar (64 glasov). Za IV. kurijo je bilo volilcev 61. Izvoljeni so gg.: Luk. Kotnik p. d. Juh, župan (56 glasov); Fr. Kogelnik p. d. Klančnik (54 glasov) ; Mat. Pečnik p. d. Ivad (54 glasov). V IV. kuriji je bil eden nasprotnik „enoglasno" izvoljen, t. j. dobil je en cel glas ! To je bilo veselje za kmete. Gromovita slava tem vzornim možem! —• V trgu Gutštanju so zmagali, kakor navadno, purgarji in uradniki vsi «liberai", ali „dajčnacijonal“; sami ne vejo kaj. —š. Hodiše. Pri volitvi smo si priborili lepo zmago. Naši slovenski možje so čutili, da gré za krščanski red, zató so se branili po krščansko, srčno in potrpežljivo, ter pokazali svoj moški značaj. Zmagali smo s 54 glasovi proti 32. Ce bi naši ljudje ne imeli tako dobre discipline, šlo bi slabo. Nasprotniki so namreč pridrveli s 4 agitatorji, 2 iz Kloštra, med njimi poštar Samonik, in 2 ne vém od kod. Trudili so se veliko, a vse zastonj. Ker vse ni nič pomagalo, so začeli zmerjati č. g. župnika, a s tem so le pokazali svojo «nemško omiko". Celò komisar dr. Blodig se je obnašal jako — čudno! Št. Vid v podjunski dolini. Dné 26. febr. smo zmagali Slovenci v 4. kuriji z vsemi 4 volilnimi možmi in podrli s tem liberalne Mohli-čane. Tudi v 5. kuriji je nam manjkalo samo 7 glasov, ker se za to kurijo nismo posebno potegovali ter je zató veliko naših šele k popoldanski volitvi prišlo. Ker so nasprotniki topiče imeli pripravljene v upanju na zmago, smo naslednje pa mi ž njimi streljali. S to častno zmago je izbrisan od naše občine madež, kterega je bila dobila po zadnjih deželnozborskih volitvah. Pokazalo se je, da Slovenci vendar še kaj premoremo, samo da se združimo in stopimo odločno na dan. Živeli vrli slovenski volilci ! — Prevalje. Peta kura je tukaj 374 krat za-kokotala in izvalila 10 rudečih jajc. 134 krat je za nas, in 54 krat za gospode nemške nacijonalce zastonj klicala. V peti kuriji smo volili od 8. ure dopoludne do 5. ure popoludue. — Potem pa je izvalila četrta kura 11 «črnih" jajc. Mi imamo 83, nasprotniki 39 glasov. Pri zadnji deželnozborski volitvi smo imeli mi 78, nasprotniki 74 glasov. Živeli «fantje iz fare!" Ne udajmo se! —j. Kotlje. Zmaga je naša! Volitve v peto kurijo se nismo udeležili; ko bi se bili udeležili, bi tudi zmagali. V četrti kuriji sta izvoljena naša moža : gg. M. Večko, posestnik in Fr. Stingi, župnik. Živeli vKotljani ! Š. Št. Danijel pri Pliberci. Pri volitvi volilnih mož za našo občino za V. in za IV. kurijo sta bila dné 27. svečana enoglasno izvoljena naša moža, in sicer za peto kurijo je od oddanih 54 glasov dobil č. g. J. Kindlman, župnik, 53 glasov in g. Pr. Kert p. d. Mikel, posestnik 52 glasov. Pri volitvi za deželne občine sta dobila od 36 volilcev g. J. Kindlman 33 in Primož Kert 30 glasov. Taka edinost se na Koroškem le v malo občinah najde. V verskem, nàrodnem in političnem oziru smo tukaj ena duša in eno telo. Bog daj, da tako ostane tudivza naprej! K. Bela in Železna Kapla. Dné 23. febr. so se vršile volitve za občino Belo, kjer je zmagala naša slovenska stranka v 4. in 5. kuriji skoraj jednoglasno (6 volilnih mož). Dné 24. febr. je volil trg Železna Kapla za 5. kurijo. Nasprotniki so postavili za kandidate zdravnika Zeman-a, rodom Čeha, in podučitelja Kollerja. Poslednji sicer nič ni priljubljen, a ker so za njega agitirali uradniki grofa Thurna, je prodrl tudi on. Kot vzor «značajnega" nemškonacijonalnega agitatorja se je pokazal neki tržan, ki je ves čas zoper prej imenovana kandidata govoril in obljubil, da bode vse rokodelce pripeljal, pri volitvi pa se je pokazal za Efialta (odpadnika); volil je on in vsi njegovi pristaši nasprotno, celo naše volilce odvračal, da smo propadu z dvema glasoma. —a— Škofiče. Tu je vse naše! V peti kuriji so izvoljeni gg. A. Čežar, M. Kovan, Fr. Binterič z 11 do 28 glasovi. V četrti kuriji so izvoljeni gg. J. Peterman, župnik ; V. Primožič, župnik, in J. Tof, župan z večino nad 20 glasov. Slava volilcem ! Kotmaraves. Zmaga je naša! Zmagali smo po hudi volilni borbi s 13, oziroma 14 glasovi večine. Nemčuiji so letali okrog, kakor volkovi, in lovili naše volilce, pa trud se jim ni izplačal. Po končani volitvi bilo je med našimi veliko navdušenje. Sele. Zmagali smo pri nas prav sijajno v obeh kurijah. Pri volitvi je bilo zbranih tudi okrog 12 rudečkarjev. Ko je pa došlo blizo 40 našincev enoglasno volit, izginili so kot kafra tudi vsi pristaši «Delavca". Ta lisjak prileze v treh izrisih *) To znamenje pomeni, da smo zmagali v obeh kurijah, v IV. in V. jpUT- Zahtevajte po vseh gostilnah ^g|g tudi med naše hribe in treba bode kaj korenitega storitivzoper to zalego ! Slava Selanom ! Smarjeta pri Telikovcu. (Zmaga nasilstva!) V naši občini je bilo že od nekdaj dosti liberalcev, kterih število se je po mnogokratnem pomanjkanju duhovnov in redne Božje službe še pomnožilo. Vendar je naša občina po svoji večini krščansko in slovensko misleča. Pri zadnjih de-želnozborskih volitvah smo po hudem boji zmagali s sedmimi glasovi večine. Za prvotne volitve za državni zbor se je naša stranka vestno pripravljala. Ali liberalci so tudi spoznali, da zna jim zdaj za vselej odklenkati. „Bauernbund“ je tedaj napravil shod pri Baku in tam so se naši liberalci napili novega poguma za vojsko. Ker pa vendar svojim močem niso dosti zaupali,^poslužili so se, da bi zmagali, sile. Namesto Šmarjeto, kjer je sedež županstva in središče občine, določilo je liberalno občinsko pred-stojništvo čisto na severni moji ležeče Trušnje kot kraj volitve, gotovo s tem namenom, da bi marsikteri krščanski in slovenski volilec zbal se dolgega pota in doma ostal, liberalni Malo-Št. Vidčanje pa prav blizu imeli. Zadnje dni pred volitvijo so pa liberalci začeli pritiskati na našince z gospodarskim pritiskom in z ozirom na sorodniške zveze, tako, da je več našincev na dan volitve doma ostalo. Liberalci so pa sklicali blizo vse svoje pristaše do zadnjega moža na volišče. Prvotne volitve za 5. krnijo se iz tehtnih uzrokov nismo vdeležili. Zmagali so _ tedaj liberalci brez težave s 123 glasovi. Ko se je ob 12. uri opoludne volitev za 4. kurijo začela, bilo je pri Šturmu v Srednjih Trušnjah, kjer se je volitev vršila, zelo živahno. Še mnogo volilcev 5. kurije je zaostalo, ki so zmago popivljaii. Liberalci so menda kupili volilcem šest sodov pive, potem klobase (prav liberalno, ko je bil isti dan vendar petek) in sira. Strašno so zabavljali zoper duhovnike. Med domačimi rogovileži se je najbolj odlikoval znani kmet Juri iz Blata. Našince, ki so se zunaj gostilne na hlodih vsedli, še tam ni pustil pri miru. Iz Velikovca sta prišla rogovilit Nagele p. d. Sternwirt in Pinterič, nazadnje sta prišla tudi Papič in Meglič. Najhujši je rogovilil Sternwirt. Pri stopnicah so imeli hlapce postavljene, da bi le volilcem vstop v zgornje nadstropje, kjer se je volilo, pripustili. Zgoraj pa so domači rogovileži planili na našince, jih obdelovali in izročili jim svoje liberalne listke. Tako so nam liberalci vzeli kakih deset glasov. Trije našinci so pa vsi preplašeni domu šli, brez da bi bili volili. Ako bi se volitev mirno vršila, bi zmaga gotovo naša bila. Tako so pa liberalci zmagali z 72 glasovi, našinci pa so ostali s 50 do 52 glasovi v manjšini. Vkljub vsemu pritisku so se našinci izvrstno držali, posebno moram pohvaliti Štriholčane, Št. Rupert-čane, Tinjčane in Šmiheljčane. Najslabši se je obnesla Št. Jurska fara, ktera, akoravno šteje nad tisoč duš, je dala naši stranki le 6 glasov. Ne moremo se dosti čuditi nad našim g. županom, ki hoče vendar za krščanskega moža veljati, pa tako liberalcem pomaga, ko mora vendar vedeti da se kristijan pregreši ako liberalce voli in potegne z najhujšimi nasprotniki sv. cerkve. Dà, dà; ob volitvah se možje pokažejo v pravi luči. Tu se vidi, kdo je kristijan in kdo nasprotnik vere in sv. cerkve. Možica. Volitve volilnih mož so izpadle pri nas neugodno in to vsled pritiska naših nasprot-m ..v in ker se nekteri naših kmetov ne dajo podučiti, da vedno rajši verjamejo hinavskim liberalcem, kakor glasu svojih višjih pastirjev. Ko bi naši kmetje le kaj brali, da bi vedeli, kako važna reč so volitve in ko bi se poleg tega zamere naših nasprotnikov tako ne bali, kako lahko bi pri nas vselej zmagali! V V. kuriji skoro ni zameriti, če ne zmagamo, kajti prišlo je veliko rudarjev in vsi ti so volili, kakor je hotel njih oskrbnik Glantschnik. A drugače je v IV. kuriji; tukaj je nemarnost naših volilcev kriva, da smo propadli. Izvoljena sta nasprotnika: župan F. Kraut in krčmar Rud. Stopar, poslednji le v ožji volitvi. Oddanih je bilo 32 glasov. Od teh sta dobila nasprotnika ^ na®a 16 in 15 glasov. Prišlo je zató do ožje volitve, pri kteri je Stopar dobil 18 glasov. Kako nasprotniki s podlimi frazami begajo kmete, kaže sledeče. Nek liberalec je rekel nekemu kmetu, da naj nikar ne volijo duhovnikov, češ, da duhovniki zdaj ne učijo prav, ker poste odpravljajo (! !). No, no, od kdaj pa so liberalci taki prijatelji posta?! Delala se je tudi pri nas „babja poli tik a“, ker so za nemčursko-bauernbundarsko stvar posebno agatirale tudi — ženske! Pa o tem rajši molčim! Nesrečni in za nas sramotni izid te volitve naj nam je nauk in opomin za bodočnost, da se svoje s ovenske iu katoliške stvari z večjo vnemo po-pnmemo in pri prihodnjih volitvah popravimo, kar se je zaaj p0 nemarnosti nekterih zgrešilo! ~n— Dopisi prijateljev. Od podgraške Drave. (Nedeljska dela.) Nas sultan-pasa v Podgradu je zaukazal v petek. 19. februarja, svojim delavcem, da naj pridejo v nedeljo, 21. februarja, gotovo delat, kajti „kdor v nedeljo ne bode prišel, tisti v pondeljek nima več dela pri meni“. Ko je pa prišel v nedeljo zjutraj gospod inženir na ogled , pa ni bilo treba delati. Lansko leto se je tudi v tem času ob nedeljah pri Dravi kamen lomil in se je na vse pretege kopalo in vozilo. K nedeljskemu delu pa naj potem Bog dà svoj blagoslov ali kaj, da Drava ne bo več takih škod delala! Menda je neobhodno potrebno v nedeljo delati, potem noč zalumpati in pondeljek „plav“ narediti. Tako se 3. božja in 1. cerkvena zapoved najlepši spolnuje, in tiste krvave Dravske naklade bodejo spodnji Rož rešile — ali kaj ? —ar. Iz Št. Lenarta pri sedmih studencih. (Posojilnica.) Dné 17. prosinca je imela naša posojilnica svoj četrti občni zbor. Koncem četrtega upravnega leta 1896. je štela 53 (lani 49) zadružnikov, ki imajo po jeden ali po več deležev za 10 gld. in 40 (lani 35) takih zadružnikov, ki so plačali le opravilni delež po 1 gld. — Na 19 novih knjižic se je vložilo 1770 gld., na že obstoječe knjižice 5187 gld. 79 kr. Tedaj vkup 6957 gld. 79 kr. (lani 7849 gld. 25 kr.). Vseh vlagateljev je sedaj 157. 45 prošnjikom se je posodilo 9891 gld. Vseh dolžnikov je 67, ki dolgujejo 15.074 gld. 80 kr., in sicer na menjice 12.595 gld., na vknjižbe 2360 gld. in na neintabulirana dolžna pisma 119 gld. 80 kr.— Promet je znašal 33.057 gld. 37 kr. (lani 32.213 gld. 41 kr.). Dobička je 208 gld. 99 kr., ki se je po volji občnega zbora tako-le razdelil ; Posebni rezervni fond dobi 101 gld. 99 kr. Štirim odbornikom se je za uradovanje dovolila svòta 72 gld. Tajniku za preračunjevanje obresti in sestavljanje računa 25 gld. Za veiikovško slovensko šolo 10 gld. •—Vsled sklepa občnega zbora se obrestujejo glavni deleži po 5°/o- Obresti za intabulirana dolžna pisma se znižajo od 5°/0 na 472°/o) od menjic in od neintabuliranih dolžnih pisem pa od 5V20/o na 50/0. —1 Hranilne vloge se obrestujejo s ali 3 gld. 75 kr. od 100 gld. Iz Rude. (Požar.) V pondeljek dné 22. febr. popoludne smo bili tli v velikem strahu. Ob kaki 72 2. uri začel je mežnar na zvon nabijati in naznanjal, da nekje gori. In zares, pri Žolnarju, kjer je velika gostilna in pošta, je streha iz deščic okrog dimnika začela goreti in preden so našli kako lestev, da bi pogasili, je že ves strop bil v ognju. Goreči plameni so kakor mogočni jeziki švigali proti nebu in vsakdo je plašno gledal, ktero poslopje bodo še kaj požrli. Najbližje stoji cerkev, komaj kakih deset korakov oddaljena, vendar jo je še Bog obvaroval. K sreči je s platicami in z opeko pokrita, zato je goreče deske, ktere so na njo padale, niso užgale. Veter je pihal bolj proti jugo-zapadu in v kakej četrt uri je začelo goreti pri Ledrerju in ob enem tudi Krašel-nova hiša in skedenj. Na pomoč so hitro prišli ruški gasilci s svojo novo brizgalnico; pa mogli so le zabraniti, da ogenj dalje ni segel; kar je gorelo ni bilo mogoče več pogasiti. Tudi grebinjski gasilci in kovači z Lipice so prišli na pomoč s svojo brizgalnico. Blizu v enej uri je največi ogenj bil pri kraju in ni bilo več toliko nevarnosti za druga pohištva. Ako bi veter bil pihal na nasprotno stran, bi škoda bila še veliko večja. — Pri Žolnarju, zidano pohištvo z enim nadstropjem, je zgorela samo streha in kar je na postrešji bilo; žita menda okoli 400 birnov in vse meso za celo leto. Pri Ledrerju ste razun kuhinje še dve sobi ostali ; Krašelnovo pohištvo, ki je bilo čisto leseno, je do tal pogorelo. Živino so še rešili, živež in krma pa je zgorela. Zavarovani so vsi trije. Bog nas obvari škodljivega ognja; vsak gospodar naj si pa tudi priskrbi potrebnega orodja, da kolikor mogoče koj iz začetka tega sovražnika more premagati. —č— Iz Ovber. (Kaj volitev prinese.) Poroča se nam: Krščanska „črna“ vojska je tii pri volitvah tako pritisnila, da je enega — morda sta bila dva — neznosno tiščalo celi dan toliko, da se je po noči pred durmi župnišča vs . . 1, spoznavši, da ni noben kraj za njega zaničevanja tako vreden, kakor stanovanje provizorjevo. No, „osiranje“ duhovnikov je navada socijalistov, to so tudi v nedeljo tu pri shodu pokazali in naša nadepolna, cvetoča mladina jih je potem v tem skušala še celo prekositi. (Ti čudni moderci od nove veli-kovške „šuštarske“ modrosti opojeni menda še niso pri pravi pameti, večinoma so ja še mladi. Vsaj meni se zdi norost, zdaj v življenji hoditi za „pra-vimi“ preroki, v najstrašnejši uri, ko si vendar vsak poišče najboljšega prijatelja in najbolj zanesljivega učenika, pa poklicati „farja“ in se izročiti „lažnjivcem“, t. j. „črnim goljufom1', kakor na ves glas kričijo socijalisti in za njimi tudi „bauern-bundarji". Čuditi se le tistim ni, kteri so se odpovedali nebesom in se zapisali „ta črnemu" ali „kudemu“.) Ker pa duhovnika niso mogli, vsaj dosti ne, se je eden v imenu „socijalistov" sam vs . . 1 pred njegove duri. Tisto človeče gotovo želi, naj ga (ali nje) pomnimo ; tedaj postavil si je sam spomenik. Kdor si pa sam živ postavi spo- menik, postavi gotovo takega, kakoršnega spozna, da najbolj zasluži. Potem spoznamo, kako „vi-soko“ misel imajo naši nasprotniki sami o sebi! Koroški deželni zbor. 19. seja, dné 23. febr. Deželni odbor poroča o ustanovitvi otroške bolnišnice v Celovcu. Za uravnavo višarskega potoka se dovoli 5400 gld. Posl. Huber Janez predlaga, naj se za uravnavo dolskega potoka dovoli 1750 gld. Večina pa ta predlog, kterega podpira samo posl. Grafenauer, odkloni. — Potem je bil obširen razgovor o železnici v Rožno dolino, za ktero dà dežela 100.000 gld. Deželni zbor se je izrekel za železnico črez Karavanke. 20. seja, dné 24. febr. Deželni odbor poroča, da je dravski most pri Lipici stal 43.341 gld. Vsi stroški za ta most iznašajo 65.458 gld. — Za deželno hipotečno banko dà dežela letos 4000 gld. (Lani je dala 20.000 gld.) Voli se nov kuratorij za ta zavod. 21. seja, dné 25. febr. Predlog, naj se razdeli občina Himelberg, se odkloni. Nekterim občinam se dovoli podpora za šolske hiše in reši več osebnih zadev. — Prošnje občin Lukava, Birnbaum, Št. Lovrenc, Liesing in Št. Jakob v Ziljski dolini za podporo zaradi povodnji lanskega leta, se odklonijo. Potegoval se je za imenovane občine posl. Jan. Huber, pa zastonj. — Stavbinski odsek predlaga, naj se odkloni prošnja občine Ratendorf, ki prosi za podporo k napravi novega mostu. Zoper ta predlog govori Grafenauer ter predlaga, naj se dež. odboru naroči, da o tem še natančneje poizveduje. Njegov predlog se sprejme. — Poslanec Grafenauer predlaga, naj se spremeni volilni red za deželni zbor, knez Rosenberg pa, naj se napravi statistični deželni zavod. 22. seja, dné 26. febr. Reši se več manj važnih zadev. Prošnja občine V eli k o v e c za ustanovitev meščanske šole, za ktero se poteguje Plaveč, se odstopi dež. odboru, da o nji poroča v prihodnjem zasedanju. Nató siedi obširna šolska debata. Od naše strani so posegli v razgovor poslanci Muri, Grafenauer, Einspieler, Jan. Huber in mil. knezoškof, od nasprotne pa deželni predsednik in poslanci Knotz, Černik, Kiršner, Steinwender. Ker nam primanjkuje prostora, poročamo o znamenitem razgovoru natančneje v prihodnjih številkah. Posl. Grafenauer utemeljuje svoj samo-stalni predlog, naj se za deželni zbor uvedejo direktne in tajne volitve. On dokazuje, da sedanji volilni red ni pravičen, ker veliko državljanov le težko ali čisto ne more izvrševati svoje volilne pravice. Samo pri direktnih in tajnih volitvah za-more volilec prav izvrševati svoje politične pravice, kakor kaže tudi izkušnja pri zadnjih volitvah za državni zbor. Volilni kraji morajo biti po občinah. Razume se namreč samo ob sebi, da, ako ne določimo občin za volilne kraje, na jedni strani ljudstvu nekaj damo, na drugi pa določujemo, da ljudje ne morejo izvrševati svoje volilne pravice. Ne moremo zahtevati, da volilci hodijo po dve, tri ure daleč k volitvi. Tudi vlada temu ne more nasprotovati. Posl. Steinwender se poteguje posebno za tajne volitve in predlaga, naj se Grafenauerjev predlog izroči dež. odboru. Govori tudi Kiršner, ki zahteva, naj se pomnoži število kmetskih poslancev, in Prettner, ki zagovarja občno volilno pravico ter želi, da se dež. volilni red prenaredi tudi v tem oziru. — Grafenauerjev predlog se na to izroči dež. odboru, da o njem poroča v prihodnjem zasedanju. 23. seja, dné 27. febr. Rešilo se je večje število odsekovih poročil in predlogov. Pri nekterih je bila mala debata. Za občni zbor nemškega planinskega društva v Celovcu se je dovolilo 500 gld. podpore. Zoper to je govoril posl. Jan. Huber. Nemci so poudarjali zopet svoje nàrodno, prusovsko stališče, češ, da imenovano društvo deluje v skupnem veliko-nemškem duhu. Veliko-nemško-prusovski duh se torej zagovarja tudi že očitno v deželni zbornici! To kaže znova, kam jadramo pod nemško-nacijonalnim gospodarstvom! — Sprejme se predlog, da se ima odpraviti stroga kontrola živine na pašnikih ob laški meji. 24. seja, dné 3. marca. Ko se je rešilo več manj pomenljivih predlogov, je bil zopet razgovor o podpori za višjo dekliško šolo v Celovcu. Upravni svet te šole je namreč prosil znova dež. zbor, naj se podpora 500 gld. izplača brez znanega dostavka, da mora namreč ravnatelj šole biti Nemec. Posl. Ehrenwerth je pozdravljal predlog, da se podpora izplača tudi brez onega dostavka, ki je čisto krivičen. Poudarjal je, da nemštvo na Koroškem ni v nevarnosti. Zoper Ehrenwertha sta zelo ojstro govorila nacijonalca Jožef in Artur Lemiš. Predlog, da naj izostane oni dostavek, se je na to sprejel. Ta sklep je pokazal, da so se mladi gospodje našega deželnega zbora s svojim prvim sklepom prav pošteno — urezali! — Za WST Opominjajte se Oieil- >Ieto