PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XXI. St. 308 (6286) TRST, četrtek 30. decembra 1965 NEPRIČAKOVAN ZAPLET VLADNE KRIZE PRED PRAZNIKI Fanfari je včeraj potrdil svojo ostavko ki jo je predsednik vlade Moro sprejel V ozadju spori glede italijanske zunanje politike - Seja vlade verjetno 4. januarja - Napovedana stavka elektriških uslužbencev Fanfani v avtomobilu pred vhodom zunanjega ministrstva RIM, 29. — Zunanji minister Fanfani je danes potrdil svojo ostavko, ki jo je predsednik vlade Moro «sprejel na znanje« in v odgovoru Fanfaniju med drugim ugotovil, da bo «iz tega izhajajoče predloge predložil predsedniku republike«. Fanfani je poslal Moru na- slednjo brzojavko: «Zahvalju- jem se za brzojavko, s katero si mi odgovori! na moje včerajšnje pismo. Prav tvoje priznanje, da je moje delo bilo v skladu s političnim programom vlade glede zunanje politike, me prepričuje, da se bo ta politika nadaljevala, da Italija doseže nove uspehe za miren in svoboden napredek sveta, in utrjuje moje zaupanje v trenutku, ko potrjujem svojo ostavko. Ponovno želim dobro delo in te prisrčno pozdravljam.« Predsednik vlade Moro pa je Fanfaniju odgovoril: «Z obžalovanjem sprejemam na znanje tvojo odločitev, da vztrajaš na ostavki iz razlogov, ki jih s prizadetostjo ocenjuješ, ki pa se — kot sam poudarjaš — nanašajo na tvojo osebo ali na zunanjo politiko vlade, kot jo je odobril parlament. Zaradi potrditve tvoje nepreklicne o-stavke sem prisiljen predložiti predsedniku republike iz tega izhajajoče predloge. V tem trenutku želim izraziti občuteno zahvalo za prijateljsko in učinkovito sodelovanje v vladi, kateri imam čast pred. sedovati v tem težavnem in z dogodki bogatem razdobju, ko se dogajajo važni dogodki za varnost in mir na svetu. Prisrčen pozdrav in čestitke. Moro.« Fanfanijeva potrditev ostavke in Morov «sprejem na znanje« potrju. jeta, da gre za resnejši dogodek, oziroma da ima celotno vprašanje nedvomno resnejše ozadje. Zelo težko pa je predvidevati, kaj sp bo zgodilo, oziroma za kakšen manever v bistvu gre. Ne smemo pozabiti. da je za konec januarja napovedana preosnova vlade in razprava o celotnem vladnem programu, pri čemer bo brez dvoma v •spredju prav italijanska zunanja folitika. Po vsej verjetnosti bo po teh ne. pričakovanih vesteh prišlo do nekajdnevnega premirja, saj je pred-•ideno, da se bo Moro vrnil v Rim lele v nedeljo, 2. ali v ponedeljek, I. januarja iz Ortisei, kjer je na kratkem zimskem oddihu. Predvideva se, da bo 4. januarja sestanek vlade, ki mora sklepati o ostavki zunanjega ministra in ki bo mo. rala tudi odločiti o odgovorih, ki lih bo treba dati na zasedanju komisije za zunanje zadeve poslanske Ibomice, ki se sestane 5. januarja. Možno je, da bodo na seji vlade ponovili poziv zunanjemu ministru Fanfaniju, naj umakne ostavko. V primeru, da Fanfani ostavko umak. te, bi bilo govora samo še o iz- La Pira javi vlade o zunanji politiki. Lahko pa tega poziva ne ponovijo, ali pa bo Fanfani vztrajal na ostavki, in v takem primeru bodo morali imenovati novega zunanjega ministra, za kar se čuje ime Colomba. V takem primeru bo verjetno v parlamentu odgovarjal predsednik vlade Moro. Glasilo PSI «Avanti» bo v jutrišnji številki objavilo uvodnik, ki je posvečen ostavki Fanfanija. «A-vanti« ugotavlja, da je treba pojasniti, če se ostavka nanaša na izključno politična vprašanja, ali pa gre za osebne zadeve, ki lahko imajo politične posledice. Ne gre za tako ali drugačno obliko nekega intervjuja in za špekulacije, ki so s tem povezane, temveč za zunanjo politiko Italije v izredno občutljivem razdobju, ko se že Fanfanijeva žena Bianca Rosa lahko predvideva v Vietnamu možnost mirovnih pogajanj. Danes je bila vsedržavna stavka uslužbencev avtobusnih prog v koncesiji in torej predvsem zasebnih mestnih in drugih avtobusnih prog, pri čemer niso stavkali uslužbenci občinskih in sorodnih avtobusnih podjetij temveč samo zasebnin podjetij. Stavka je bila enotna in so jo proglasile sindikalne organizacije CGIL CISL in UIL v zvezi s pogajanji za obnovitev delovne pogodbe. Sestali sta se tajništvi uslužbencev elektriških podjetij CGIL in CISL ter sklenili proglasiti 72-urno vsedržavno stavko po razgovoru, ki bo 11. januarja na ministrstvu za delo, ker sta ugotovili, da so predlogi ENEL ter ostalih elektriških podjetij povsem nesprejemljivi UIL se sicer s stavko strinja, vendar pa v poročilu pravi, da bodo počakali na izid razgovorov na ministrstvi.. za delo. Humphrcy zaprosil podporo Tokia v zvezi z Vietnamom MANILA, 29. — Ameriški podpredsednik Humphrey je prišel danes iz Tokia v Manilo, kjer se bo jutri udeležil umestitve novega filipinskega predsednika Marcosa. Domnevajo, da se bo pogovarja! z njim tudi o Vietnamu. V Tokiu pa je Humphrey predlagal japonski vladi, naj pomaga ameriški vladi za organiziranje mirovne konference za mir. Predsedniku japonske vlade je Humphrey izjavil, da ameriška vlada želi, naj bi japonska vlada in druge vlade združile svoje napore z ameriškimi za organiziranje te konference. Predstavnik japonske vlade je izjavil, Ja sc je predsednik japonske vlade strinjal s Humphreyem o nujnosti miru v Vietnamu, ni mu pa nič obljubil, kar se tiče sodelovanja za sklicanje mirovne konference. Predstavnik je tudi izjavil, da Humphrey' ni zahteval, naj bi Japonska poslala svoje vojake v Vietnam, izrazil pa je željo, naj bi Japonska gospodarsko pomagala Južnemu Vietnamu ter poslala tudi večj( količine zdravil. Zato je obljubil, da «ne bo ostal gluh na zahteve človečanskega značaja«. PREMIRJE NAD SEVERNIM VIETNAMOM SE TRAJA Sajgonska vlada nasprotuje formalni ustavitvi sovražnosti Pripravljena je le na konferenci izjavil, da v Taškentu ne bodo mogli govoriti o suverenosti Indije nad Kašmlrom in tudi ne bo glede tega mogoča arbitraža. O pakistanskih zahtevah do Kašmira so pogajanja sploh nedopustna. Vendar pa je Kaul poudaril, da se Indija ne boji govoriti o Kašmi-ru v splošnem okviru indijsko-pa-klstanskih odnosov. Toda Kašmir ni glavni vzrok sporov med obema državama. Tito v Sloveniji LJUBLJANA, 29. — Predsednik republike maršal Tito je s soprogo prispel danes zjutraj v Ljubljano. Po redni zdravstveni kontroli v bolnišnici «Dr. Peter Deržaj«, je predsednik Tito s soprogo, š političnim tajnikom CK ZKS Miho Marinkom in predsednikom republiške skupščine Ivanom Mačkom obiskal hotel 'Union’, kjer se je dalj časa zadržal v razgovoru z ravnateljem hotela in s člani delavskega sveta. Tito se je zanimal za rezultate poslovanja hotela posebno v turistični sezoni in omenil, da je bil pred vojno večkrat v hotelu ilegalno. Okrog 12. ure se je vrnil na Brdo pri Kranju. HANOJ, 29. — Severnovietnam-ski predsednik Hošiminh je poslal včeraj papežu Pavlu VI. poslanico, katere vsebino je danes objavila severnovietnamska tiskovna agencija. Hošiminh se zahvaljuje papežu zaradi njegovega prizadevanja za povratek miru v Vietnamu, dodaja pa, da ameriški voditelji hočejo vojno namesto miru, ter da je južnoviotnamsko ljudstvo pod vodstvom narodnoosvobodilne fronte odločeno boriti se, dokler bodo ameriški napadalci teptali tla njegove domovine. Poslanik Je poudaril, da je so- ■ pogaJa,njlh br?,z, pog?- vjetska vlada, ko je predlagala se- jev, ki jih je podal ameriški pred- stanek v Taškentu, ponudila dobre samo ’sp?etka W Laf^zakrfla usluge’ da se sestaneca P^ednl-n j egov načrt^za*0 raztegnitev Z vojne ^ ,vlad ..toda g°vo™ 0 P°' v Južnem Vietnamu. Vietnamsko j’31dt?* * * * VHnjU( a art3ltmži. Kaul je ljudstvo goreče želi mir, da bi doda.*' .a .J® Prav sovjetska zamisel obnovilo svojo deželo, toda pravi mir se ne more ločiti od prave narodne neodvisnosti. Napad ameriških imperialistov na Vietnam je izvor in neposreden vzrok sedanje vojne. Naj ZDA ustavijo napad, in v Vietnam se bo takoj povrnil mir.« Hošiminhova poslanica dodaja, da mora ZDA popolnoma in brez pogojev ustaviti bombardiranje Severnega Vietnama, ustaviti napad, umaknit svoje vojake in svoje o-rožje iz Južnega Vietnama ter dopustiti, da vietnamsko ljudstvo samo odloča o svoji usodi. Hošiminh obtožuje ZDA, da deset let sistematično kršijo sporazume iz leta 1954, s tem da »spreminjajo Vietnam v vojaško oporišče in v novo kolonijo z uvajanjem fašistične diktature ter s krvavim in divjim zatiranjem patriotov, ki ljubijo mir in narodno enotnost*. V poslanici je tudi rečeno, da so ZDA od leta 1954 do 1960 ubile 170.000 oseb, ranile 800.000 oseb, zaprle pa 400.000; drugih pet milijonov oseb pa so zaprle v strateške vasi, ki so prava koncentracijska taborišča. Od leta 1961 vodijo ZDA še posebno vojno in povzročajo neizmerno trpljenje so-patriotom Južnega Vietnama z u-porabljanjem modernega barbarskega orožja, kakor na pr. strupene kemijske snovi, plin, napalmske in fosforne bomibe. «ZDA, nadaljuje poslanica, so ubile ženske, otroke in starce, razdejale so vasi, cerkve, pagode, bolnišnice, šole, poljske pridelke in živino. Sedaj približno 200 tisoč ameriških vojakov aktivno sodeluje v bojih in bombniki «B52» delajo množične napade, predvsem na civilno prebivalstvo. Poleg tega so ZDA, da bi se rešile svojega obupnega stanja v Južnem Vietnamu, začele letalsko uničevalno vojno proti Severnemu Vietnamu ter bombardirajo dan in noč obljudena področja, bolnišnice, šole, cerkve, trge in jezove ter povzročajo številne človeške žrtve. Zločini ameriških imperialistov, zaključuje poslanica, ki se dajo primerjati zločinom Hitlerja, so izzvali veliko ogorčenje med vsemi tistimi na svetu, ki ljubijo mir in pravico. Letalska vojna proti Vietnamu je propadla. Nikoli ji ne bo uspelo prisiliti vietnamskega ljudstva, da bi sprejelo pogoje o kapitulaciji, ki jih narekujejo ameriški imperialisti.* Indijski poslanik o sestanku v Taškentu MOSKVA, 29. — Indijski poslanik v Moskvi Kaul Je na tiskovni o miroljubbnem sožitju, ki temelji na spoštovanju suverenosti drugih držav, omogočila ta rezultat. Po njegovem mnenju je že dejstvo, da sta Indija in Pakistan sprejeli ta sestanek, rezultat, ki ga ni mogla nobena druga država doseči v zadnjih letih. «če bo Ajub Kan prišel v Taškent z dobro voljo kakor Sa-stri, je pripomnil poslanik, sem prepričan, da bo moč doseči konkretne rezultate. Prvi pogoj, da se to doseže, pa je, da pakistanska vlada sprejme načelo mirne rešitve vseh sporov, kakor je storila indijska vlada, ter da ne skuša diskutirati o laičnosti indijske države, ki ne dopušča nobene razlike na podlagi plemena in vere. letala nišo bombardirala Severnega iiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil,ii„|l||||||,1||||,l,,,MII,llltlllllllllllm||||||||||| «New York Herald Tribune« o La Pirovem posredovanju funkcionarjev, ki izjavljajo, da ne vedo, kaj se dogaja, sedanja pobuda popolnoma v Johnsonovih rokah in da je relativno malo funkcionarjev državnega departmaja popolnoma obveščenih. Ni moč nič vedeti razen tega, da so ZDA ob vestile Hanoj, da želijo vedeti, ali hoče Severni Vietnam govoriti o miru in morda hkrati zmanjšati svojo vojaško dejavnost. Znaki so. zaključuje list, da bi utegnilo priti do mirovnih poskusov s posredo vanjem Vatikana, ki baje deluje skupno z madžarskimi diplomati v Hanoju. Uradno pa izjavljajo, da nič ne vedo o takih poskusih.« Londonski neodvisni desničarski list «Daily Express» pa trdi, da je Johnson poslal v Severni Vietnam ponudbo, da ustavi bombardiranje Severnega Vietnama, če bi Hanoj prekinil pošiljanje ojačenj osvobodilni vojski. List dodaja, da so ZDA obrazložile po diplomatski poti Hanoju in Pekingu svojo politiko v Vietnamu. Ameriška vlada je sporočila, da bi bila pripravljena udeležiti se mednarodne konference o prihodnosti jugovzhodne Azije ali njenega dela. ZDA bi se ude ležile pogajanj brez drugih pogojev, toda prva točka, o kateri naj bi diskutirali, bi bila ustavitev sovražnosti. Britanski ministrski predsednik Harold Wilson je danes izjavil, da upa v sklenitev premirja v Vietnamu Pripomnil je: «To je eden od argumentov, ki sva jih obravnavala s predsednikom Johnsonom v Wa-shingtoru. Upam, da se bo doseglo premirje, in sem še vedno v stiku z Washingtonom glede morebitnega razvoja. Vprašanje je, ali severni Vietnamci hočejo, kakor drugi, doseči stalno premirje.« Prav danes pa so v Sajgonu sporočili, da so poslali v Pleiku nova ameriška ojačenja skupno z vojnim materialom. Ti vojaki skupno z materialom so prispeli z letali neposredno s Havajskih otokov. Pristali so na letališču, ki so ga nalašč pripravili za pristajanje modemih reaktivnih letal. Tretja brigada, kateri pripadajo skupine, ki so že prispele v Vietnam, šteje skupno štiri tisoč mož. V prihodnjih dneh bodo prispeli še drugi vojaki, ki jih bodo razmestili v raznih krajih Južnega Vietnama. Medtem Je skoraj že gotovo, da bo za vietnamsko Novo leto prišlo do novega premirja. V Sajgonu se je zvedelo, da so se južnovietnam-ske in ameriške oblasti načelno sporazumele, da enostransko razglasijo ustavitev sovražnosti od 20. januarja dalje. Ker tudi to pot nočejo priznati, da so se odzvali pozivu južnovletnamske osvobodilne fronte, trdijo, da so se posvetovanja med sajgonskimi in ameriškimi oblastmi o tem začela še pred božičnim premirjem. V sajgonskih krogih niso povedali, koliko časa bo trajalo premirje. Razglasila ga bo sajgonska vlada in bo pozvala ameriške oblasti, naj se mu pridružijo. Kakor je znano, Je osvobodilna fronta napovedala premirje od polnoči 19. januar-ja do polnoči 23. januarja in je pozvala Južnovietnamsko vlado, naj se mu pridruži. Poziv pa ni bil namenjen ameriškim vojakom. Danes je že peti dan, ko ameriška NEW YORK, 29. — «New York Herald Tribune« piše danes ponovno o sondiranju La Piro v Hanoju in pripisuje te informacije newyorškemu advokatu Weissu, ki je govoril z La Piro v Italiji. List. piše, da Weiss trdi, da je spr-menca, ki jo je on izročil ameriškemu poslaniku v OZN Goldber-gu, vsebovala dve dodatni točki, o katerih ga je La Pira obvestil v Florenci, in sicer: da bi morale biti ZDA pripravljene pogaiati se z narodnoosvobodilno fronto, in da je bila hanojska vlada pripravljena govoriti z vsakomer neuradno, ni bila pa pripravljena sprejeti u-radnih pogajanj pred ustavitvijo sovražnosti. V Weissovi spomenici Goldbergu Je bilo tudi rečeno, da je Hošiminh opozoril, da bi bombardiranje Hanoja ali Hajfonga dokončno onemogočilo pogajanja. List dodaja, da v Fanfanijevem pismu predsedniku Johnsonu nista bila omenjena Haj-fong in Hanoj, ter dodaja: «Weiss pripisuje to dejstvu, da je Fanfani dobil od La Pire samo pismo, medtem ko se je on pogovarjal z La Piro štiri ure.« Da je Weiss izročil Goldbergu spomenico, se je že vedelo. Goldberg je glede tega izjavil, da tedaj ni obvestil Weissa, da je Fanfani že poslal predsedniku Johnsonu poročilo o La Pirovem sondiranju. Weiss ali njemu bližnje osebe, ki niso o tem nič vedele, so bile mnenja, da so ZDA zavrnile hanoj-ske predloge, ter so o tem sondiranju obvestile list «St. Louis Fost-Dispatch«. Weiss je baje izjavni, da je takoj potem, ko je izročil spomenico Goldbergu, izročil prepise tudi drugim osebnostim; to pa zaradi tega, «da izvaja pritisk na ameriško u-pravo, da bi sprejela kako odločitev«. List pravi, da je Weiss povedal, da je poslal spomenico petim osebam v Washington, in da je šlo za osebe, ki mu Jih je sam La Pira omenil. Weiss je tudi Izjavil, da po njegovem mnenju ne samo papež, temveč tudi tajnik OZN U Tant pritiska, da bi pripravil ameriško vlado, da začne pobude za mirovna pogajanja. Toda tudi ((precejšnje število članov kongresa misli na enak način«. Kakor je Weiss izjavil omenjenemu časopisu, je bil njegov namen mobilizirati del teh čustev, zato da bi se ameriška uprava zganila pod njihovim neposrednim pritiskom. Tako je mislil tudi La Pira. Omenjeni list piše tudi, da je Weiss poudaril, da ameriška vlada noče Se sprejeti možnosti udeležbe narodnoosvobodilne fronte v koalicijski vladi, ki bi sledila svobodnim volitvam v Južnem Vietnamu. Po njegovem mnenju pa ne bi smelo to vprašanje biti predmet pogajanj, temveč morebitni rezultat svobodnih volitev. Advokat Welss Je sedaj eden od advokatov komisije newyorške države za človeške pravice ter predsednik ((ameriškega odbora za A-friko«, ki ga sestavlja skupina privatnikov, katera obravnava probleme, ki se tičejo civilnega in socialnega napredka Južne Afrike. Vietnama. V nasprotju s tem pa so ameriški bombniki «B-52» bombardirali danes področje Quang Tri 600 kilometrov severno od Sajgo-na. Ameriški predstavnik je izjavil, da prekinitev bombardiranja v Južnem Vietnamu ni imela nič opraviti s prekinitvijo napadov na Severni Vietnam Davi so se vneli srditi boji okoli kraja Minh Long, ki je oddaljen 15 kilometrov od mesta Quang Ngai. Partizani so za kratek čas zasedli okrajno poveljstvo, a so se kmalu umaknili. Pet ur pozneje so bili boij še v teku. Ameriška letala so bombardirala utrjene položaje partizanov v bližini. Partizani so davi razstrelili tudi tri mostove na obalni cesti, približno 130 kilometrov južno od Danan-ga. Ponoči so partizani izvedli več napadov tudi na drugih področjih. Na področju ustja reke Mekong so zasedli vladno postojanko in zadali precejšnje izgube branilcem. Predsednik sajgonske vlade general Cao Ky je skupini sajgonskih častnikov zanikal govorice, da namerava zapustiti Vietnam, da bi omogočil sestavo vlade civilistov. Dejal je: «Nikoll ne bom zapustil dežele, tudi če so mi večkrat obljubili plačilo sto milijonov piaster (približno 900 milijonov lir), če bi sprejel mesto poslanika v tujini.« Podporni sprejel poslanika Kohlerja MOSKVA, 29. — Predsednik pre. zidija vrhovnega sovjeta SZ Nikolaj Podgorni je sprejel danes ameriškega poslanika v Moskvi Kohlerja. Sestanek je zahteval ameriški diplomat. Predstavnik ameriškega poslaništva ni hotel povedati, o čem sta Kohler in Podgorni govorila. in je pripomnil samo, da je šlo za protokolaren obisk, ker da je Kohler zaprosil sprejem pri Pod-gornem takoj po njegovi izvolitvi za predsednika prezldija. LONDON. 29. — Zambijski zunanja minister Simon Kapvepve je prišel davi iz Washingtona v London. Časnikarjem je izjavil, da je bilo njegovo potovanje v ZDA uspešno ter da je zadovoljen z nekaterimi točkami, o drugih pa še diskutirajo. Izjavil je tudi, da odposlanstvo svetovne banke sedaj proučuje vprašanja, ki se tičejo varnosti jezu v Kari-bi. Predlagalo je, naj pošljejo na kraj mednarodne opazovalce, da bi s tem preprečili sabotažna dejanja. Minister je dodal, da njegova vlada še vedno vztraja, da bi morali poslati vojake na področje jezu. Fanfani je svojo predvčerajšnjo ostavko potrdil in Moro jo je sprejel in bo o tem obvestil predsednika republike. Splošno mnenje je, da ne gre zgolj za zadevo z La Pirovim intervjujem temveč za zelo resne spore v vladi o zunanji politiki. To posredno potrjuje tudi današnji uvodnik v glasilu PSI, ki poudarja, da gre za zunanjo politiko Italije v izredno občutljivem razdobju, ko se že lahko predvideva možnost mirovnih pogajanj za Vietnam. V Sajgonu se je zvedelo, da so se južnovietnamske in ameriške oblasti načelno sporazumele, da enostransko razglasijo ustavitev sovražnosti od 20. januarja dalje, ker nočejo priznati, da so se odzvale pozivu južnovietnamske osvobodilne fronte, ki je — kot je znano — predlagala premirje za vietnamsko novo leto od 19. do 23. januarja. Hkrati pa je bil včeraj že peti dan. da ameriška letala niso bombardirala Severnega Vietnama. Istočasno so tudi včeraj divjali hudi boji v Južnem Vietnamu, s Havajskih otokov pa so prispela v Pleiku nova ameriška ojačenja skupno z vojnim materialom. Glede pogajanj, ki sc zdi, da so v tesni zvezi s premirjem in prenehanjem bombardiranja Severnega Vietnama, pa je najvažnejša novica nenadni prihod ameriškega potujočega poslanika Harrimana v Varšavo, kjer se je sestal z zunanjim ministrom Rapackim in mu po nalogu Johnsona poročal o mnenju ameriške vlade glede vietnamskega vprašanja, ker je Poljska članica mednarodne komisije za nadzorstvo v Vietnamu. Ugibajo tudi, aii je Harrimanov obisk v Varšavi morda uvod v morebitni korak pri kitajski vladi v zvezi z vojno. Drugi važen element pa Je napoved potovanja sovjetskega voditelja šeljepina v Hanoj, ki je znan po tem, da je opravil doslej že več važnih diplomatskih nalog. Kaže tudi, da utegne posredovati glede pogajahj Madžarska, ker je Rusk povabil njenega poslanika na razgovor tik pred ustavitvijo bom-bardiranja, tako da se ponovno govori ne samo o posredovanju Vatikana. temveč tudi Madžarske. 11« šiminh se je namreč v posebni poslanici zahvalil papežu za njegova prizadevanja za povratek miru v Vietnamu, toda poudaril je. da se bo takoj povrnil mir, če bodo ZDA ustavile napad, ki so od leta 1954 do 1960 pobile 170.000, ranile 800 tisoč oseb ter uporabljajo tudi strupene kemijske snovi, plin, napalmske in fosforne bombe. Sajgonski zunanji minister pa je izjavil, da nasprotuje formalni ustavitvi sovražnosti in pogajanjem brez pogojev z južnovietnamsko osvobodilno fronto. Po drugi strani pa kaže, da je sedanja ameriška pobuda za pogajanja popolnoma v Johnsonovih rokah. Moč ali pa slabost prepoved KP v Sudanu? KARTUM, decembra. — V zadnjih dneh je v Kartumu in v drugih sudanskih mestih vse v znamenju vladnega zakona o prepovedi komunistične partije. Komentarji o izvajanju tega zakona pa dajejo osnovni ton sedanjemu političnemu življenju v tej afriški državi. Brž ko so novi zakon «potrdili», Je vzela zadevo v svoje roke policija. Izdali so ukaz o zaplembi komunističnega časopisja in celotnega partijskega imetja. Tako so zaplenili komunistični časopis «E1 Mej dana, ki izhaja v arabščini, in časopis «Advence» v anglešči-n kot tudi druge brošure in publikacije. Iz domov komunistične partije so pobrali vse pohištvo, pisalne stroje, vrata so zapečatili. Vse nekdanje urade KP nadzorujejo. Vsakemu, kogar bi osumili nadaljnje komunistične dejavnosti. grozi petletni zapor. Nekaj dni pred temi dogodki so komuniste vrgli iz parlamenta. Koalicija si zdaj prizadeva, da bi bila kalna reka zadnjih dogodkov bistra vsaj na površju. O dogodkih ni bilo večjih vladnih komentarjev in za pobudnike teh sprememb je poglavitno delo že opravljeno. Vlada si prizadeva, da bi pozornost Javnosti usmerila v «vsakdanje dogodke«, še zlasti pa, da bi se ljudje zanimali za sprejem novega državnega proračuna. Parlament obravnava pocenitev aladkorja, podražitev bencina, nove carinske takse na luksuzne pijače itd. Neposredni povod za prepoved KP Je znan. Neki študent je na političnem zborovanju govoril zoper islam In preroka Mohameda. Študenta so predstavili za komunista, kar so desničarske stranke in skrajne reakcionarne muslimanske organizacije dočakale pripravljene. Na dani namig so se postavile v bran vere in islamskih tradicij. Nato Je sledila vrsta napadov na sedeže KP in njene član°, v uradnih izjavah pa so prepoved razlagali «kot voljo ljudstva«. Toda dogodki, ki so sledili, so govorili drugače. Napredne sile, zbrane v nacionalni konferenci (konferenca je sestavljena iz 36 strank in organizacij), so se z vrsto demonstracij in protestov izrekle za demokracijo in se uprle reakcionarnim odlokom koalicijske vlade. Mimo tega se je izkazalo, da omenjeni študent niti ni član komunistične partije. Zato Je desnica zaigrala na drugo karto. Komunistično partijo Je obdolžila ne le antireligiozne dejavnosti, temveč tudi »spodkopavanja državne varnosti« in teoretičnih ter diktatorskih idej, ki naj bi jih vseboval njen program. Sestavljavcem zakona o prepovedi KP se Je nato zaradi velike večine, ki Jo Je koalicija imela v parlamentu, posrečilo, da so na podlagi nepomembnega povoda u-resničlli svoj zaželeni veliki cilj. Za nepomembnim povodom pa se skrivajo najrazličnejši vzroki, zaradi katerih sta se stranki UMM in UNP odločili za ukrepe, ki mejijo že na civilno diktaturo. Kajti KP je isti program razglašala tudi že prej, incident s študentom pa bi utegnil biti še nepomemb-nejšl razlog za te ukrepe, če vemo, da gre v zvezi z reševanjem statusa juga za neogibno politično enotnost severa. V parlamentu so vodilne stranke mogle še naprej izvajati svoje sklepe, navzlic protestom maloštevilne opozicije. Odgovor najdemo predvsem v tem. da se je KP Sudana nenavadno hitro razvijala in pridobivala svoj vpliv med ljudstvom. Pred tremi ali štirimi leti Je bilo le nekaj tisoč članov KP, zdaj pa ima na deset in deset tisoč Sudancev partijske izkaznice, medtem ko Je pristašev in simpatizerjev KP nekajkrat več kot rednih članov. Nedavno so v Ondurma-nu razglasili, koga so izvolili v parlament, in sicer na področju, ki je prava trdnjava nacionalistov in njihovega voditelja Azharija Skupni kandidat UMM. NUP in muslimanskih bratov Je dobil samo «7 glasov več ipred letom ali dvema bi bila razlika prav gotovo nekaj tisoč glasov) kot komunistični kandidat Abdel Halik Mahguo, generalni sekretar KP. To zgovorno priča o čedalje večjem vplivu KP na najširše soje prebivalstva. In to Je oil zadosten razlog za sirah tradicionalnih strank. Sudanska inteligenca je večidel za komunistično partijo. Med delavci in sindikati imajo komunisti vodilno besedo Vpliv partije pa Je čedalje večji tudi med kmeti, sudansko mladino In študenti La ni je na sartunski univerzi prevladovalo desno urilo, ki so ga vodili muslimanski Dratje, letos pa imajo komunisti in muslimanski bratje enakopravno vlogo, medtem ko so nacionalisti in pristaši UMM zaostali. Zlanka je bilo torej mogoče domnevati, da bi se prihodnje leto to razmerje prepričljivo spremenilo v prid članov KP V zunanji politiki Je KP zmeraj dosledno in odkrito podpirala vsa protikolonlalna In protllmperlall-stična gibanja kot tudi politiko nepovezave z bloki. Vodstvo KP je sedanjo vlogo pogostokrat kritiziralo zaradi potez, ki jih je mogoče označiti za prozahodne. V notranji politiki, v odnosu do juga, pa se je KP zavzemala za mirno in demokratično rešitev tega problema. Zato Je bila edina severnjaška stranka, ki so Ji južnja-ki docela zaupali. Glede gospodarskega in družbenoekonomskega razvoja države se vodstvo KP ni utapljalo v socialnopolitični frazeologiji desničarjev, temveč je z jasnimi' in odločnimi pogledi na agrarno reformo, industrializacijo, na reformi v prosveti in upravi ter na versko-etnične odnose zahtevalo učinkovite in pravične rešitve. Komunistična partija Sudana obstaja že skoraj dvajset let. V tem času je bila največkrat preganjana in prisiljena delovati ilegalno (kot zdaj). Navzlic temu pa se je otresla nekaterih ekstremističnih elementov in prerasla v najzrelejšo komunistično partijo Afrike. Dala je pobudo za ustanovitev nacionalne fronte, te najširše politične podlage in najmočnejše sile, ki je lani strmoglavila vojaški režim. V prehodni vladi pa so komunisti imeli celo 11 resorov. Zato se je konservativnim silam zazdelo, da je skrajni čas otresti se nevarnega in čedalje močnejšega nasprotnika. Politični alkimisti koalicije so sestavili recept, kako naj bi z nedemokratičnim prijemom odstranili komunistično partijo s sudanskega političnega prizorišča. Tako so komunistično partijo Sudana formalno izključili iz političnih dogajanj v državi. Desnica je obračunala z opozicijo in pričakovati bi bilo, da bo na politični tehtnici čedalje bolj prevladovala. Toda ali je res tako? Ali so lahko koalicijski voditelji zadovoljni z vladnimi sklepi? Odgovor ni pritrdilen. Celotna napredna Javnost je obsodila sprejem zakona. Ta odlok je povzročil pomembne premike v levo in v desno, hkrati pa je oslabil zveze znotraj koalicije. Za komuniste pa se zdaj ogrevajo celo tisti, ki jim poprej niso bili povsem naklonjeni. iiiiiifiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiaiiiiiiiiiiiii Obsojeni krivci nesreče v Kaknju BEOGRAD, 29. — Okrožno sodišče v Sarajevu je danes izreklo obsodbo na procesu proti skupini odgovornih tehničnih voditeljev rudnika Kakanj, ki so bili obtoženi, da so krivi za nesrečo dne 7. junija, v kateri je zgubilo življenje 128 ruaarjev. Okrožno sodišče je obsodilo Vladimirja Buceka, vršilca dol ?r, os ti upravnika Jaška «Ora-si« na 7 let in 6 mesecev strogega zapora, Hamzo Omeroviča, poslovodjo v jašku in Alojza Speča, nadzornika rudarske nadzorne službe, na 7 let strogega zapora ter inž. Al Železnika, tehničnega vodjo jaška na 6 let in 6 mesecev strogega zapora. Ostalih pet obtoženih ru-crrsklh inženirjev, med njimi tehničnega ravnatelja rudnika inž. Fal-čiča, je sodišče oprostilo. Sodišče meni, da so obsojeni zaradi nemarnosti krivi, da je prišlo do akumulacije metana in eksplozije, ki jo je najverjetneje povzročila nepravilna električna instalacija. Policijski ukrepi, zakon odstranitve opozicije — vse to prej govori o slabosti kot pa o moči, prej o krčih preživele oblike vladanja kot pa o političnem zmagoslavju. Za zdaj se komunisti nočejo vnovič umakniti v «mišje luknje«, temveč napovedujejo odkrit boj za svoje zakonite pravice. Proti vladnemu zakonu so se pritožili pri visokem kartunskem sodišču zaradi kršitve ustave. Težko Je reči, kako se bosta ne le KP, temveč en del sudanske družbe, prizadevala za cilje, ki Jih je postavila lanskoletna revolucija. KP je pri iskanju novega imela in še ima svoje naravno mesto v Sudanu in njenega položaja ter vpliva ni mogoče zanikati z nobenimi dekreti. To Je jasno tudi mnogim, ki so zdaj dvignili svoj glas proti komunistom. KP je sicer prepovedana, toda čas neizprosno dela zanjo in za napredne sile Sudana. UiHil. 1— Charlie Chaplin na kolodvoru v Londonu, kamor je z ženo Oono in otroki prispel iz Švice. V sredi je tudi Geraldine, ki se je vrnila iz New Yorka, kjer je prisostvovala premieri filma «Dr. Živago«, v katerem nastopa «iiiiiiaiiiaaiaiiiiiiiiiiiiiaiiiiaifaiigiii«iaaiiiiiiiiiiiaiiiiiiiaiiiiiiiiiiiaiiiiaiiiiiiiiaaiiifiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiaintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigiiiiiiiMiiMiiiMiiiiiiiiMiMiMaiiiitiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigiiiiiiiiiiMiiiMtaiMiiiiagiiiiiaa9 Pri 100 letih si želi z letalom v Ameriko NEAPELJ, 29. — Maria Gentile iz Agerole Je danes slavila svojo 100-letnico. Čestitalo ji je skoraj vse prebivalstvo z županom in drugimi občinskimi oblastmi na čelu. Maria Gentile, ki ima sedem sinov in so trije od teh v Ameriki, ima eno samo veliko željo: z letalom se peljati k svojim oddaljenim trem sinovom. Esesovci pred sodiščem BONN, 29 — V Liineburgu se je pričel proces proti trem bivšim esetovcem, odgovornim za transport desettisočev poljskih Zidov v koncentracijsko taborišče Treblin-ka. Od teh deportirancev jih je nekaj umrlo. Glavni odgovorni za ta dejanja v letu 1942 43 v Censto-hovi pa je bivši častni* Dcgenhart. Proti temu pa se bo proces prčel šele 10. lebruarja zarai j'-ib':ga zdravs .venega stanja obtoženca, je sedaj v bolnišnici v Liineburgu Na procesu bodo priče iz Izraela, ZDA, Francije in Kanade. Po tragičnem primeru zastrupitve s plinom BERGAMO, 29. — Zdravniki v bolnišnici v Bergamu se še niso dokončno izrekli o Giusi, Emmi in Luigi Cristinetti — 6, 14 in 17 let starih sestrah — ki so v bolnišnici zaradi zastrupljenja s plinom. Nesreča se je dogodila včeraj zjutraj v nekem stanovanju v Torre Boldone in je že zahtevala smrt staršev ter 7 let starega sina in 6 let stare hčerke Marie Kradla je za nakup daril PARIZ, 29. — »Hotela sem pripraviti prijateljem lepa darila.« S temi besedami je neka 16-letna deklica v Sarifonteinu priznala policiji, da je ukradla 10.000 frankov (1,250.000 lir) 38-letni prijateljici Louisetti Beunaiche. Deklica je u-kradla nekaj hranilnih knjižic ter za 700.000 lir gotovine. Med darili, Id jih je deklica namenila prijateljem, so plošče, gramofoni, razni dragi predmeti ter oblačila po zadnji modi. V dobrodelne namene daroval 50 milijonov LODI, 29. — Carlo Marzagalli, 65-letni industrijec iz Lodija, lastnik nekega marmornega kamnoloma, je v teh dneh daroval raznim dobrodelnim ustanovam 50 milijonov lir. To ni prva njegova taka poteza, saj je v enak namen daroval 1963 30 milijonov in leta 1964 45 milijonov. Marzagalli nima o-trok. Začel je delati, ko mu je bilo 11 let, v majhnem obrtnem obratu svojega očeta; ta obrat se je razširil in ima danes 120 uslužbencev. Ce ga kdo vpraša za vzrok njegove dobrodelnosti, odgovori: »Do- brodelnost moram opraviti, dokler sem še živ. Ne maram, da bi tisti, ki kaj dobijo od mene, čakali šele na mojo smrt. RIM, 29. — Danes se je začel tretji dan tako imenovanega «oto*a pešcev« Položaj v prometu je podoben prvima dvema dnevoma. Trgovci s področja «otoka pešcev« so tudi danes zelo ostro protestirali; trdijo namreč, da so v teh dneh občutili močan padec pri prodajah. Pooblastili so predsednika zveze trgovcev iz Rima, naj pri odborniku Pali, ki je odgovoren za mestni promet, zahteva takojšnjo ukinitev »otoka pešcev«. RIM, 29. — Tiskovni urad ministrstva za zdravstvo sporoča: Proizvodnja in prodaja hranil na o-snovi tako imenovane «pappa reale«, reklamiziranih kot dietični in zdravilni proizvodi, je proti zakonu. VATIKAN, 29. — Papež Favel VI. je imenoval duhovnika Mus:ela iz (enstobove za naslovnega škofa ter nbener: za pomožnega škofa v JonstoJ.ovi Novi «» c ima 50 let. Furlansko avtonomistično gibanje in beneški Slovenci V Vidmu so ustanovili 14. decembra posebno furlansko aktivistično gibanje (MAF — Movi-mento di azione friulana), ki je izraz določenega nezadovoljstva Furlanov, ki menijo, da so njihovi interesi politično premalo zaščiteni. Dežela je dala mnogo pobud in ga skoro ni področja javnega življenja, da bi se ga ali deželni odbor ali pa deželni svet ne samo dotaknila, ampak do temeljev pretresala. Toda ob koncu letošnjega zasedanja deželnega sveta in pri zaključni debati ob deželnem proračunu se Je lotila ljudi neka malodušnost. Ta malodušnost pa se je stopnjevala v protestirajoče nezadovoljstvo, ker ni prišlo do ustanovitve medicinske fakultete Furlane je naravnost zbodlo, da se je Trstu posrečilo z odprtjem semestrov za medicino postaviti oblasti pred gotovo dejstvo. Nastopile so nato velike in dolgotrajne študentovske demonstracije, ki jih je celotna furlanska javnost s simpatijo spremljala, ki jih pa vodstva vladnih strank zlasti demokristjanov niso mogla ravno najbolj navdušeno odobravati zaradi raznih napisov, ki so jih nosili s seboj študentje in na katerih je bila obsodba dosedanje povojne politike obstoječih vlad nih strank. Od tega do obsodbe sedanjega režima sploh je le majhna razlika. In kdo Je najbolj zainteresiran na takem nadstrankarskem protipolitičnem stališču kot pa stranke desnice, ki so bile in so še proti ustanovitvi samostojne dežele Furlanija-Julij-ska krajina. To brezprogramsko nastopanje .protestiranje in zavračanje organiziranega političnega dela, to kvalunkvistično nerganje je seveda posebno ujezilo demokrščanske kroge, nosilce sedanje oblasti v Furlaniji in odgovorne činitelje, da niso bili doseženi nobeni takšni uspehi, da bi ljudje mogli reči, da se je z deželo in pa v Rimu z močnim furlanskim zastopstvom kaj doseglo. V Furlaniji je že stara tradicija male domovine, parlamenta »della patria del Friuli«, nekaj zase ločenega; česar interese je treba ščititi. Fašizem je uganjal nad 20 let najstrožjega centralizma in so bile vse značilnosti furlanskega ljudstva zanemarjene ali pa celo brisane in odpravljene. Zato je po zadnji vojni izbruhniilo furlansko avtonomistično ljudsko gibanje, ki je zajelo široke kroge prebivalstva. Sedanji vidni voditelji videmskih demokristjanov kot na primer Tessitori so bili voditelji in ideologi tega gibanja Kasneje jih je vsrkala de-mokristjanska stranka. Beneškim Slovencem so pomagali sestavljati spomenico na vlado in jih spodbujali, naj možato in krepko postavijo svoje narodne zahteve. Ko .pa so prišli do ministrskih in podtajniških toteljev v vseh vladah v Rimu. niso hoteli nič slišati za beneške Slovence in za njih zahteve, ki so jim tudi oni sami botrovali in bili duševni očetje leta 1946-1947. Ostalo pa je jedro trdnih neomajnih Furlanov, zaverovanih v avtonomijo Furlanije, toda njih število je bilo v stalnem upadanju. Na raznih volitvah je avtonomistično furlansko ljudsko gibanje (Movimento friulano au-tonomo popolare) dobivalo le malo glasov. Tudi v slovenskih krajih Beneške Slovenije in Kanalske doline so nabrali po nekaj glasov. Vidni simbol tega gibanja je bila neupogljiva «Patrla dal Friul«, list v furlanskem jeziku, ki Je nesebično in silno pogumno, da, še bolj od samih preplašenih in potlačenih beneških Slovencev, branil pravice Slovencev v Furlaniji. Kot po vojni pri prvem avtonomističnem gibanju tako se tudi zdaj zbirajo v novem gibanju furlanske akcije ugledni furlanski veljaki, duhovniki, zdravniki, odvetniki, intelektualci, ljubitelji furlanskega jezika, profesorji in razni pristaši po deželi. Zdaj ima za seboj skoro vso mladino po srednjih in visokih šolah. Tudi med beneškimi Slovenci imajo med šolanimi ljudmi svoje pristaše. Prerano je soditi, ali bo to gibanje obstalo. Ce bodo rezultati delovanja političnih strank tako mršavi kot zadnja leta, bo že politično nezadovoljstvo samo speljavalo vodo na mlin avtono mizma. Beneški Slovenci so zadnja leta bili hvaležni za vsako izjavo, ki so jo izrekle delavske levičarske stranke v prid Slovencem in bodo vesele, če bodo našli potrdilo za svoje pravice še iz časov ,male furlanske domovine’ tudi v novih pobornikih furlanstva. Iiiif/r/e ^ tjlvfltiHftvo tjlnhlsiM >a Umrl je slikar Pak MARSEILLE, 29. — Belgijski slikar Engel Pak, eden izmed pionirjev abstraktizma, ie te dni umrl v Valabru (Bouches-du-RhoneI v starosti 81 let. Leta 1928 se je Pak orientiral proti abstraktni umetnosti in je bil eden izmed petih slikarjev, i.-i jih je pariški «Salon D'Automme» zavrnil. Razstava njihovih del v galeriji Marek v Parizu je potem povzročila prave pretepe. Sest let pozneje je Pak postal «kmečki slikarn ter se u-maknil v Provenco, kjer je ostal do smrti. Bestsellerji preteklega tedna Navajamo lestvico desetih knjig, ki so v preteklem tednu šle najbolj v prodajo. V oklepaju je poleg imena založbe še številka, ki navaja, na katerem mestu lestvice je bila knjiga v prejšnjem te4r>U- (Ce številke ni, pomeni, da knjiga sploh ni bila na lestvici med prvimi desetimi.) 1. Calvino: «Le Cosmicomi- che* (Einaudi, 1) 2. Barzini: «Gli italiani» (JVfon-dadori, 2) 3. Hart: • L’antichissimo mon-do di B.C.» (Mondadori, 5) 4. Montanelli-Gervaso: «L7ta- lia dei secoli bui» (Rizzoli, 8) 5. Gilot: •Vi ta con Picasso» (Garzanti, 4) 6. Silone: •Uscita di sicurez-2o» (Vallecchi) 7 _ Miller: «Dopo la caduta» (Einaudi) 8. Pasolini: •Ali dagli occhi azzurri» (Garzanti, 7) 9. Golom •Angelica si ribel-la» (Garzanti) 10. Brecht: •Teatro» (Einaudi 10). Lestvica je sestavljena na podlagi podatkov, zbranih v nekaterih knjigarnah v večjih me-'Stih, .; ,, «Teden italijanskega filma» v Bolgariji RIM, 29. — V Bolgariji bodo priredili «teden italijanskega filma«. Datum sicer še ni bil določen, gotovo pa je, da bo ta «teden» nekje v prvem trimesečju prihodnjega leta in bo logično izvajanje načela recipročnosti v zvezi s »tednom bolgarskega filma«, ki je bil v Italiji, Sicer pa je namen te kulturne izmenjave izboljšati od- nose med italijansko in bolgarska filmsko proizvodnjo, pa tudi izboljšanje ekonomskih sporazumov na splošno. V okviru «tedna italijanskega filma« v Bolgariji bodo predvajali šest ali sedem celovečernih italijanskih filmov, seveda najboljših, in prav toliko kratko-metražnih filmov. RJE BOMO SILVESTROVALI? Hotel LEV j-tiv Ljubljana, Vošnjakova 1 prireja veselo in prijetno silvestrovanje v VELIKI RESTAVRACIJI in STEKLENI DVORANI, v DAN-CING BARU, v BARU TISOČ IN ENA NOC, v KLUBSKI SOBI ROULETTA. Silvestrovski topli in mrzli bife na voljo brez omejitve vso noč — darilo za vsakega gosta — orkestri — pevke — program. — Cena Din 6 700 — Informacije tel. 310-555 Hotel «ILIRIJA>, Ljubljana Prijetno silvestrovanje boste preživeli v našem hotelu ob presenečenjih in priznanih kulinaričnih izdelkih — Cena Lit. 3.000 — Prednaročila do 20. decembra pri šefu strežke odnosno v recepciji hotela Hotel «KRAS* Postojna, tel. 100 vabi na prijetno m veselo silvestrovanje. Silvestrovska večerja — godba in ples «Jamska restavracija* Postojna Veliko tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih restavracije. — Godba in ples — Rezervacije tel. 68. Hotel ^JAVORNIK* Postojna priporoča silvestrovanje z bogato večerjo in plesom — Rezervacije tel. ,84. Hotel «TRIGLAV* Koper prire- ja veliko silvestrovanje v vseh restavracijskih prostorih hotela, v nočnem baru in v hotelu »GIU-STERNA« — Igrajo trije priznani orkestri — Cena silvestrovskega manuja z rezervacijo je 4.000.— do 4.500,— din. — Rezervacije se sprejemajo v recepciji hotela Triglav in v recepciji hotela Giusterna od 15. t. m. dalje. Hotel «MANT0VA» Vrhnika priredi veselo silvestrovanje s sil-vestrovsko večerjo. Igral bo priznani plesni orkester TONE STANOVNIK — Priporočamo rezervacije. Hotel «TRIGLAV* Sežana prire di tradicionalno silvestrovanje s silvestrovsko- večerjo— Igral bo priljubljeni orkester — Priporoča se rezervacija. ...... V gostilni «PRI GR0JNI» Gorica — boste iepo in prijetno silvestrovali. — Silvestrovska večerja — godba — postrvi. Gostinsko podjetje «GALEB* KOPER vas vabi na tradicionalno silvestrovanje, ki ga priredi z bogatim menujem v obratih HOTEL GALEB in RESTAVRACIJA «RIBA». Rezervacije se prodajajo od 15. t. m. dalje. — Igrata dva priznana orkestra — GALEB tel. 21605; RIBA tel. 21182 V hotelu «ADRIA* Ankaran (San NicolO) — Bogat menu — Igra znani orkester — Pravočasno rezervirajte na tel. 74112 — Hotel je ogrevan PARK hotel-Gorica, Nova Gorica priredi veliko silvestrovanje v vseh prostorih — Silvestrovski menu din 6.000.—, kavarna din 2.000.— Pohitite z rezervacijami, ki jih sprejema recepcija hotela, tel. 21442 - 21462 Hotel «Sabotin» Gorica, N. Gorica (Solkan) priredi tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih — Igra orkester GALEB. Hotel «BELLEVUE* Ljubljana vabi na prijetno silvestrovanje, ki bo v vseh prostorih hotela. Bogat silvestrovski menu. Zabavala vas bosta dva priznana ansambla. Upoštevajo se vplačane rezervacije Restavracija 4JRSKA* Ljubljana Privoz St. 11, tel. 22260 priredi veliko silvestrovanje — bogat silvestrovski menu — igra priznani orkester «RONY» — Rezervacije sprejemamo do 25. t. m Hotel «SL0N* Ljubljana prireja veselo silvestrovanje v vseh pro. štorih hotela — Prijetno vas bodo zabavali štirje plesni ansambli — BAR — KAVARNA — Silvestrovski menu — Sprejemamo rezervacije. «MARINELLA» Trst Miramarski drevored št. 323, tel. 36366. V prijetnem razpoloženju boste pričakali novo leto. Bogat silvestrovski menu. Igra «CAROSEL QUARTET». Priporočamo pravočasne rezervacije,,. KEMIJA IMPEX EKPORT - IMPORT LJUBLJANA TITOVA 25 P.O.B. 418-VIII TELEFON: 313-266 (10 VODOV) TELEGRAM: KEM1MPEK, LJUBLJANA TELEX: KEM1MPEX, LJB 03-177 KEMIČNE IZDELKE (KALCIJEV KARBID. TEKOČI KLOR, ŽIVOSREBRNI OKSID, SVINČENI MINIJ, CINKOVO BELILO, VODIKOV PEROKSID, KALCIJEV CIANA-MID, POLI VINI L ACETAT, CINKSULFAT, CIN KOKSIDT ETR A K ROM AT, SREDSTVA ZA ZAŠČITO RASTLIN ITD.), PLASTIČNE MASE (PENASTA PLAST, MASA, POLI-ESTERSKE RONDELE ZA IZDELAVO GUMBOV, MELAMINSKE PLOŠČE ZA OBLOGO POHIŠTVA ITD ), TEKSTILNA IN USNJARSKA POMOŽNA SREDSTVA, PAPIR, KARTONE. LEPENKE, PISARNIŠKI MATERIAL, STEKLO. PORCELAN IN KERAMIKO (STEKLENICE, RAZSVETLJAVNO STEKLO, ITD.), BENTONIT, KEMIČNE IZDELKE, ANTLINSKE BARVE, TEKSTILNA IN USNJARSKA POMOŽNA SREDSTVA, NARAVNI IN SINTETIČNI KAVČUK, PLASTIČNE MASE, PORCELAN, SPECIALNE PAPIRJE POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM VOŠČI KOLEKTIV MNOGO LEPIH USPEHOV V LETU 1966 ČETRTKOVA ČRTICA amomor Stala sva pred prizorom., ki nama nikakor ni bil všeč. Zakaj bi si kdo, ki je tako bogat, lep in mlad, kakor je bila Suzana lgueen, vzel življenje? Glava ji fe bila padla na toaletno mizico. Krogla je zapustila na čelu veliko krvavo luknjo, revolver je ležal ob njeni viseči mrtvi roki. Dekle v najlepših letih, lepotica 25 let, ki je že dosegla slavo in premoženje najbolje plačane manekenke v Londonu .. S poročnikom sva prihitela v stanovanje na histerični poziv gledališkega igralca Johna Wingalla. Pozneje nama ,e povedal. da je prišel po Susano, hoteč jo odpeljati na dogovorjeno večerjo, toda namesto nje je našel — njeno truplo. Srečala sva ga v pritličju hi še, v kateri je stanovala Sušena. Drhtel je in jecljal: — Prosim, ne zahtevajte od mene, da bi šel z vama v sobo..., — naju je rotil. Policijski zdravnik je po skrbnem pregledu izjavil, da je bila Susana ubita iz oddaljenosti desetih centimetrov, in to samo z eno kroglo. Na čelu in pramenih las so bili še jasno vidni sledovi smodnika. Poslal sem revolver v Scot-land Yard na analizo prstnih odtisov in nato zaprosil Jaso-na, da skupno premakneva truplo. Prenesla sva mrtvo dekle na posteljo. Nato sem na toaletni mizici zagledal listič z beležko. Dotlej ga nisva mogla opaziti, ker je ležal pod žrtvijo. To je bilo tipično samomorilsko sporočilo. Napisala je, da obžaluje, da mora to storiti, toda uvidela je, da ni druge rešitve. Nobenega vzroka ni navedla, nobenega pojasnila! Susana Igueen je stanovala v tem okusno in udobno opremljenem stanovanju že dve leti. Za red v hiši je skrbela njena služkinja Betty. Ko sva z Jasonom prispela na kraj zločina, nisva videla služkinje. Ko je zaslišala glasove, je prišla v sobo. Vprašala sva jo, ali je slišala revol-verski strel. Nezaupljivo in presenečeno naju je gledala. Ni dojela o čem govoriva, a ko sva ji pojasnila, kaj se je zgodilo, in ji pokazala mrtvo Susano, je omedlela. Pričakovala sva, da nama bo Betty znala pojasniti vzrok samomora svoje gospodarice. Toda glede na živčni pretres, ki ga je doživela, ko je zagledala Susanino truplo, sva sklenila poprej zaslišati Johna V/in-galla. Odpravila sva se v pritličje, kjer naju je čakal. Bil je še vedno vznemirjen in preplašen. Se je samo pretvarjal ali je iskreno obžaloval smrt svoje ljubimke? Brez obotavljanja nama je pripovedoval o vseh podrobnostih. Susano je spoznal pred letom dni. Želel se je poročiti z njo, toda nastali so resni za-pletljaji. Nikakor ni mogel doseči razveze zakona s svojo prvo ženo. Tega dne se je dogovoril s Susano, da bo ob osmih zvečer prišel ponjo. Imel je ključ od vrat njene spalnice. Zagledal je dekle mrtvo v položaju, kakor sva jo našla midva. Njegova izjava je zvenela verodostojno, vendar mi mož ni ugajal. Zapisal sem si njegov naslov in pripomnil, da bom pozneje še enkrat govoril z njim. Nato sva se vrnila v Susanino stanovanje. Betty je sedela na stolu in jokala. Bila je prikupna ženska tridesetih let in prav malo je kazalo, da bi bila služkinja. Pri Susani je bila že dvanajst mesecev in se ni mogla spomniti nobenega vzroka, zaradi katerega bi si bila dekle morala vzeti življenje. Ponovno sva vprašala ali je slišala strele. Njena soba leži nad jilico, okna so bila odprta in promet na ulici je zelo živahen in hrupen. Morda zaradi tega ni ničesar slišala ne videla... Ali je kdo prihajal v stanovanje? — Ne, Susana se je ves dan mudila v mestu. Navadno se je vrnila domov okoli šeste ure. Betty ji je pomagala pri preoblačenju, nato je odšla iz sobe. Ali je Betty poznala Win-galla? — Samo po imenu! — je odgovorila. Četudi je večkrat prihajal v stanovanje, se je skrbno izogibal, da bi ga služkinja videla. Verjetno je Susana želela tako. Betty ni tega igralca nikoli srečala v stanovanju... — Ali sta bila srečna? — No, kdaj pa kdaj je slišala, da se prepirata... Vsekakor zato, ker je bil Wingall že enkrat poročen. * * * Ko sva se z Jasonom vrnila v Scotland Yard, so nama iz laboratorija sporočili, da so na revolverju našli samo prstne odtise mrtvega dekleta. Tudi . pisava na poslovilnem pismu je bila Susanina. Naslednjega dne sva preverila žrtvin račun v banki. Imela je več denarja, kakor bi ga potrebovala za nadaljnjih dvajset let. Ni nama preostalo drugega, kakor da se še enkrat porazgovoriva z Wingallom. Kdo so bili še Susanini prijatelji? Ali jih je poznal? Ali je bil morda eden ali drugi od njih ljubosumen nanj? In slednjič: kje je njegova žena? Zopet nama je odgovarjal hitro in iskreno. Ni vedel, kje je njegova žena. Že pred dvema letoma je od njega odšla. Pošiljal ji je denar po banki, a nikdar ni mogel dognati, kje živi. Zato tudi ni moglo priti do razveze njunega zakona. Vrnila sva se v stanovanje. Razglabljal sem, zakaj se je zdrava, bogata in lepa Susana iznenada ustrelila prav v, trenutku, ko se je preoblačila, da bi odšla s svojim ljubimcem v mesto na večerjo. Betiy naju je odpeljala v salon in nama postregla s čajem. Srebala sva prijetno pijačo in se razgovarjala z njo. Glasno sem priznal svojo nemoč v tem primeru in dvom, da je bil to zares samomor. Betty me je presenečeno pogledala. — Toda ali niste našli sporočila, ki ga je zapustila? Brž ko je izgovorila teh nekaj besed, se je zavedela svoje napake... — Nihče razen poročnika Ja-sona in mene ni vedel za to sporočilo, ker je bilo pod Su-saninim truplom! — sem naglo in odločno ugotovil. Betty je prebledela, toda naenkrat so se njene oči zablisni-le v sovraštvo: — Prav, priznam. Jaz sem jo ubila. Ubila sem jo, ker nisem hotela, da bi se poročila z Johnom VJingallom — MOJIM MOŽEM! JACK CARTER r=^\ — Ben, Jakec, smo pej le pršli na konc leta. Jn zde j be mogli naredet. ku ano bilanco, kaku je blo. — E, dragi moj, blo je tolko reži. Toliko reči, de se prou ne da povedat u tem majhnem prostori, ke nam je odločen. Zatu pej se bomo od celga leta rajše pomenli jutre, ke nam je dau de-reejon dosti več prostora jn ke bojo zraven luštracje. — Sej res, Ma vselili jest mislem, de be vre zdej začeli sez voščilami, zatu ke u zad-nem momenti lahko kašnega pozabemo jn pole lahko kašen še kej zamere. — E, tiste voščile! Tu je tudi ana velika špeža. Kej misleš: kupi kartoline, kupi marke — te gre anga strašanskega dnarja. Jn pole, če jemaš za voščet kašni veliki glavi, mu ne moreš poslat kartolino od dvajšti lir. Moreš kupet tiste, ke so u bušti. Jn tiste koštajo pej od osemdeset do dvejstu lir. Jn tle se ti naberejo tauženti ku neč. Jn velike dite pej zastran raprezentance ne morejo poslat kašne kartoline, ke jeh prodajajo na banki na cesti. Uane špendajo deset jn desettaužente za tako reč. Zatu ke jemajo dostj klijentov jenu afarjev jn ne smejo nobenga pozabet, de ne bo zamere. — J n pole zde j okuli nov ga leta so še špeže sez mančami. Pridejo špacakaminarji, pride por-tinaja, pride poštir, pridejo škovacini jn vse sorte. Jn dnar nečko gre. — Zatu pej jest mislem, de midva voščemo zdej vsem skupaj. Nas bo še narmejn koštalo. Jest be vošču ceimi Trsti, de be mi ratalo, de ostane kantir svetga Marka pr žiulenji jn de be dosti ledi hodilo čez koiifin, de be tržaški betegarji kej zaslužti. — Jest be tudi vošču oštirjem, de be zmiri jemeli dobro vino. — Jn jest be pej še prou posebe vošču m-stem preplašenem Slovencam, ke se bojijo dat svoje otroke u slovensko šulo, de be bli tolko koračni, de be tu nardili. Zatu ke taku jeh bojo vsi, tudi liberalci, bolj spoštavali. De be zmiri misleli na tisti pregovor, de tisti ke zaničuje se sem podlaga je tujčevi peti. Skratka, de be bli bol moži. — Jest be voilu tudi našem šulam, de be jemeli na šulah samo zavedne u-čitelje jn ne take, ke dajejo svoje otroke drgam. De be take učitelje, ke pluvajo na šulo, kamer jejo, de be take učitelje mogli scebat proč. —* Pole be jest rad vošču vsem Slovencam, de be šli še bol dekordo, ku so šli letos. De be, tudi če mislejo u politiki vsak po svoje, de be se vselih aden druzga spoštavali, aden z drugem namalo potrpeli jn si med sabo tudi pomagali. Ke če se bomo še med sabo grdo gledali, se bomo sami sebe uniči'. Jn tega gušta pej li-beralcam jn mišinam prou ne be prvošču. Jest rečem, de g lih za truc se ne smemo pestet, de se nam bojo drugi smejali. Zatu vo-ščem vsem, ke delajo kej ses kulturo, de be jemeli zmiram dosti soudov jn na prireditvah dosti ledi, Jn. še posebe vošiem našmi gledališči, de be jemelo zmiram dosti ledi pr predstavah. — Ma jest voščem tudi peuskem zboram, da be jemeli zmiram zadosti redneh peucou jn pametne tenorje. — Našem prosvetnem društvom be jest tudi vošču, de be u novem leti jemeli zmiram čiste, pometene prostore, de ne be društveni prostori zgledali ku škovacon. — Ma tudi političnem strankam moremo kej voščet. — Se zna. Njem voščemo, de be ne mistele samo na svoje strankarske interese, ma de be se večkrat spounele tudi na tisto, kar oblubtajo, kadar so volitve. — Cuj! Pej legi jn Joni, čemo tudi kej voščet? — Zakej pej ne? Pokaimo se, de smo kulturni jn de se je tudi nas prim u duh koeksistence jn sodelovanja. Zatu jest voščem Legi, de be u novem leti jemela več sreče sez nabiranjem podpisov. Ce se bo u tem leti mor bet odločila za kej tašnega. Jn tudi tistmi Joni od liberal-cov be želu, de mu ne be šli Stooenci tolko na jetra, zatu ke tu škode zdravji jn pole more jest Po diett. Ma mi mu želimo, koker vsem drugem, dosti zdravja. Zatu ke nismo taku žlelit, de be kainemi prvoščeli bolezen. — Jn zatu želimo vsem, prou vsem, dosti zdravja jn dosti sreče u novem leti! I r H Ker smo v dobi plesov in prireditev Kaj narekujejo za zahtevnejše in kaj za zmernejše okuse Smo na začetku sezone vse bolj pogostih plesov, družabnih večerov in drugih večernih prireditev. Naši nasveti za večerne obleke, ki Jih bomo oblekle za letošnje Silvestrovo, bodo sicer kasni, ne pa tako naši nasveti za obleke, ki Jih bomo nosile na prihodnjih plesih in zabavah. Za Silvestrovo si boste pač pomagale, kot ste si vedno. Prav gotovo niste čakale zadnji trenutek, da rešite ta problem, temveč ste poskrbele za obleko, ki vas bo v prijetnem in veselem razpoloženju, pa tudi v zavesti, da ste v njej lepe, pripeljala v novo leto. Želimo vam iz srca, da je bila izbira posrečena in dobra ter da se boste v svoji večerni «toaleti» (ki je pa lahko samo skromna nova bluzica, ali novo krilo) dobro počutile ter prestopile prag novega leta srečne, zadovoljne in vesele. Kot smo že omenile, smo šele na začetku sezone plesov in večernih zabav. Ne bodo tore) odveč naši nasveti za obleke, ki si jih boste napravile za vse te priložnosti. Naša prva ugotovitev: vedite, da so letos v modi predvsem zelo bleščeče, v glavnem zlate, srebrne ali vsaj pozlačene ali posrebrene obleke. Ce take obleke še nimate, si jo kar omislite. Bo sicer morda nekoliko draga, ker Je pač takšno blago že samo na sebi bolj drago, toda uspeh, ki ga boste s takšno obleko dosegle, bo prav gotovo zadostno plačilo .........I..im..II.im.............mm...............iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIMmimmmiiiiiiii...m...im....m KAKŠNA JE BILA ŠVEDSKA KRALJICA KRISTINA V filmu je njen lik podala slavna Greta Garbo Bila je hčerka bojevitega kralja Gustava Adolfa - Po njegovi smrti je postala kraljica Gotov, Švedov in Vandalov - Kasneje je iz protestantske vere prestopila v katoliško in živela v Rimu - Njen grob so odprli na prošnjo švedske vlade V rimskih katakombah, pod baziliko sv. Petra, so pred nedavnim ekshumirali telesne ostanke švedske kraljice Kristine, ki Je živela v XVII. stoletju. Le ta je po izredno razgibanem, rekli bi pustolovskem življenju umrla v Rimu, kjer je bila tudi pokopana, in sicer prav v Vatikanu, kot je bil to določil sam papež. Njena marmornata grobnica se nahaja sredi tistih, kjer so pokopani številni papeži, vseh skupaj 150, med temi šest žena, ki so tudi edine, ki jim je bil dovoljen večni počitek med njimi. Kristina je bila hčerka znanega bojevitega kralja Gustava Adolla, ki je vrsto let vodil številne vojne v raznih evropskih deželah, največkrat iz verskih razlogov, saj so ga smatrali za nekakšen steber luteranstva. Kristina se je rodila 1. 1626, umrla pa 1. 1689. Da je njeno življenje bilo zelo nenavadno, je razvidno tudi iz številnih knjig, ki so bile o njej napisane. O njej je bil posnet celo film, v katerem milili ..im.mi.I.nun.......nun.m*.......... Ameriška filmska industrija je letos zabeležila nov uspeh NEW YORK, 29. — Leto 1965 je bilo prav gotovo zelo plodno za ameriško filmsko industrijo in a-meriški film na splošno. Neprestano večanje proizvodnje in tudi števila kinematografskih dvoran navaja ameriške filmske ljudi, da gledajo z zaupanjem v bodočnost ter da pozabijo na bolj skromne uspehe v zadnjih letih. Po najnovejših podatkih bo leto, ki gre h koncu, dalo v celoti 168 filmov, vtem ko sta jih lansko in predlansko leto dali 155, v letu 1962 pa je ameriška filmska industrija izdelala komaj 142 filmov. Po istih podatkih se bo letošnji inkaso vrtel okoli 600 milijonov dolarjev. Ce gornji podatki kažejo na uspehe v količini proizvodnje, niso nič slabši podatki, ki govore o kakovosti filmske proizvodnje v minevajočem letu. Ostra tekma s televizijo ostaja še vedno živa, vendar se zdi, da se v zadnjem času ta borba med dvema najbolj popularnima vrstama zabave spreminja v nekakšno sodelovanje, ki ga cenijo tako televizijske družbe kot filmska industrija. Kakovost ameriških filmov se Je izboljšala morda tudi na račun večje zrelosti občinstva, hkrati pa tudi na račun avtocenzure, ld so si jo naložili producenti sami, ki so se odločili za večjo liberalizacijo. Poleg tega sta študij umetnosti in kinematografska tehnika dobila svoje mesto tudi na vseučilišču. Kar se tiče družbenega vidika glede tega vprašanja, je vredno omeniti dejstvo, da hollywoodski filmski studii delajo s polno paro in da se je brezposelnost med film- skimi ljudmi skrčila na najmanj- | povečal od 27 kar na 93. Ob konca šo mero Komaj tretjina ameriških filmov se je v tekočem letu delala v tujim, vtem ko so Američani 1961. leta posneli kar 50 odst. svojih filmov v tujini. Tudi sodelovanje tujih umetnikov v ameriških filmih se Je skrčilo na komaj 25 odst. Ob tem ne smemo pozabiti, da hollywoodski filmski studil pogosto delajo tudi za televizijo. In prav v tem najdejo nekateri dokaze za boljše sodelovanje med filmom in TV. Res je sicer, da je v tem letu prišlo tudi do sodnih obravnav med filmskimi režiserji in TV družbami, ko sta n.pr. Pre-mir.ger in Stewens tožila nekatere TV družbe, ker so svojevoljno «stri-gle» njuna dela. Toda to še ni dokaz, da sodelovanje med filmom in TV ne beleži novih korakov. Tudi kar zadeva cenzuro, je treba priznati ne le že omenjeno libe-ral.zacijo avtocenzure, pač pa tudi znake izboljšanja razpoloženja v krogih nekaterih organizacij, kot na primer «Katoliške legije za spodobnosti), ki je celo spremenila svoje ime v ((Katoliški urad za filmu. Poleg tega je tudi sodstvo izreklo nekaj sodb, ki kažejo težnjo po širšem in bolj elastičnem sprejemanju zakona o cenzuri. število kinematografskih dvoran se Je povečalo; glavna festivala, newyorski in oni v San Franciscu, pa sta imela v letu 1965 izreden uspeh pri Javnosti zaradi visoke kakovosti starih in novih filmov, ki so jih na njih predvajali. Tudi izvoz 'ilmov iz Amerike je bil letos vel ji kot lani, uvoz pa se je bi dodali še vladni načrt, po katerem se namerava ustanoviti nacionalni inštitut za filmsko umetnost. Po vsej verjetnosti bo ta inštitut v New Yorku. je glavno vlogo igrala slavna Greta Garbo. Ko je zasedla prestol, ji je bilo komaj dvajset let. Bilo je to po smrti Gustava Adolfa, ld je padel v boju, nakar je ona postala ((kraljica Gotov, Švedov in Vandalov«. Se danes je na njenem sarkofagu razviden napis «Gotho-rum Svecorum Vandalorumque Regina«. Devet let potem, ko je zasedla prestol, je storila še pno od svojih mnogih nenavadnih dejanj: odpovedala se je prestolu v prid brata Karla Adolfa, in to za ceno 200.000 tolarjev letne rente. Oblečena v najbolj preprosto črno obleko, toda s križem, ki ga je krasilo pet velikih diamantov, je dopotovala v Innsbruck v Avstriji, se odpovedala protestant-stvu in prestopila v katoliško vero. Papežu Aleksandru VII. je napisala pismo, ta pa jo je v Rimu sprejel z največjimi častmi, Jo namestil v vatikanski palači ter ji podaril 20.000 skudov. Vendar se Kristina, ki je v tistem času kazala veliko pobožnost, kar je papežu nedvomno močno koristilo v borbi proti luteranstvu, ni mogla povsem umiriti. Bila je zelo izobražena žena, ljubiteljica umetnosti in znanosti, pa je spričo tega tudi v Rimu začela okrog sebe zbirati številne osebnosti, ki so na tem področju kaj pomenile, oziroma tiste, ld so se za umetnost in znanost zanimali. Bila Je udeležena tudi v nekaterih aferah. Smrt markiza Giovannija Rlnalda Monaldeschija Je recimo povzročila dokajšen škandal. Markiz je bil poveljnik njene dvorske straže, obenem pa tudi njen ljubimec. Da ga umore, je ukazala prav Kristina, vendar je kasneje trdi- Ko so razpisali natečaj, da bi izbrali dekle, ki bi bilo najbolj podobno umetnici Doris Day, se jih je javilo v IIollywoodu kar 50. Na sliki dve Parižankl, ki sta sl zelo podobni in hkrati močno podobni Doris Day. la, da je padel v dvoboju. Skušala je tudi ponovno zasesti švedski prestol, oziroma postati vladarica Poljske in Neaplja, a ji to ni uspelo. Umrla Je v Rimu, takratni papež Inocenc XI. pa je odločil, da se pokoplje v Vatikanu. Blizu njene grobnice se nahajata tudi tisti, v katerih ležita Janez XXIII. in Inocenc IX. Kristina je bila originalna, ekstravagantna, inteligentna in učena, ni pa bila — kot se je zatrjevalo lepa, marveč, nasprotno, grda. Natančno, kakšna je bila, ni vedel nihče, vsekakor pa ni bila kot Greta Garbo. Tako so zatrjevali zgodovinarji. Ko so zdaj odprli njeno grobnico in v njej našli neverjetno dobro ohranjeno glavo, je bilo moč ugotoviti, da pravzaprav ni bila tako grda, če je morda smrt ni olepšala. Kakšen pa je bil razlog, da so njeno grobnico odprli? Dovoljenje za to je dal sam papež Pavel VI., in to na prošnjo švedske vlade. Odprtju je poleg predstavnika Vatikana prisostvoval tudi švedski veleposlanik. Glavna osebnost ob tej priložnosti pa je bil direktor nacionalnega muzeja v Stockholmu Carl Nordenfalk, ki Je želel posneti masko Kristininega lica za razstavo ((Kraljica Kristina in njen čas«, katero bodo v Stockholmu odprli oktobra. Tu bodo razstavljeni razni predmeti ln dokumenti iz njenega življenja, med njimi tudi nekateri, ki so doslej bili nepoznani. Carl Nordenfalk pravi: «Tako bo svet končno videl, kakšna je dejansko bila Kristina.« Cas je v poslednji od treh krst, ki so se druga v drugi nahajale v sarkofagu, povsem uničil kraljičino telo in oblačila, vse se je razdrobilo v koščke ali se spremenilo v prah, samo glava je pod tankim slojem srebra ostala cela. Kristina ima na glavi krono, ki pa ni zlata, temveč iz medenine, okrasni kamni na njej pa so iz stekla. Ko so grobnico odprli, so številne televizijske in filmske kamere ob slepeči razsvetljavi reflektorjev posnele davno umrlo Kristino, tako nekako, kot se j': še pred nekaj desetletji dogajalo z Greto Garbo, ki jo je bila v filmu prikazala. Zatem je bila napravljena tudi njena maska, nakar so grobnico spet zapri! in, kar je od Kristine ostalo, prepustili večnemu spanju, temi ln miru >' IJ£900'TCJ t'j>. njegov režiser John Schlesmger pa kot najboljši režiser. Ta film je dobil še tretje priznanje. Julie Christie je bila ocenjena kot najboljša filmska umetnica leta. Za najboljšega filmskega umetnika pa so v tem okviru ocenili Oskarja Wernerja, torej nemškega umetnika, ki je igral glavno vlogo v filmu «Ladja blaznežev«. Priznanje, ki ga Je dobil Fellini tokrat, je že peto njegovo tovrstno priznanje. Pred tem so bili priznani kot najboljši tuji filmi, predvajanimi v ZDA, naslednji Fellinijevi filmi: «Cesta», «Cabiriine noči«, »Sladko življenje« in «Osem in pol«. Za «Cabirio», «Cesto» in «Osem in pol« je Fellini dobil tudi Oscarje. za vašo žrtev. Ce se pa za takšno obleko, kljub temu da bi vas mikala, vendar ne boste odločile, potem vedite, da so letos zelo v modi bele večerne obleke, ki so lahko zelo enostavne, lahko so pa tudi okrašene z umetnimi biseri, jaisi in drugimi svetlikajočimi se o-kraski. Ce se tudi za belo obleko ne boste odločile, potem vedite, da moda črnih večernih oblek še vedno ni v zatonu ter da je črna obleka — posebno, če Jo krasi lep izrez (v glavnem seveda hrbtni) — najlepše dopolnilo vaše večerne elegance. Kot smo torej do sedaj naštele, so v modi zlate (odnosno srebrne), bele in črne obleke. Kaj pa bluze in krila? Tudi to je izredno v modi, predvsem za vse tiste, ki bi želele z majhnimi stroški obogatiti svojo večerno garderobo. Seveda mora biti nova bluza na pogled čimbolj dragocena in bogata (čeprav s tem ni rečeno, da mora biti izredno draga). V modi so namreč zelo lepi brokati, ki so sami na sebi tako lepo vezeni, da zadostuje le zelo enostaven kroj, da doseže bluza', napravljena iz take svile, svoj učinek. Izberite torej lep brokat in si napravite prav enostavno bluzo, ki ima lahko tričetrtinske rokave, lahko je pa tudi brez rokavov (v tem primeru boste pri-štedili denar), imeti pa mora seveda globok hrbtni, ali pa prsni izrez. Ta je namreč na vsak način obvezen. Ce vam pa bluze iz brokata niso všeč, potem se pa le odločite za prelepe in nežne bluze iz chiffona, ali cadyja, ki ne potrebujejo globokih izrezov, temveč jih krasijo le bogati naborki in volančki, ki so tako lepi in mikavni. Dolge večerne obleke so sicer v modi, toda le za tiste, ki razpolagajo z zelo bogato garderobo in ki si zato lahko privoščijo dolgo obleko, ki jo bodo oblekla le enkrat. Vse ostale bomo zbrale kratke večerne obleke, ki so ob letošnji modi izredno kratkih kril, še posebno kratke. Torej kratka večerna obleka, ki pa zahteva seveda negovane noge in pa lepe večerne čeveljčke, ki so lahko v barvi obleke, lahno so pa tudi iz črnega satena, z semiša, ali pa iz druge svile. Večerni čeveljčki morajo seveda imeti bolj visoke pete (vsaj šest centimetrov,), ki, 50 'seved^ bolj ozke, torej prav nič podobne petam, ki jih nosimo čez dan. Ce bodo takšni čevlji okrašeni še z lepo pentljo, rožo, ali umetnim draguljem, bodo, seveda, še bolj mikavni. Preglejte torej vso svojo dosedanjo večerno garderobo in premislite, če bi se dalo s pridom ln z majhnimi popravki uporabiti to, kar že imate. Ce pa med vsem, kar imate, ne boste našle, kar želite, potem se le odločite za novo obieko Saj same veste, kaj predstavlja za nas, ženske, nova obleka, predvsem če Je pravilno izbrana. Fellinijeva «Giulietta» najboljši tuji film Radio Trst A 7.00 Koiedar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Ansambel Larcange; 12.00 Za smeh in dobro voljo; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel «Le Tigri«; 17.20 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Klasiki modefne glasbe; 13.50 Kitarist Plz-zigoni; 19.00 P*sani balončki; 19.30 Parada orkestrov; 20.00 Šport; 20.30 Z ital festivalov pooevk; 21.00 «Don Juan«, igra v petih dejanjih; 27 30 Sooranlstka Tatjana Kraljeva; 22.50 Nožno in tiho. Trst 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkestri: 13.40 Med zgodovino in legendo; 13.50 Simf koncert: 1 š 35 S tekmovanja zborov v Gorici. Koper 7.15 Jutranja ■isna; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Saksofonist F. Panetti: 1140 Uspele melodije; 12 00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Klasiki v ritmu: 14 00 Glasba po željah; 15.00 Iz operetnega sveta: 15.45 Domače viže; 16.20 Srečanje z Leonidom Leonovom; 16.40 Simf. koncert; 17.45 Plošče; 18.00 Prenos RL; 19.00 Šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Eddie Barcklay igra za vas; 27 35 Nočni motivi. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 Ital. me- Po otvoritveni predstavi v tržaškem Stalnem gledališču Maffioli -Zanotto: «E1 povaro soldato» Tndejanka *El povaro soldato» («Ubogi rojak«j, s katero je Stalno dramsko gledališče pokrajine Furlanija-Julijska krajina otvori-lo letošnjo sezono v Avditoriju, je učinkovita literarna kompost-cija iz skoro vsega opusa pado-vanskega renesančnega dramatika Angela Beolca-Ruzanteja. Poskrbela sta zanjo Giuseppe Maffioli in Andrea Zanzotto, ki sta svojo zamisel oprla predvsem na rodilni Ruzantejev motir «ubogega rojaka*. Vpletla sta nato vanj Se nekaj drugih značilnih motivov iz Ruzantejevih del, med katerimi naj tu omenimo žensko nezvestobo, strastno primitivno ljubezen, kmečko prebrisanost in vdanost v usodo. Kot ozadje ji avtorjema seveda služilo življa nje na kmetih v razburkani renesančni dobi. ko so divjale vojne, kuge, lakota in nebrzdane strasti in si je vsakdo delil pravico po svoje v sorazmerju z o-sebnostjo in položajem v družbi. Zgodba, ki je nastala v takih pogojih, se —- kot je popolnoma naravno in logično — ne more ponašati s kakim posebno strnjenim in napetim pripovednim ritmom, a je le krhka nitka, na katero se obešajo prirejeni monologi in dialogi zdaj iz tega zdaj iz onega Ruzantejevega dela. Da bi vsaj ponekod dvignila pripovedovanje do pravega dramskega zapleta, sta se avtorja zato morala zateči k nekaterim impresionističnim prijemom in celo k pantomimi, kar se v resnici težko sklada z duhom sočno realistične Ruzantejeve umetnosti. Sicer pa namen avtorjev ni bil tu, da bt iz nekake Ruzantejeve antologije napravila novo Ruzante-jevo delo. Hotela sta se predvsem oddolžiti spominu velikega pa-dovanskega dramatika in r tem sta nedvomno uspela, saj sta zelo jasno in nazorno pokazala vse posebnosti, zaradi katerih še danes živi Ruzantejev poetični svet. Giuseppe Maffioli je t udi kot režiser najprej poudaril sodobno tolmačenje Ruzantejeve umetnosti in šele potem izdelal posamezne like. Drugače povedano, je večjo pozornost vložil v odrsko vzdušje kot v zgradnjo značajev in v tem se moramo strinjati z njim, sat so bili značaji že po izvoru ne popolni in zato ni kazalo izsiljevati iz njih čustvenih in drugih odtenkov, ki jih niso mogli imeti. Ansambel se je podredil režiserjevemu konceptu s precejšnjo dobro voljo. Imeli pa smo občutek, da so nekateri igralci pogrešali točnejša navodila v zvezi s tolmačenjem zunanjega videza svojih likov. V glavni vlogi je Oreste Rizzini popolnoma prepričal občinstvo. Manj prepričljiva pa se nam je zdela Nicoletta Riz-zi kot Fiore, pa čeprav se je zelo potrudila: Njena rahločutna m podobno usmerjena igralska na-rara se je namreč težko mogla vživeti r grobo natumost rese-sančrtega kmečkega dekleta. Im podobnih razlogov sta tudi Lino Savorani in Giorgio Valletta dala iz tebe manj kot običajno. Scene in kostumi Silvana Fal-lenija so zelo racionalno prispevali k ustvarjanju poetičnega vzdušja, kakršno je Izhajalo iz režiserjevega koncepta in t sto trdimo o scenski glasbi Lina Tof-fo la. Na koncu naj omenimo če nastop pripovedovalca Vittoria Franceschija, ki je z lepitn glasom in dozirano čustvenostjo zapel vezno besedilo. i t. UH i D ČETRTEK, 30. DECEMBRA 1965 lodije; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni plesi; 11.30 Schumannove skladbe; 11.45 Godala; 13.25 Pesmi leta; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Koncerti In baleti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 V diskoteki; 17.25 Lahka glasba; 18.10 Gioacchino Rossini; 18.55 Orkester Migllardi; 20.30 Glasba iz Južne Amerike; 21.00 M. A. Ne-krasov: ((Jesensko dolgočasje«; 21.45 Lahka glasba; 22.15 Varšavski kvintet II. program 7.30 Jutranla glasba, 8.30 Fantazija in orkester; 9.35 Glasbeno-go-vorni spored; 10.40 Nove pesmi; 11 05 Vesela glasba; 12.00 Romantično potovanje; 14.05 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.15 Kolesa in motorji; 15 35 Miniaturni koncert; 16.00 Rapsodija; 16.40 Panorama; 17.15 Zapojmo jih skupaj; 17.25 ((Srečno pot«; 17.35 Enciklopedija; 17.45 W. Thackeray: «Le memorie di Barry Llndon«; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Filmske novosti; 21.40 Glasba v ”°Čeru; 22.15 Jazz. III. program 18.30 Filmske novosti' 18.45 Bon-fortljeve skladbe; 19.00 Medicinske vede; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 21.20 Sibeliusove skladbe; 21.50 Zahodna Nemčija danes; 22.35 Skladb'’ p.nne-s Vlada. Slovenija 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska Sola: Od parnega stroia do atomske cen*rnle; 9.25 Vurnik — Škerjanc: Meseci; 9.40 Stari in no- vi znanci; 10.15 Naši kolektivi čestitajo; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Francoske skladbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Cez hrib in dol; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Srečno 1968!; 14.35 ((Enajsta šola«; 15.15 Prenos smučarskih skokov v O-bersdorfu; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Klavirski kvartet; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Literarni večer — Ch. Vildrac: Sovražna očetu; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Misli in čustva ob Chopinu; 23.05 Plesna glasba. Ital. televizija 17.30 Spored za najmiajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Življenje in delo Michelangela; 19.55 Športne vesti In ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Skupno življenje; 22.15 Prireditve med tednom; 23.00 Dnevnik II. kanal 20.20 ((Glaumno in časa Maralli«; 21.00 Dnevnik; 2115 TV pošta; 22.00 Sejem sani Jug. televizija 10.00 TV v ŠOU; 11.00 Angleščina; 17.40 Tisočkrat uzakaj?« — oddala za otroke; 18.25 Obzornik; 18.45 Skadarsko jezero; 19.10 Plesni orkester RTV Ltubltana; 19.40 Brez parol — mladinska oddaja; 20.00 Dnevnik; 20.30 Baletna oddaja; 20.45 G. Donizetti: Hči polka — opera; 22.30 Lirika; 22.40 Zadnja poročila. NEW YORK, 29. — Fellinijev film ((Giulietta degli spiriti« so nn\v-yorški filmski kritiki ocenili kot najboljši tuji film, ki Je bil letos prikazan v ZDA. Pri tem ocenjevanju je sodelovalo 17 newyoršk’h filmskih kritikov in priznanje bo Felliniju izročeno 29. januarja prihodnjega leta. Angleški film «Darling» pa je bil ocenjen kot najboljši film sploh, OVEN (od 21.3. do 20.4.) Precejšnja napetost v poslovnih odnosih. Ne dotikajte se nekega delikatnega vprašanja v družinskem krogu. BIK (od 21.4. do 20.5.) Pogumno se boste odločili za ukrep, ki vam bo zagotovil izdaten gmotni uspeh. Neko prijateljstvo se bo spremenilo v globlje čustvo. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Dan. ne bo primeren za poslovne stike in razgovore. Ne dovolite, da bi vas obvladovala čustva. RAK (od 22.6. do 22.7.) Priporočljivo je, da za utrditev svojega poslovanja sprejmete nekatere nove organizacijske ukrepe. Bodite bolj odločni v odnosu do najmlajših. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zelo ugodni pogoji za vse, ki se ukvarjajo z umetnostjo. Vaš čustveni uspeh bo HOROSKOP danes odvisen od nekega razgovora. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Skušajte kar najbolj natančno izpolnjevati načrt, ki ste se zanj odločili. Vsi družinski člani bodo pripravljeni podpreti neko vašo pobudo. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Zagotovljen vam Je lep finančni uspeh, vendar samo, če v odločilnem trenutku ne boste izgubili svoje prisebnosti. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) V nekem delikatnem podvigu računajte samo nase. Zvezde vam danes zagotavljajo lep čustveni uspeh. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne predajajte se pretiranemu navdušenju, ker bi se pri tem lahko spotaknili. Neki prijatelj vam bo povzročil manjšo nevšečnost. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dan bo za vas potekel ugodno, kljub manjšemu nesporazumu. Lahko računate na pomoč vseh prijateljev in sorodnikov. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Po-večal se bo vaš ugled v širšem krogu poslovnih ljudi. Deležni boste nekega obiska, ki vas bo spravil ▼ dokajšnjo zadrego RIBI (od 20.2. do 20.3.) Presenetljiva rešitev nekega finančnega vprašanja vas bo ponovno postavila na noge Začnite se pravočasno pripravljati na naloge, ki vas čakajo ob novem letu. Vreme včeraj: najvišja temperatura 9.4, najnižja 6.6. ob 19 uri 7; vlaga 53 odst., zračni tlak 1015.9 raste, veter 23 km severovzhodnik, sunki 45 km na uro, nebo 6 desetin poodlačeno, morje razgibano, temperatura morja 12.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 30. decembra Evgen Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.29. Dolžina dneva 8.43. Luna vzide ob 11.58 in zatone ob 23.59 Jutri, PETEK, 31. decemtira Silvester SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA Skoraj po1 milijarde lir za izvedbo raznih javnih del Najem 190 milijonov lir za gradbo šolskega poslopja za italijansko in slovensko srednjo šolo na Proseku V torek je bila zadnja letošnja seja tržaškega občinskega odbora. Odborniki so sprejeli vrsto sklepov za razna javna dela v skupni vrednosti skoraj pol milijarde lir. Poleg tega se je odbor za sprejem nekaterih nujnih sklepov pred koncem leta posl užil člena 140 pokrajinskega in občinskega zakona, da Je lahko izkoristil razpoložljivi denar letošnjega poslovnega leta, ker bi ga v nasprotnem primeru po novem letu ne mogli več uporabit!. Nekatere od teh sklepov bo odbor predložil občinskemu svetu na prihodnjem zasedanju samo v potrditev, druge pa v razpravo in odobritev. Med sprejetimi sklepi občinskega odbora so nekateri zelo važni, ki se nanašajo zlasti na gradnjo novih šolskih poslopij. Tako so odborniki sklenili, da bo občina najela 190 milijonov lir posojila za gradnjo novega šolskega poslopja za enotno slovensko in italijansko srednjo šolo na Proseku. Načrte in predračune za to novo šolo so lzdo iaii že pred mnogimi leti. Z orne njenim posojilom je bilo to vpra šanje končno konkretno načeto, čeprav se še ne ve, kdaj se bodo dela lahko začela. Poleg tega pa Je odbor sklenil dodeliti dela za gradnjo osnovne šole v Grljanu, ki do stala 57 milijonov lir, in otroškega vrtca pri Sv, Jakobu, za katerega bodo porabili 72 milijonov. Za ti dve novi šolski zgradbi ima občina denar že na razpolago. Njuna gradnja pa se še ni začela, ker se na prvi dražbi n! prijavilo nobeno podjetje. Z dodelitvijo del po zadnji dražbi pa je to vprašanje končno rešeno. 5 milijonov lir pa bo občina porabila za vzdrževalna dela in za nekatera nova dela v šoli v Ulici Vasari. Ostali sklepi se nanašajo na dela v mestnem akvariju, kjer bodo porabili 10 milijonov lir. Prav tako bodo porabili 10 milijonov lir za razna dela v gledališču «Verdl», kulturnem krožku in gledališkem muzeju; 14 milijonov lir bodo porabili za gradnjo dela Koprske ulice in za gradnjo vozla z Ulico Ba iamonti; 11 milijonov za razširitev Lonjerske ceste pri železniškem nadvozu, kjer ob nalivih voda zakrije cesto in povzroča velike težave prometu; 30 milijonov so določili za ureditev središča naselja S Sergio, kjer bodo zgradili notranje ceste in zelene grede; 70 milijonov bodo stala dela za gradnjo drugega odseka ceste v Rocolu, ki je dejansko podaljšek Ulice S. Pa-squale; 5 milijonov pa za gradnjo nekaterih opornih zidov. Sindikalni skupščini Včeraj sta bili v Trstu dve enotni sindikalni skupščini. Ob 17. uri so se sestali delavci Tovarne strojev, katerim sta tajnika FIOM-CGIL in kovinarskega sindikata Delavske zbornice poročala o sporazumu o akordnem delu v tej tovarni. Spor med delavstvom in ravnateljstvom tovarne je trajal tri mesece. Vodstvo je namreč hotelo uvesti takšne nove pretirane norme, da bi bilo delo za delavce mnogo bolj naporno, a bi zaslužili manj kot doslej. Pri tem ne bi niti obvestili delavcev in njihovih zastopnikov vnaprej o višini teh norm. Zato so delavci večkrat stavkali. Sedaj sta CRDA in Interslnd končno pristala na takšno rešitev, da se razpredelnice o normah poenostavijo. Vsakikrat bo ravnateljstvo izobesilo nove tarife po osem dni v prizadetih oddelkih. Tako se bodo delavci in notranja komisija seznanili z novimi tarifami (normami) ter jih lahko vsak trenutek proučil:. Sindikata sta tudi dosegla, da se zviša odstotek akordnega dodatka delavcem, ki niso v polni proizvodnji brez lastne krivde, od 20 na 31 odstotkov. Končno so se sporazumeli tudi glede reševanja sporov in glede glob. Delavci so na skupščini na splošno ugotovili, da je sporazum zadovoljiv. Ob 18.30, pa so se zbrali na e-notni skupščini delavci, zaposleni pri čiščenju ladijskih trupov in ntih prepleskavantu. Tl delavci imajo posebno pogodbo, ki pa bo jutri zapadla. Delavci so se sporazumeli glede zahtev za sklenitev nove, ugodnejše delovne pogodbe. Najnižja kvota za lotto odslej 100 lir S prihodnjim žrebanjem državne loterije (lotto), ki bo v ponedeljek 3. jan. 1966 namesto (zaradi praznikov) v soboto 1. jan., bo najnižja igralna kvota znašala 100 lir in ne več 50 lir kot doslej. Do te spremembe je prišlo delno zaradi spremenjene vrednosti lire. delno pa zaradi pospešenja dela v igralnicah. Obveščamo čitatelje, da bomo od jutri dalje tudi v našem listu vsak petek objavljali prognozo za lotto v obliki sistema, ki je veljaven za vse dnevnike v Italiji. Resolucija sveta Slovenske skupnosti Svet Slovenske skupnosti nam je poslal v objavo naslednjo resolucijo: »Svet Slovenske skupnosti je z obžalovanjem zvedel, da je tržaška prefektura dostavila 23. decembra dolinskemu županstvu v objavo novi seznam zemljišč, ki jih namerava razlastiti za pristaniško u-stanovo EPIT. Gre za zemljišča, ki jih je vseboval že drugi seznam, objavljen v avgustu tl., ter za znatne druge površine v neposredni bližini Doline. Slovenska skupnost ugotavlja, vi zemljišč iz drugega seznama Odbor je namreč dokazal, da E-PIT ni upravičen zahtevati razla- stitve za petrolejske naprave. Te številne pritožbe so pripomogle, da zdaj ponujajo dvakrat višje cene kot meseca avgusta za ista zemljišča. Slovenska skupnost opozarja, da je tudi sedanji postopek nepravilen in pravno neosnovan. Tudi ponujene cene so še vedno prenizke. Dalje z ogorčenjem ugotavlja, da vsebuje zadnji seznam obsežne nepremičnine, ki jih ne potrebuje naftovodna družba, kar pomeni, da gre za nedopustno odvzemanje slovenske zemlje v špekulativne namene. Svet Slovenske skupnosti protestira proti takšnemu raznarodovalnemu početju in poziva vso slovensko javnost in organizacije, naj podprejo našo borbo za zaščito narodnih in gospodarskih koristi.* Tržaški gospodarstveniki januarja v Budimpešto V januarju prihodnjega leto bo posebno odposlanstvo tržaških špediterjev, industrijskih in trgovinskih operaterjev na pobudo tukajšnje trgovinske zbornice obiskalo Budimpešto, kjer bo navezalo nove stike s predstavniki madžarskega gospodarstva. Zbornica vabi vsa industrijce in trgovce, ki bi radi sodelovali pri teh prizadevanjih in sploh pri novih pobudah, ki gredo za tem, da se v bodoče tržaški em. porij tesneje poveže z madžarskim poslovnim svetom, da se udeleže pripravljalnega sestanka, ki bo na zbornici v torek, 4. januarja, ob 18. uri. POPRAVEK Tiskovni urad tržaške pokrajine sporoča, da se je v tiskovno poročilo z dne 27. tm. o zasedanju komisije za kmetijstvo vrinila pomota glede podatkov za de-vinsko-nabrezinsko občino. Prijavljena vsota za škodo po neurjih v tej občini ni znašala 4.5 milijona, kot je bilo pomotoma javljeno, pač pa 40.5 milijona ftočno 40 milijonov 512.900 lir), ugotovljena škoda pa je znašala 20 milijonov (točno 20.030.000 lir). IZ POROČILA TRGOVINSKE ZBORNICE ZA NOVEMBER Prodaje v novembru in v začetku decembra niso prinesle pričakovane poživitve trga Kmetijstvu je november prinesel le malo dobrega - Tudi kadilci so pokadili manj kot v oktobru - Občuten padec turističnega prometa Po običajnih statističnih podatkih, ki jih redno objavlja trgovinska zbornica, tudi november ni prinesel pričakovane poživitve na tržaškem trgu. Se v decembru, z nastopom različnih praznikov, ni prodajna akcija posameznih trgovcev popolnoma uspela, običajni Miklavžev sejem v Drevoredu XX. septembra pa Je, kakor znano, zmotila polemika o tem, ali je bilo prav, da je tržaška občina dovolila letos večjemu številu tujih krošnjarjev, da so s svojimi stojnicami zasedli celo del Ul. Battisti, ali pa bi bila bolje storila, ko bi dovolila nastop na sejmu le manjšemu številu domačih krošnjarjev. Prodaje blaga na drobno so se tudi v novembru razvijale razmeroma počasi in brez vsakega elana. Z nastopom hladnega vremena se je nekoliko razvil le promet v trgovinah z Izdelanimi zimskimi oblačili in obutvijo, toda tudi na tem področju je bilo opaziti, da kupujejo potrošniki neobhodno potrebne artikle, o kakšnem širšem nakupovanju pa ni bilo govora. V vpeh trgovinah so zaloge še obilne, kljub povečanemu obtoku likvidnega denarja pa so se tudi v novembru prodaje raznega blaga na obroke občutno razvile. Na tržišču s prehrambenimi izdelki na debelo so v novembru zabeležili rahlo Izboljšanje pri mesnih preparatih in mlečnih izdelkih, občutno pa so se povečale prodaje vina, in sicer zaradi novosprejetega zakona, ki je v bistvu naperjen proti proizvodnji in razpečavanju ne- nitiiitiiiiiiiiiiiiiMiiitiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiintiiiiittitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii ENOTNA SKUPŠČINA OBEH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ Uspela stavka uslužbencev prevoznih avtobusnih podjetij Stavkalo je 85 odstotkov uslužbencev, tako da so odpeljali le 3 avtobusi podjetja USA v Sappado in Bočen Kakor po vsej državi so včeraj tudi v Trstu stavkali uslužbenci prevoznih avtobusnih podjetij, ker se združenje lastnikov teh podjetij (ANAC) noče pogajati za sklenitev nove delovne pogodbe, čeprav je stara zapadla že 30. septembra. Stavke se je udeležilo 85 odstotkov uslužbencev, tako da je bil popolnoma ustavljen v promet na vseh avtobusnih progah razen na progi proti Sappadi, Pustriški dolini in Bocnu, katero ima v zakupu podjetje USA. Iz Trsta oziroma iz Bočna so zato včeraj odpotovali le trije avtobusi tega podjetja. Uslužbenci avtobusnih podjetij zahtevajo izboljšanje osnovnih prejemkov, skrčenje delovnega umika ter še nekatere druge normativne izboljšave tako da bi se njihovi prejemki približali prejemkom v mestnih podjetjih. Združenje ANAC pa pravi, da ne more sprejeti teh zahtev, češ da so prevozna podjetja v slabem položaju, ker ni vlada Izpolnila svojih obljub glede raznih davčnih in drugih olajšav. Skratka, lastniki avtobusnih podjetij prtijo krivdo vladi in se tožijo nad slabim položajem. Posledice vsega tega pa naj bi nosili delavci. Stavka je močno prizadela zlasti prebivalce tistih predelov, kjer ni železnice, tako da so imeli težkoče pri prihodu v mesto. Stavkajoči uslužbenci so se včeraj sestali na sedežu Delavske zbornice, kjer sta tajnika sindikata CGIL Valentinls in tajnik sindikata Delavske zbornice Milanese orisala glavne točke spora in zahteve, ki so jih sindikati na vsedržavni ravni postavili združenju ANAC. Uslužbenci so poudarili, da se popoinoma strinjajo s temi zahtevami ter da so pripravljeni na nacialjnjo borbo. župan takoj odgovoril. Med drugim je bilo govora o nujnosti popravila stavbe osnovne šole in izgradnje nove šolske stavbe. Nato so občinski svetovalci soglasno odobrili pogodbo za najemnino občinskega kamnoloma in določili pogoje ter letno najemnino. Z večino glasov pa so odobrili povišek trošarine na električno energijo od dosedanjih 10 na 15 lir za kilovat. Ob koncu seje je župan želel občinskim svetovalcem in njihovim družinam srečno In uspehov polno novo leto. Seja repentaborskega občinskega sveta Sinoči je bila na Repentabru izredna seja občinskega sveta, ki Je razpravljal o nekaterih upravnih zadevah. Ob začetku seje Je župan poročal o delovanju občinskega odbora in je med drugim povedal, da je vladni komisar dodelil repenta-borskl občini 8 milijonov lir državnega prispevka za javna dela. S tem denarjem bodo v glavnem uredili in popravili nekatere ceste ln poti. Za kritje primanjkljaja letošnjega proračuna pa je vladni komisariat dodelil le 2.824.000 lir državnega prispevka (predvideni primanjkljaj je znašal 18 milijonov lir). Sledila so vprašanja nekaterih občinskih svetovalcev, katerim je Novoletna zapora uradov jugoslovanskega generalnega konzulata Uradi jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu bodo zaprti dne 1., 2. in 3. januarja 1966 zaradi novoletnih praznikov. SEJA OŽJEGA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE Poročilo odbornika Gabriellija o razvoju maloobmejnega prometa Zahteval je izjemne ukrepe in koncesije za zaščito finančnih in gospodarskih koristi države v obmejnih pokrajinah Na zadnji seji ožjega odbora trgovinske zbornice, ki ji je načeloval predsednik dr. Caidassi, je glavni tajnik dr. Steinbach kratko poročal o sestanku predstavnikov Državnega združenja trgovinskih zbornic, ki je bil v Rimu 17. t. m. in ki so se ga udeležili tudi minister za bilanco Pierraccini, .minister za kmetijstvo Ferrari-Aggradi, minister za finance Tremelloni ter podtajnik na ministrstvu za industrijo in trgovino sen. Oliva. Predsednik združenja trgovinskih zbornic Radiče Fossati je na ostanku prebral poročilo o delovanju teh organizacij v letu 1965 ter je kratko orisal tudi zadnji razvoj gospodarskega življenja v posameznih pokrajinah v državi. Odbornik Gabrieli: je spregovoril o razvoju maloobmejnega osebnega prometa med Trstom in jugoslovanskim zaledjem ter je opozori1. na težave, v katere spravlja ta promet tržaške trgovce, zlasti kar se tiče prodaje goriva, mesa in nekaterih drugih blagovnih vrst. Odbornik je naglasil, da ta pojav odteguje dnevno tudi mnogo de narja državnim blagajnam ter je postavil zahtevo po izjemnih ukrepih in posebnih koncesijah, ki naj jih osrednja vlada dovoli obmejnim pokrajinam, tako da bodo primerno zavarovane finančne in gospodarske korist: države, obmejnega prebivalstva in lokalnih trgovcev. Glavn! tajnik dr. Steinbach je nato poročal še o kongresu o svobodnem gibanju delovne sile v okviru Evropske gospodarske skupnosti, ki ga je 4. in 5. decembra v Benetkah priredil Center za informacije in proučevanja pri EGS. Odbor je nato vzel v pretres vprašanje dograditve Inštituta za ceste in prevoze pri tržaški univerzi, ter je zadolžil predsednika dr. Caidas-sija, da stopi v tej zvezi v stik s predstavniki vseh prizadetih ustanov in organizacij. Na koncu je stekla še razprava o nekaterih no-tranjeupravnih zadevah, med temi o poslovanju tržaške borze v novem letu. ......................................................im.... HUDA PROMETNA NESREČA NA TRBISKI CESTI Eden mrtev in eden hudo ranjen pri silnem trčenju z avtomobilom Do nesreče je prišlo, ker motorist ni upošteval znaka «stop» in je zavozil preko ceste v trenutku, ko je po njej pripeljal avtomobil Dva težko ranjena vespista in laže ranjena zakonca, je tragični obračun hude prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj zjutraj na trbiški cesti v neposredni bližini križišča občinske ceste proti Katinari. Nesrečo je treba pripisati neprevidnosti vespistov in o-mejeni vidljivosti zaradi megle, ki je v včerajšnjih jutranjih urah pokrivala zgornjo okolico Huda nesreča se je pripetila ob 7.10, ko je 25-letni mizar Egon Leban iz Bazovice št. 165 po trbi ški cesti, v smeri proti središču, vozil svoj avto «volkswagen» TS 59856, v katerem se je peljala tudi njegova 24-letna žena Darinka Jerič. Prav tedaj je navzdol po občinski cesti s Katinare z vespo TS 31867 privozil 25-leti.i delavec Alfredo Mottica iz Ul. delle Doc-ce 15, na zadnjem sedežu vespe pa se je peljal 40-ietn: delavec Umberto Persel iz JI. San Bia- 1111111111111111 mi i n iiiiiniiii mili m iii iiiiiiiiimiiiuiitiiiiiim m min iiiii n mi mn niHiii im mn ■iimiiiuiiiii im SEZNAM PLAČEVALCEV DRUŽINSKEGA DAVKA 39.713 vpisanih davkoplačevalcev z nad 12 milijard obdavčljive vsote Na prvem mestu je tudi letos industrijec Tognella z 8.593.236 lir družinskega davka Na občinskem oddelku za davke in pristojbine na Trgu Granatieri štev. 2 sta na vpogled javnosti seznam davkoplačevalcev družinskega in seznam dopolnilnega davka (Va-nonl) za leto 1966. Prizadeti sl lahko seznam ogledajo vsak dan v delovnih urah do vključno 31. t.m. V seznamu družinskega davka tržaške občine je letos vpisanih 39.713 davkoplačevalcev za skupno 12 milijard 290 milijonov lir obdavčljive vsote. Na čelu seznama davkoplačevalcev družinskega davka, ki ga danes začenjamo objavljati, Je tudi letos Industrijec dr. Piermarlo Tognella, lastnik podjetja «Cotoniflcio Trie-stino», ki razvija svojo industrijsko dejavnost v Lombardiji in ima v Trstu stalno bivališče. Prva številka v naslednjem seznamu predstavlja obdavčljivi dohodek, druga, v oklepaju, pa višino davka, ki ga bo moral prizadeti plačati v prihodnjem letu. Industrijec Piermarlo Tognella 50.000.000 (8.593.236); industrijec Alberto Casali 37.000.000 (6.358.998); Industrijec Carlo Wagner 37.000.000 (6.358.998); zdravnik Marino La-penna 15.000.000 (2.577.972); zasebnica Anna de Dottori vd. Vianello 14.800.000 (2.543.598); trgovec Ric-cardo Gropaiz 14.000.000 (2 milijona 405.108); zdravnik Enrico Ta-gliaferro 13.400.000 ,2.302.992); Industrijec Rinaldo Vatta 12.000.000 (2.062.380); časnikar Chlno Alessi 10.000.000 (1.589.754); izvedenec Gul-do Antonini 9.900.000 (1.573.854); zdravnik Francesco Tacilazic 9 milijonov 400.000 (1.453.980); gradbenik Aurelio Brussi 9.000.000 (1 milijon 346.994); gradbenik Guglielmo Canarutto 9.000.000 (1.346.994); posestnica Maria de Helmreichem 9 milijonov (1.346.994); industrijec Aristide Pauluzzi 9.000.000 (1 milijon 346.994); trgovski Izvedenec Eu-genio Vatta 8.700.000 (1.302.090); podjetnik Ernesto Audoly 8.500.000 (1.229.550); industrijec Giuseppe Bisotto 8.500.000 (1.229.550); industrijski voditelj Antonio Columml 8.500.000 (1.229.550); trgovec Gio-vanni Prioglio 8.500.000 (1229.550); uradnica Nada Vilhar 8.000.000 (1 milijon 117.122); podjetnik Romano Vitas 8.000.000 (1.117.122); podjetnik Aldo Weiss 8.000.000 (1 milijon 117 122); gradbenik Marco Zelco 8 milijonov (1.117.122); gradbenik Giuseppe D'Angelo 7.500.000 (1 milijon 9.710); zasebnica Antonietta Laccisaglia vd. Lanarl 7.500.000 (1 milijon 9.710); Industrijec Emilio Sadoch 7.500.000 (1.009.710); gradbenik Raoul Puhali 7.500.000 (1 milijon 9.710); trgovec Luigi Prešel 7.300.000 (982.782); brodar Carlo Gerolimich 7.000.000 (902.292); u-pravnik Giuseppe Gerolimich 7 milijonov (902.292); industrijec Giuseppe Machne 7.000.000 (902.292); gradbenik Renato Rostlrolla 7 milijonov (902.292); trgovec Stanislav Požar 6.900.000 (889.404) lir. i gio 5. Oba vespista sta bua namenjena v bližnjo opekarno, kjersia usluižbena. Ko je Mottica privozil na križišče, ni upošteval prometnega znaka »stop* in je nadaljeval vožnjo čez trbi.ško cesto.. Morda pa zaradi megle ni videi prihajajočega Leban ivega avta, a-li pa je morda mislil, da mu bo uspelo speljati čez cesto. Neprevidnost je bila za Motti-co in za Persela usodna. Leban je v trenutku zagledal vespo pred seboj. Hitro je zavrl in istočasno zavil na levo stran ceste, da bi se izognil trčenju. žal mu zavijanje ni uspelo in avto je z vso silo treščil v vespo. Sunek je bil tako močan, da je vespo zanesle nad 50 metrov naprej, Mottico pa je sunek vrgel na prednji del avtomobila in je nato hudo ranjen padel na asfalt. Persel pa je tudi hudo ranjen obležal na cestišču, potem ko se je prevrnil z vespe. Nekateri mimoidoči so prihiteli na kraj nesreče in skušali nuditi pomoč nesrečnima vespistoma, drugi pa so Lebanovim pomagali iz razbitin «volkswagna». Zakonca sta se pri nesreči samo laže poškodovala. Medtem je nekdo poklical rešilni avto RK. Bolničarji so vse štiri ponesrečence odpeljali v bolnišnico, kjer so Mottico in Persela nemudoma sprejeli na nevrokirurški oddelek. Motticovo zdravstveno stanje je zelo kritično; pri nesreči se je hudo pobil po glavi in začel krvaveti iz levega ušesa. Ker je bil v predsmrtni nezavesti, so zdravniki izrekli strogo pridržano prognozo. Za Persela so si tudi pridržali prognozo, ker se je hudo ranil po glavi in levi obrvi ter si zlomil levo stegnenico in nogo. Egonu in Darinki Leban so zdravniki nudili prvo pomoč zaradi lažjih ran po obiazu in udih ter ju nato odslovil' s prognozo okrevanja v enem tednu. Potem ko so karabinjerji na kraju hude nesreče opravili vse potrebne formalnosti, so uslužbenci podjetja Zampa odstranili močno poškodovani vozili. Pozno sinoči smo zvedeli, da je ob 16.30 za hudimi posledicami jutranje nesreče podlegel Umberto Persel, ki se je peljal na zadnjem sedežu vespe. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Zdravstveno stanje ponesrečenega Alfreda Mottice pa je še vedno kritično. kratskega zborovanja za Tri Benečije v Trevisu. Zborovanja so se udeležili tudi podtajnik stranke posl. Cariglia, podtajnik v notranjem ministrstvu posl. Cecche-rini, senator Zannier in goriški podžupan Candussi. Na zborovanju so razpravljali o nekaterih političnih in organizacijskih vprašanjih v zvezi s kongresom PSDI, ki bo v Neaplju 8. januarja. Tržaški predstavniki so potem razpravljali s posl. Cariglio in s podtajnikom Ceccherinijem o krajevnih vprašanjih, zlasti pa o pristaniški ustanovi, o ladjedelnici in o rokih realizacije avtomobilske ceste Videm-Trbiž. Smrtne posledice padca v stanovanju Na ortopedskem oddelku je vče raj podlegla zadobljenim poškodbam 91-letna gospodinja Giuseppi-na Aita vd. Pacco iz Ul. Baiardi 4. Aitova se je ponesrečila prejšnjo nedeljo v svojem stanovanju, kjer je nerodno padla in si pri tem verjetno zlomila desno stegnenico. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer bi se bila morala zdraviti tri mesece. Njeno zdravstveno stanje pa se je od dfieva do dneva slabšalo in nesrečnica je včeraj izdihnila. . Pri čiščenju se je ponesrečila Med čiščenjem lokala »Principe* v Drev. XX. Settembre, se je še predvčerajšnjim ponesrečila 51-letna čistilka Maria Lattanzi vd. Cafagnia iz Ul. San Francesco 38. Ko je premaknila neko mizo, je nerodno spodrsnila in padla. Pri tem se je pobila po levem ramenu in komolcu ter si verjetno poškodovala kost. Lattanzijeva je nato odšla domov, ker pa ji bolečine niso dale spati, se je včeraj po-poldne odločila in i bolnišnici zaprosila za zdravniško pomoč. Sprej.li so jo na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti 40 dni. Tržaški socialdemokrati na zborovanju v Trevisu Tržaška delegacija PSDI, ki so jo sestavljali tajnik federacije O-berdan Pierandrei, podtajnik Giuseppe De Gioia, odbornik Lucio Lonza in deželni lajnik Giorgio Cesare, se je udeležila socialdemo- Bala papirja padla delavcu na nogo Na delu se je včeraj popoldne ponesrečil 24-letni Rinaldo Gulli iz Ricmanj št. 51, ki je uslužben pri podjetju «ex Huetter*. Gulil je okrog 18.30 na ladji »Nereide*, ki je zasidrana ob pomolu pri skladišču št. 61 v Novem pristanišču, s skladovnice bal papirja hotel vzeti balo. Pri tem je nerodno spodrsnil in bala papirja; ki jo je prej premaknil, je padla nanj in mu stisnila desno nogo. Ponesrečenega delavca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico ter ga pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi več ran in udarcev ter verjetnih kostnih poškodb po desni nogi. pristnega in ponarejanega vina. Tržišče z eksotičnimi začimbami je nekoliko oživelo, prekupčevalci s kavo pa so v novembru razvili počasnejšo aktivnost. Pražile! kave so ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR prireja veliko silvestrovanje v klubskih prostorih KULTURNEGA DOMA PLES OD 21. DO 4. URE IGRA ORKESTER «1 MODS» Rezervacija miz vsak dan v Tržaški knjigami od 18. do 19. ure in eno uro pred začetkom plesa pri blagajni Kulturnega doma v Ul. Petronio. CENE ZMERNE! nabavili le strogo potrebne količine surovin. Tranzitne operacije so ostale na običajni višini, prav tako se ni v novembru posebno razvila tranzitna trgovina z lesom. Tudi na trgu z gradbenim materialom so zabeležili le malo poslov, na trgu z barvastimi kovinami pa Je mesec prinesel rahlo razgiban j e. Kmetijstvu Je november prinesel le malo dobrega: najprej je deževalo, pozneje se je temperatura občutno znižala, na koncu pa je opravil svoje še veter, tako da so kmetje na splošno zaostali z običajnimi sezonskimi opravili. V živinoreji se stanje ni bistveno spremenilo. živina je pretežno zdrava, razpoložljivost krme ne vzbuja posebnih skrbi. Na turističnem področju je november prinesel neugodno nazadovanje: lani so na našem področju našteli 27.608 domačih in 18.354 tujih gostov, letos pa samo 24.946 domačinov in 15.495 tujcev, število prvih se je letos skrčilo za 9,6, število drugih pa kar za 15,6 odst. Kljub temu kaže turistična bilanca za prvih enajst mesecev v primerjavi z lansko pozitiven saldo, saj je v tem razdobju število domačih turistov narastlo od 336.040 na 361 tisoč 196, število tujih pa od 279.607 na 281.147. V tržaških železarskih obratih so v novembru proizvedli 18.967 ton surovega železa in 8330 ton železarskih posod, s tem pa se je proizvodnja od januarja do vključno novembra dvignila, na 245.685 ton surovega železa in na 86.617 ton že lezarskih posod, (gansko leto je prva postavka dosegla komaj 158 tisoč 52 ton.) V obeh petrolejskih čistilnicah so v novembru predelali 131.561 ton r.alte, ,s čimer se Je količina predelana do sonca novembra dvlgniia na 1,620 003 ton, ter je bila za 12.3 odst. "euja od lanske, ki je znašala 1.413.056 ton. V tovarni jutlnih izdelkov so v novembru proizvedli 3214 stotov prediva, platna In jutlnih vreč. Ta količina je bila za 2 7 odst. manjša od proizvodnje v novembru lanskega leta. Tudi celoletna proizvodnja kaže nevarne znake zastoja v primerjavi z lansko, saj so letos našteli vsega skupaj (do konca novembra le 36.986 stotov proizvedenega blaga, medtem ko je znašala proizvodnja v ustreznem ra2doblu lanskega leta r>7.675 stoto. Tržaški kadilci so v novembru upepelili 36.835 kg monopolnega tobaka, in sicer kaže ;,a količina 16.9-odstotno nazadovanje v primerjavi s preteklim oktobrom Od januarja do novembra je potrošnja tobačnih izdelkov dosegla 453.634 kg, to Je za 0.2 odstotka manjšo količino kakor v prvih enajstih mesecih lani. Tržaške gospodinje so v novembru kupile v trafkah 1598 stotov soli, s čimer je dosegla potrošnja tega blaga v prvih enajstih mesecih 17.944 stotov. V istem razdobju lanskega leta so gospodinje pospravile 2.3 odst. več sod, to je 18.372 stotov. Potrošnja mesa v mestu je znašala v novembru 9981 stotov (5.7 odst. več kakor lani). V primerjavi z lanskim letom se je potrošnja v prvih enajstih mesecih letos povečala za 0.1 odst., in sicer od 107 tisoč 216 na 107.346 stotov. Potrošnja rib, mehkužcev in lupinarjev je dosegla v preteklem novembru 2139 stotov, v prvih enajstih mesecih skupaj pa 31.005 stotov. Letošnja potrošnja je bila za 4.7 odst. višja od lanske, ki je znašala 29.620 stotov. Na občinsko tržišče z zelenjavo in sadjem na debelo so v novembru pripeljali iz raznih krajev 27.027 stotov zelenjave in krompirja ter 25.705 stotov sadja. V novembru lanskega leta je znašala prva postavka 23.563, druga pa 23.602 stota. Posredni davek na promet Je v novembru vrgel 1.816 milijonov lir, od tega 1.347 milijonov samega prometnega davka IGE. Ta podatek ne upošteva tistih davkov, ki so jih zavezanci nakazali direktno na davkarije v Milan ali v Rim. V novembru so na Tržaškem zašla v stečaj tri podjetja (prav toliko so jih našteli tudi v novembru 1964), raznih stavk pa se Je tega meseca udeležilo 7911 delavcev. Na dan 30. novembra Je bilo v delovnem odnosu na Tržaškem 92.855 delavcev in uradnikov, to Je a so ugodnejše in žičnica dela. Temperatura se zvečer suč4 okoli ničle ter pričakujejo snežne padavine. Na Lokvah so odprti še dve zasebni gostilni, kjer strežejo gostom domačo hrano. Na Črnem vrhu je dež pobral skoraj ves sneg; zadržuje se ša t kotanjah. Gorica CORSO. 17, 19.30 ln 22: «Mary Pop-pins», kolos Walt Disneya; J. Andrews In Dick van Dyke; ▼ barvah in kinemaskopu. VERDI. 16.30: «Una verglne per U principe«, Virna Lisi, Vlttorio Gassman, italijanski barvni film v kinemaskopu; mladini pod 18. letom vstop prepovedan. MODERNISSIMO. 16.00: «Made m Italy», Alberto Sordi, Catherine Spaak, VValter Chiari, italijanski barvni film: mladini pod 14. letom vstop prepovedan. V1TTORIA. 17.00: «1 filibustieri del mari del Sud», J. Hall in R. Hay-nes, črnobeli ameriški film. CENTRALE. 17.00: «1 filibustieri del mari del Sud», John Hall in Roberta Haynes; ameriški čmo-beli film. Tržič AZZURRO. 21: Opera «Rigoletto». EXCELSIOR. 16 — 22: «Mani sulla luna«, Margaret Ruterford, v barvah. NAZIONALE. 17.30—22: «Sette don-ne alTinfemo«. PRINCIPE. 17.30-22: «My Fair La-dy», film z 8 Oskarji S. MICHELE. 18—22: «SOS naufra. gio nello spazio«, v barvah. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, na Korzu Italija št. 24, tel. 35-38. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj je bila v Gorici najvlšja dnevna temperatura 9,7 stopinje ob 12.30 in najnižja 5,8 stopinje nad ničlo ob 6. uri. Povprečna vlaga 80 od sto. Darovi in prispevki je med razstavljenimi deli tega najbolj uspešnega goriškega slikarja dom 20.000 lir. Kmečko -delavska posojilnica Iz Sovodenj je darovala za Dijaški — 6 — 30. decembra 1965 TENIS 4:1 ŠPANIJI Davisov pokal ostal Avstraliji Manuel Santana premagal Roya Emersona SYDNEY, 29. — Davisov pokal je ostal v rokah Avstralije, ki je v letošnjem challenge roundu premagala Španijo 4:1. V zadnjem dnevu si je Spanec Manuel Santana privoščil z zmago nad najboljšim teniškim igralcem Avstralije Royem Emersonom osebno zadoščenje, ki pa položaja ni spremenilo. Ta dvoboj je bil precej razburljiv, ker je Santana hotel pokazati svojo moč, Emerson pa je hotel pridobiti Avstraliji točko, ki sicer ni bila odločilna, a bi pripomogla, da bi Španijo odpravila s čistim 5:0. Posrečilo pa se mu ni in Santana si je z igro, kjer je ponos igral glavno vlogo, pridobil častno točko za Španijo V zadnjem setu je Fred' Stolle gladko in brez napora odpravil že demoraliziranega Spanca Gisberta. Izida zadnjih dveh singlov sta naslednja- MANUEL SANTANA (Španija) — ROY EMERSON (Avstralija) 2:6, 6:3, 6:4, 15:14. FRED STOLLE (Avstralija) — JUAN GISBERT (Španija) 6:2, 6:4, 8:6. MiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiHiitiniiiniiiiiiiiu,milim,iliiillll|l|l|ll|llllll|l|llllltU|l|l|lllll|l||ll|)l|ll MEDNARODNI NOGOMET ™ r mmu Po zmagi nad Belgijo z 2:1 (2:0) Bolgarija v finalni skupini SP V eni minuti dva gola bolgarskega srednjega napadalca SMUČARSKI SKOKI 5 Jugoslovanov na novoletni turneji štirih skakalnic LJUBLJANA, 29. — Jugoslovanski skakalci Peter Eržen, Janez Jurman, Marjan Koprivšek, Marjan Pečar in Ludvik Zajc so odpotovali na tradicionalno novoletno turnejo štirih skakalnic. Smučarskih skokov v Oberstdorfu, Garmischu, Innsbrucku in Biscofshofnu se bo udeležila vsa evropska elita, ki smatra :e nastope za najboljše priprave za svetovno prvenstvo, ki bo februar-ja meseca v Oslu. Smučarski skoki bodo 30. t. m. v Oberstdorfu, 1. januarja 1966. leta v Garmischu, 2. istega meseca v Innsbrucku in 6. v Bischofshofnu. Na turnejo so poslale tudi druge države najboljše sile. Med drugimi bo nastopil tudi komaj 16-let-ni Norvežan Erling Stranden. gledalce. Obe enajsterici sta prikazali živahen in hiter nogomet. Naj. bolj se je izkazala bolgarska kril-ska vrsta in tudi vratar Najdenov je večkrat sigurno nastopil, medtem ko se Belgijci niso mogli, čeprav je znana sposobnost vratarja BELGIJA — Nicolay, Heylens; Michiels, Verbiest, Plaskie; Thio, Jurion, Stockman, Van Himst, Puis. BOLGARIJA — Najdenov, Salamanov, Largov; Vucov, Gaganelov, Abadjev; Ječev, Jekov, Asparučov, Jachimov, Kolev. SODNIK —, Sbardella (Italija). FIRENCE, 29. — Bolgarija se Je uvrstila v finalno skupino svetovnega nogometnega prvenstva, V odločilni, tretji tekmi, je danes premagala na nevtralnem terenu florentinskega občinskega stadiona Belgijo 2:1 (2:0). Bolgarija je tako šestnajsta in zadnja država, ki se je uvrstila v finale za pokal Rimet. Začetne poteze današnje odločilne tekme so potekale v znamenju živahne igre Belgije, kjer je izstopal Van Himst. Bil pa je preveč osamljen, tako da je imela budna bolgarska obramba le malo dela. Belgijci so vztrajno napadli in des. no krilo Thio je zgrešil edinstveno priložnost. Bolgari pa so bili bolj podjetni in so v eni sami minuti med 18’ in 19’ igre dosegli kar dva gola. Desni belgijski branilec Hey-lens je banalno zgrešil žogo in tako omogočil Kolevu, dsi' jo je poslal proti vratom, kamor Je pritekel Asparučov, ki jo je z glavo neubranljivo poslal v Nicolayevo mrežo. Po nadaljevanju s središča so Bolgari takoj izvedli bliskovit prodor, ki se je zaključil z močnim strelom Asparučova v levo stran belgijskega vratarja. V 24’ je malo manjkalo, da niso Bolgari po. novno povečali rezultata. Tokrat pa srednji napadalec ni imel sreče, ker mu je žogo odbila prečka. Po teh dveh spodrsljajih so Belgijci prevzeli pobudo v svoje roke, vendar brez uspeha. V 35’ je italijanski sodnik Sbardella spregledal grob poseg Gaganelova v škodo Van Himsta, ki je prodrl v bližino vrat. To je bila zadnja ugodna priložnost za Belgijce v prvem delu igre. Belgijci, katerim je za vstop v finale zadostoval neodločen izid, so v drugem polčasu skoraj ves čas napadali. Vse akcije pa so bile premalo učinkovite, da bi zmedle mimo in zelo budno obrambo belih. Ti so se večkrat rešili pritiska s protinapadi, v 30’ pa so klonili po krivdi Vucova, ki je nerodno spravil lastnega vratarja na kolena. V 43’ je sodnik izključil Ko-leva. Kotov Je bilo 10:3 za Belgijo. V glavnem je srečanje, pa čeprav ni doseglo pričakovane tehnične višine, zadovoljilo številne Nicolaya, preprečiti golov, ki so predvsem sad banalnih napak branilcev. V vrstah rdečih se je najbolj odlikoval Van Himst, ki je večkrat z osebnimi akcijami iskal pot do gola. • * * SAO PAULO, 29. — Znano brazilsko desno krilo Julinho, ki Je do 1958. leta nastopal tudi za Fio-rentino, je sklenil prekiniti z aktivnim nogometom in se posvetiti trenerskemu poklicu. V NEDELJO NA NABRE/JNSKEM IGRIŠČU Neodločeno med Vesno in Libertas Barcolano Gostje prešli že v V igre v vodstvo V nedeljo sta se v Nabrežini spoprijeli za prvenstvo tretje amaterske kategorije Vesna in Libertas Barcolana. Moštvi sta se predstavili z naslednjima postavama: VESNA — Cah, Sulčič D., Sterni, Pičulin, Cavazza, Hrvatič, Košuta E., Rener, Košuta R., Husu, i Germani. LIBERTAS BARCOLANA — Ross-man, Taberni, Pastore, Gregoris, Pe-scatori, Menon, Tauceri, Mattei, Za-inte, Emili, Lasič. Začetni udarec so imeli Barkov-ljani, ki so se množično predstavili pred vrata Vesne, kjer je Sterni podal žogo vratarju in s tem rešil položaj. Sodnik je tedaj zapiskal in je v začudenje vseh prisodil kazenski strel, katerega je Zainte že v prvi minuti igre spremenil v gol. Vesna je besno odgovorila in prisilila nasprotnike v obrambo. Kljub premoči pa Križani niso mogli priti do gola. Poskusov je bilo več: v 20’ je Rener z močnim strelom zadel prečko, kasneje je Germani dvakrat poslal žogo mimo vratnice, Husu pa je bil, kljub dobremu položaju, prepočasen, da bi pravočasno prišel do žoge. Barkovljani so tu pa tam prehajali v protinapade, vendar brez uspeha, ker se budna obramba Vesne ni dala več prevarati. Čeprav si je Vesna v drugem polčasu močno prizadevala, da bi izenačila, se ji je to posrečilo šele v 20’ z akcijo, ki se je začela v sredini igrišča. Pičulin je žogo predložil Husuju, ki je preigral branilca in jo nato poslal Košuti R. Ta jo Je prepustil prostemu Germaniju, ki je iz razdalje 15 metrov z močnim prizemnim strelom poslal žogo v skrajni desni kot Libertasa. Po izenačenju je Vesna vztrajala v napadu z upanjem na zmago. Prilož- ..................i..murni V TRETJI TEKMI ZA POKAL SEJEMSKIH MEST Milan-CUF Setubal 1:0 (0:0) Italijani v osmini finala Edini gol dneva je v 32’ d. p. dosegel Lodetti MILAN — Balzarlni; Trebbl, Schnellinger; Santln, Maldini, Tra-pattoni; Madde, Angelillo, Lodetti, Rivera, Amarildo. CUF SETUBAL — Vitor Emanuel; Bambo, Abalroado; Durand, Joao, Medeiros; Madeira, Dias, Fernando, Espirito Santo, Uria. SODNIK — Schulenburg (Nemčija). MILAN, 29. — Enasterica Milana, pa čeprav je morala na igrišče zaradi odsotnosti Barluzzlja, More, Pelagallija in Sormanija s šibkejšo postavo, je danes premagala portugalsko moštvo CUF Setubala 1:0 (0:0). Milančani so se tako uvrstili v osmino finala, kjer se bodo morali spoprijeti z londonsko enajsterico Chelsee. Domačini, pa čeprav so prevladovali na igrišču, niso pokazali vseh sposobnosti in so le redkokdaj prebili budno, a tudi večkrat zmedeno obrambo gostpv. Ta je strogo nadzorovala Rivero in Amarllda, s čimer jim je onemogočila režijo igre. Vrhutega pa je Angelillo po dobrem začetku popolnoma odpovedal. Edino Lodetti se je izkazal in doseženi gol lahko smatramo kot zasluženo nagrado za njegov nastop. Od Portugalcev se Je najbolj izkazal srednji krilec Mario Joao, ki Je trenutno tudi trener moštva. Ta se je poslužil obrambne taktike s protinapadi, vendar v prednji vrsti ni imel igralcev, ki bi znali s streli motiti italijanskega vratarja. Najboljši pa je bil vratar go- stov, ki ima največ zaslug, da Je ostal poraz portugalskega moštva v častnih mejah. Milan Je takoj po začetnem žvižgu prešel v napad z Rivero, katerega pa so branilci večkrat tudi grobo ustavili. Najlepšo priložnost pa so Italijani imeli v 13, ko Je Angelillo poslal žogo iz ugodnega položaja do prečke. Domačini so še večkrat skušali priti do mreže, vendar Jim je vratar portugalskega moštva vedno preprečil dosego cilja. V nadaljevanju so gostje izvedli več nevarnih prodorov, vendar so morali prepustiti pobudo Milančanom, ki so v 32’ končno le ranili Vitor Emanuela: Angelillo Je žogo podal Riveri, ki Jo je usmeril v vrata. Lodetti je žogo prestregel in jo silovito poslal v mrežo. V 41’ je moral Balzarin! zapustiti vrata, da reši položaj, pri čemer se Je zaletel z Urio, ki so ga morali zaradi verjetnega zloma mečnice odpeljati na pregled v kliniko. Med pregledom v kliniki so Portugalcu ugotovili le izpah gležnja, za kar bo potreboval kakih 8 dni počitka. SMUČA NIC OESTERSUND, 29. — Norvežan Magnar Lundemo je zmagal v smu. čarskem teku na 7,500 km dolgi progi. Italijan Franco Manfroi je bil z 12” zaostanka tretji, Giulio De Florian pa peti. Vrstni red na cilju: 1 Magnar Lundemo (Norv.) 24’32" 2. Jan Halvarsson (Šved.) 24’42” 3. Franco Manfroi (It.) 24’44” 4. Eriksson (ved.) 24’67” 5. Giulio De Florian (It.) 25” 6. Simonsson (Šved.) 25’20” itd. 01 IM PIA DA nost se ji je ponudila v 35’ s Hu-sujem, toda skrajni branilec je žogo v zadnjem trenutku odbil na polje. Proti koncu je bila igra zelo izenačena in enajsterici sta predvajali lep nogomet, čeprav se je tu in tam poznala utrujenost in živčnost. * * * Vodstvo Vesne želi ob tej priložnosti svojim članom, igralcem, simpatizerjem in vsem Križanom srečno novo leto. ATUriKA ZENSKE V 1965. LETU V tekih izredni uspehi trojke Klobučko wsku - Kirzsenstein - Press ženska atletika ni v prehodni sezoni zabeležila padca v kvaliteti, čeprav ni bilo ne olimpiade ne evropskega prvenstva, so imela dekleta na razpolago precej mednarodnih tekmovanj, kjer so se lahko izkazale. Najprej so bile na primer v Sovjetinje odlično pripravljene za dvoboj z ZDA, nato pa so se vse vidne sile v Evropi skrbno pripravile za evropski opkal, ki je tehnično med ženskami mnogo bolje uspel kot pri moških, če splošni mobilizaciji dodamo še podvige posameznic, lahko mirne duše rečemo, da je bila sezona zelo uspešna. V konkurenci velesil niso po boljših mestih v taki meri kot običajno posegle Avstralke, za katere so oddaljenost in drugi letni časi v «suhih» letih predvsem prehuda ovira. Najbolj uspešne atletinje bomo iskali na Poljskem, čeprav je ta atletska velesila kot celota nekoliko na Kirzsenstein sta z rezultati in direktnimi zmagami dokazali, da sta najhitrejši ženski na svetu. Na 100 m je padel rekord Wilme Ru-dolph po zaslugi obeh sprinterk, na daljši progi pa je morala legendarna ameriška tekačica prav tako priznati, da ni več najboljša. Kirzsenstein je daljšo progo pretekla v 22”7, za 3 desetinke pa je zaostala njena prijateljica Ewa. Američanki Tyus na 100 m in Mc IIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIinilllllllllllMHIIIIIlllllllllIlliillliiiiiiilllMilillliiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiidiiiiiiiiiiiii VESTI Z ONSTRAN MEJE Petnajsta obletnica delovanja koprskih jadralcev 700 udeležencev delavskih športnih iger Tomosa Koprski jadralci slavijo petnajstletnico udejstvovanja v klubu Jadro. Zato je bil nedeljski občni zbor tega kluba posvečen predvsem jubileju. Le malo Je klubov, ki se bavijo z vodnim športom in bi se lahko pohvalili s takimi uspehi. Koprski jadralci so namreč v zadnjih petnajstih letih osvojili nad 10 naslovov državnih prvakov v razredih Star, Snipe in Kadeti, hkrati LAUSANNE, 29. — Danes je prispela v Lausanne španska delegacija, ki bo mednarodnemu olimpij-I"^^ nov” odbor skemu odboru predložila kandidaturo Madrida za organizacijo olimpijskih iger 1972. leta. HOKCJ NA UDU COLORADO SPRINGS, 29. — V tekmi mednarodnega turnirja v ho. keju na ledu v Coloradu Springsu v ZDA, je Sovjetska zveza premagala Kanado 6:2 (1:0, 3:1, 2:1). pa vrsto uspehov v evropskem in v svetovnem merilu. Imena kot so Fafangel, Kosmina, Cerkvenik, čok in drugi so danes znana daleč čez meje Jugoslavije. Koper pa je tudi sedež vzhodnoevropskega distrikta in njegov sekretar Aleksander Lu-kež je bil deležen na občnem zboru Jadra vsega priznanja za uspešen razvoj jadralnega športa v Kopru, kakor tudi v državnem ln v svetovnem merilu. Na občnem zboru so nadalje govorili o raznih perečih problemih v jadralnem športu,, ki. preprečujejo dosego večjih uspehov. Tako Kopru zelo primanjkuje sodobno urejena čolnarna, nimajo dovolj kvalitetnih objektov, prav tako pa bi morali poiskati sredstva za plačanega trenerja. V samem mestu je namreč vedno več mladih ljudi, ki se vključujejo v vrste jadralcev in bi seveda potrebovali sistematično tehnično vzgojo. Na občnem zboru je padel zanimiv predlog, naj bi se klub tesneje povezal s turisti iz Avstrije in Italije, ki so zainteresirani za jadralna križarjenja v Koprskem zalivu. Tem turistom bi seveda morali omogočiti pristajanje v primernih pristaniščih, morali bi poskrbeti za čolnarne in druge objekte. Zato pa bi seveda dobivali določene pristojbine, s katerimi bi se lahko klub uspešneje razvijal. Klub Jadro bo tudi v prihodnji sezoni organiziral več prireditev. Potegoval se bo tudi za organizacijo državnega prvenstva v razredu Star in Snipe. O njihovem predlogu pa bo seveda odločala Brodarska zveza Jugoslavije. Ob zaključku so ki mu predseduje koprski zdravnik dr. Luciano Ferfoglia. Vsakoletne delavske športne igre tovarne Tomos sodijo med najbolj množične športne prireditve na Primorskem. Letos se jih je na primer udeležilo 700 športnikov in športnic, kar predstavlja eno tretjino kolektiva. V soboto zvečer je bila v Tomosu zaključna slovesnost, na kateri so Čestitali udeležencem predsednik Parttzana-Tomos Vladimir Jenko, predsednik delavskega sveta Jože Lešnik in drugi. Razdelili so vrsto pokalov, diplom in praktičnih priznanj. Za osvojena prva mesta v posameznih panogah so prejeli pokale Ivan Horjak, inž. Dušan Venturini, Rajko Krašna, Mirko Olup, Zvone Bizovičar, Adri-jan Bernetič, ekipa orodjarne, ekipa vzdrževanja, motorista štefe in Seljak, nagradili pa so tudi najboljšega vojaka-športnika. Naslov najboljšega športnika Tomosa za leto 1965 je prejel .Rajko Krašna za uspehe v podvodnem ribolovu, v nogometu in kot športni organizator. Po zaključku prireditve so organizirali razgovore s športniki. O svojem športnem udejstvovanju in o prihodnjih načrtih so govorili štefe, Seljak in Krašna. * * * Tradicionalni mladinski nogometni turnir obalnih moštev se je zaključil z zmago Kopra. Domačini so v finalnem srečanju premagali Izolo z 1:0. Zmaga mladih koprskih nogometašev je bila povsem zaslužena. Sicer pa je treba povedati, da je v obeh ekipah nekaj talentiranih nogometašev, ki bodo lahko že v kratkem močno pojačali prvi ekipi. * * * V zimski rokometni ligi obalnega pasu ima največ uspehov ekipa Iplasa. Le-ta je visoko premagala Izolo s 15:3 in vodi zdaj z osmimi točkami. Na drugem mestu je trenutno Koper s šestimi točkami. Koprčani igrajo dokaj spremenljivo. V zadnjem kolu so komaj odpravili dijake Administrativnega centra s 16:14. PHOENIX, 29. — World Boxing Association je izbrala svetovnega prvaka peresne kategorije Vincen-teja Saldivarja (Mehika), ki je le- je dve minuti kasneje dosegel Pavel iz off-side položaja. Napadalci Uniona so večkrat kasneje silovito pritiskali na nasprotnike, ki pa so večkrat nevarno ogrožali vrata s protinapadi Bisela in Selattija. V 17’ je Rosenkranz preveč okleval in tako zapravil izreden Petričev pred-ložek. V 20’ se je isto zgodilo Bi-selu. V 20’ je Union množično napadel, vendar se je akcija zaključila v kazenskem prostoru budne Ala-barde. V 37’ je Pollicardi z grobim posegom ustavil akcijo Rosenkra-:-Pavel, kar je sodnik kaznoval s prostim strelom, ki je ostal brez posledic. V 40’ je Alabarda izrabila nesporazum obrambe Uniona in Bisel je prisebno poslal žogo v mrežo. Union Je šel takoj v napad in tri minute pred koncem je imel najiepšo priložnost dneva. Sodnik je namreč prisodil enajstmetrovko: Rof 'kranzovo močno žogo pa je vratar odbil v kot. V drugem polčasu se je Alabarda ponovno spustila v napad in prisilila nasprotnike v obrambo. Napadalci Alabarde so svojo premoč izrabili v 14’, ko je Selatti s pro-tos dvakrat uspešno branil svoj na-1 stim strelom ponovno spravil sicer slov, za boksarja leta. ‘ budnega Suplino na kolena. V 22’ v teku na 800 m, vendar je njen čas 2’4”3 za tako mesto skromen. Francozinja Dupureur ni v letu 1965 nastopala, znana Chamberlain (N. Zelandija) pa tudi ni stopila na tekališče. O olimpijski zmagovalki Packer smo že govorili. Nova generacija s Suppejevo na čelu ni bila še zrela za čase blizu svetovnega rekorda. Zanimiva je, da je prva sovjetska tekačica Mihanova komaj na petem mestu s časom 2’5”. V svetovni eliti je s časom 2’6”6 tudi kitajska atletinja Hu Ku-čen. Svetovni rekord na zaprekah se je kar dvakrat premaknil naprej, čas 10”5, ki je predstavljal že inflacijo na tej panogi, je med našo zimo v Avstraliji popravila Pamela Kilborn z 10”4. V Evropi se ni med poletjem zgodilo nič novega. Najboljše Poljakinje so odslužile svoj rok med atletinjami, vzhodna Nemka Balzer je postala mati in le rojakinja Diel je zabeležila 10”5. Septembra je med finalom za evropski pokal končno tudi Irina Press dosegla 10”4. Znana sovjetska atletinja je v 1. 1965 namenoma popustila v peteroboju in vse investirala v zapreke. Trud se ji je končno tudi popolnoma obrestoval, saj je bila na koncu sezone še enkrat rekordna z 10”3. Med boljšimi je z 10”7 tudi Kitajka Li šu-nin. Vsekakor je bila v minuli sezoni kvaliteta, razen I. Pressove, Kilborno-ve in Dielove bolj skromna kot smo je bili navajeni v prejšnjih letita in posebno v olimpijskem. Najboljši rezultati v 1. 1965: 100 m — Klobukovvska (Poljska) 11”1 200 m — Kirzsenstein (Poljska) 22"7 400 m — PoIIock (Avstralija) 52"1 800 m — Suppe (Vzh. Nemčija) 2’4"3 80 m zapreke — I. Press (SZ) 10”3 —K. B,— iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiliiiiiillilliilillli„,llllll||lliailllM|||l|,ill||||| KLJUB VZTRAJNOSTI IN BORBENOSTI Union klonil 3:2 Alabardi Daruvil Nedeljska tekma prvenstva tretje amaterske kategorije med Ala-bardo Darwill in Unionom se je končala s 3:2 v korist prvih, ki so bili v 40’ uspešni z Biselom, v 59’ s Selattijem in v 75’ ponovno z Biselom, medtem ko je Union dosegel gola v 67’ s Ciacchijem in v 87’ z Rosenkranzem. Alabarda je prišla že kmalu v vodstvo z Bran-dijem, vendar sodnik gola ni priznal, kakor ni priznal gola, ki ga zatajila. Ewa Klobuckovvska in Ire- Guire na 200 sta prišli v Evropo prepričani, da bosta kos poljski dvojici, a sta morali priznati premoč evropski garnituri. Novega za Poljakinjami in Američankami ni. Ostale tekačice namreč niso dosegle izrednih rezultatov in ima na primer četrta na lestvici komaj 11”4 na 100 m, na 200 pa peta 23”5. Na srednjih progah ni bilo nobenega potresa. 400 m so trdno v nogah Avstralke Pollock z 52” 1, ki pa je zaradi oddaljenosti ostal brez odmeva, v Evropi pa je presenetila stara Itkina z novim sovjetskim rekordom 52”9. Rezultat sovjetske tekačice je velike tehnične vrednosti, žal pa je neverjetno, da bo Itkina še kdaj posegla po svetovnem rekordu. Med 53”5 tretje na lestvici in 54” najdemo le 4 tekačice, kar je silno malo. Nedvomno je razmeroma sveža vključitev te panoge v mednarodni spored še odločilnega pomena pri uveljavljanju teka na 400 m med ženskami, veliko pa je prizadel kvaliteto odstop Packerje-ve. Od novih imen je zelo pomemben uspeh mlade Nizozemske Sla-man, ki je dosegla kar 53”7. Vzhodna Nemka Suppe je prva je Union, ki je oblegoval vrata tekmecev, končno le dosegel s Ciacchijem gol. Alabarda je takoj odgovorila in Bisel je preigral nasprotnika ter poslal tretjo žogo v mrežo Uniona. V 41’ je sodnik prisodil Unionu kazenski strel: Rosen-kranzova žoga je končala na prečki, a že eno minuto kasneje je isti igralec z močnim strelom dosegel drugi gol dneva za lastne barve. Več pa Union ni mogel doseči in čeprav je bil tehnično manj vreden od nasprotnikov so se igralci izkazali po vztrajnosti in izredni volji. V vrstah Uniona so najbolj zadovoljili Ciacchi, Pavel in Liessi, v vrstah Alabarde pa so bili najboljši Paoli, Bisel in Selatti. Postavi: UNION — Suplina, Cuttin. Križ-mančič, čok, Rosenkranz, Rossi, Liessi, Ghersin, Ciacchi, Petrič in Pavel. ALABARDA — Pischiutta, Pollicardi, Banelli, Paoli, Sodomaco, Boz-za, Leghissa, Corazza, Bisel, Selatti m Brandt. MORA Vodstvo Uniona želi vsem svojim članom in simpatizerjem uspehov polno novo leto. Piero Caleffi: LAHKO JE REČI LAKOTA. Ob cesti stoje stražarske čuvajnice, nato opazimo skupinice moških, ki kopljejo zemljo. Komaj nas pogledajo in nadaljujejo delo. Ne zdijo se preveč izčrpani in nosijo skoraj navadne obleke; le na hrbtu je «okno», z modrimi in sivkastimi pokončnimi črtami, ki se močno odražajo s temnih oblek. Nekoliko naprej je spodaj na ploščadi nekaj barak, ki se hitro skrijejo za ovinkom. Njihova zunanjost je nekam grozeča in se ne zavemo zakaj. Kasneje bomo zvedeli, da gre za zloglasno «rusko taborišče)), to je za bolnišnico, kjer nihče ne ozdravi. Nato zagledamo ogromno brezno, neke vrste kamnoloma v obliki lijaka, ki je gol in rdečkaste barve. Na dnu kar mrgoli moških s počasnimi gibi, ki nalagajo velike kamne na vagončke. Na eni strani se spušča z vrha pobočja griča do dna dolgo stopnišče. Na stopnicah je posejana dolga vrsta človeških postav ki se zdijo nepremične, tako so njihovi gibi počasni in naporni. Vsakdo nosi na hrbtu težak kamen. S ceste ni mogoče natančneje videti njihovih obrazov. Ko človek pogleda na vse to, se mu zdi, da ima privid, tako je grozno. Spodaj v dolini, pokriti s snegom, vidimo veličastni trak Donave, ki je slovesna in brezbrižna kakor kak bog, in se vije v širokem okljuku ter se nato izgublja na obzorju. Mi še vedno sopihamo navkreber. Nenadoma zagledamo masivno zgradbo, ki je nekako stisnjena z dvema stolpoma ob straneh in z vhodom na sredi. Zdi se kakor trdnjava. Na obeh stolpih opazimo grozeče sledi strojnih pušk. Ob straneh se začenja in nato širi ograja iz zidu, višja kot tri metre; na zidu pa je potegnjenih pet vrst bodeče žice. Izza zida molijo leseni stolpiči in v vseh je videti rjavkaste oborožene postave. Stopimo na široko in zelo dolgo prazno dvorišče. Na desni stoje kamnite zgradbe, na levi pa lesene. Vse je čisto in urejeno. Krenemo takoj na desno od glavnega vhoda in nas postavijo v vrsto za poslopji skoraj ob zidni ograji. Dolgo čakamo na mrzlem zraku, šklepetamo z zobmi in topotamo z nogami. Cez eno uro se pojavi šepast višji esesovski narednik, ki se na prvi pogled ne zdi preveč hudoben, skupno z vojakom, ter vpraša, ali je med nami kakšen tolmač. Iz vrste stopi Tridentinec, ki nam prevede nagovor, stavek za stavkom: «Od tega trenutka nimate več nobene pravice, marveč samo dolžnosti in predvsem eno: ubogati. Ne delajte si utvar. Tu boste plačali s smrtjo vsak poskus pobega, vsako nepokorščino. Obveščeni ste. Sedaj se slecite in pustite tu pred seboj vse, kar imate, razen čevljev in hlačnega pasu. Po vrsti in v redu pojdite po tistih stopnicah v kopalnico.« Sedaj vemo, zakaj so nam pustili prinesti iz Italije vse, kar smo hoteli. Sedaj tudi vemo, zakaj so nam v Bocnu dovolili pisati družinam ter jih prositi za obleke, denar in celo zlatnino. In vse te borne stvari, ki so pomenile za nas ogromno bogastvo, so bile nametane na kupe pred nami. Esesovec nam ukaže, naj takoj slečemo vse, prav vse, tudi srajco, majico in nogavice. Ostanemo nagi in vsi drgetamo od hudega mraza. Zdi se nam, da ne bomo mogli zdržati. Ukažejo nam, naj gremo po malih stopnicah in se znajdemo v veliki vroči veži, kjer es-esovci in pomočniki (naši tovariši) bijejo z bikovko po hrbtih tistih, ki se še niso odločili, da bi odvrgli zadnji kos oblačila ali listnico ali fotografijo, ki je bila zadnji pogled na ljubljen obraz, poslednji poskus, da bi ohranili svojo človeško dostojanstvo in s tem tudi življenje. V skupinah stopamo v bližnji prostor, ki je zelo prostoren in kjer sikajoč brizga vroča voda iz dolgih cevi, ki visijo s stropa. Po prhi se moramo usesti na tla, nato pa se vzpeti pokonci na stolčke, da nam odstranijo dlake. Po vsem telesu nas ostrižejo in obrijejo. Na najbolj občutljivih mestih puščajo slabo nabrušene britve, ki jih uporabljajo nespretne roke, žgoče madeže. Ko so nas na golo ostrigli, nam z britvijo začrtajo na glavi od čela do tilnika dva centimetra široko, popolnoma golo progo. Vrnemo se v prvi prostor, kjer izročijo vsakemu po eno srajco in spodnje hlače: prave platnene cape. Moja srajca ima samo en rokav. Tako še vroče od prhe, saj se je od nas kar kadilo, in tako na pol nage, nas naženejo na prosto, postavijo v vrsto in korakati moramo — eins! zwei! drei, po vsem širokem zasneženem dvorišču v ledenem ozračju, saj je mnogo stopinj pod ničlo. Preobrazili so nas, nas oropali osebnosti, tako da nimamo več lastne podobe. Ne zavedamo se še, da smo napravili prve korake po stopnicah ki vodijo v brezno, v katero se ugreza človek, ki je bil v vsakem izmed nas. Gledamo se v zadregi, skoraj smehljaje. Ne zavedamo se še, da nam prav nič več ne pripada razen lastne misli; in še ta le dotlej, dokler je ne bosta popolnoma razkrojila strah in lakota. Na dvorišču srečamo skupino desetih mož. Eden izmed njih me pokliče po imenu Je Franco Gonzati, Leo, eden mojih genovskih partizanov. O njem se je širil glas, da so ga ustrelili v Genovi. Ne smeva se ustaviti, da bi se pozdravila. Ali ga bom še kdaj videl? Stopimo v ograjen prostor na nasipu, kjer stoji v dveh vrstah nekaj lesenih barak, ki nosijo številke od 16 do 34. Dve med njimi, ki nosita številki 19 in 20, sta ločeni od ostalih z zidkom. Smo v taborišču štev. 2, ki služi za karanteno. Tam za zidom je drugo taborišče, ki nosi štev. 3, in v katero i pride skozi železna vrata. Tudi to taborišče služi za kara: teno. Vsaj za sedaj... Peljejo nas v barako, zadnjo naspro zidku, v blok štev. 18. Blokač je Poljak. Na prsih nosi poleg številke rdeči ti kotnik «političnih». Blokačev namestnik je mlad Spanec Barcelone. Kasneje nam pove, da je eden izmed 12.000 špa: skih republikanskih borcev, ki so se umaknili po fašističi zmagi v Francijo, kjer so jih zbrali v koncentracijskem tabi rišču in od koder jih je leta 1940 po zasedbi Francije gestap premestil v Mauthausen. Doslej je ostalo živih le nekaj st in preživelim je uspelo, da so se vrinili med ((hierarhijo tab! rišča« ter tako ubežati smrti. Za disciplino med nami skrbi Spanec. Pri vstopu v blo so na sredi stranišča in umivalnica (Wascherraum). Na obe straneh je neke vrsta predsoba, kjer «oblasti» bloka živijo i «upravljajo»: blokač, njegov namestnik in njihovi pomočnik Tu je toplo, saj ogrevajo prostor s pečmi. Po prvi sobi je n vsaki strani zelo obširen prostor. Blokač ima mnogo privilegijev. Biva v prvi sobi na lev Spi na pogradu, ki je ves zanj, mehek in pokrit s toplin odejami. Njegov živež je izredno redilen, če ga primerjamo našim. Ko grem mimo mize, ki zaznamuje mejo njegoveg «prestola», opazim pokončno sliko v groben okviru. Na nje se smehlja skupina treh otrok. Ukažejo nam, naj gremo v prvo sobo na desni, da dam svoje osebne podatke in povemo, kakšen je naš poklic. Ske raj nihče ga ne pove po resnici. Nas 500, ki smo komaj prišl je večina ((političnih« in malokdo je opravljal težaško delo sedaj pa smo mehaniki, mizarji, steklarji. Ali bo to služilo Vsakomur dajo pločevinasto ploščico, v katero je vrt zano število s šestimi številkami, moje je 115416. K ploščici j pritrjen kos žice. Ukažejo nam, naj privežemo ploščico k 1« vemu zapestju. (Nadaljevanje sledi) UKEDNISIVO: TRST - UL MONTECUH1 6, II TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - POIJIHJŽMCA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco i II, Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA- mesečna 800 Ur - VnaDrei-Četrtletna « 250 lir polletna 4 400 lir, celoletna 7 700 Ur - SFRJ: posamezna številKa v tednu m nedeljo 50 - din, mesečno 1.000 - in letno 10.000 din - Poštni tekoči račun- Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT DZS, Ljubljana Stari tre 3/1 tele! (on 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGI.AS1: Cene oglasov: Za vsak mm <• širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške in goriške pokrajine se naročajo pri iroravf — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Sucietk Pubblicitk Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst