L


Store
ZELEZAR
Leto XIII. — Št. 2
25. februar 1973
USPEŠEN START
ENOTNO STALIŠČE (LANOV ZK
V vsespslošnem prizadevanju za stabilizacijo gospodarstva je pomembna akcija štednja na vseh področjih. Del te akcije je tudi osebno varčevanje, ki ga skozi akcijo izplačila dela osebnega dohodka na hranilne knjižice, poizkušamo vzbuditi pri nas.
Nekateri člani kolektiva so šte-dili že sedaj in jim novost samo pomaga pri uresničevanju želje, da bi nekaj sredstev prihranili za nepredvidene izdatke, za večje nakupe, za ustvaritev želje po lastnem stanovanju, avtomobilu, hiši itd. Ti varčevalci že sedaj izjavljajo, da bi moral na knjižicah ostajati večji del osebnega dohodka.
Družine z nizkimi dohodki, ki komaj sestavljajo »kraj s krajem«, seveda o tem težje razmišljajo, čeprav bi nekaj rezervnih
sredstev za nepredvidene izdatke toliko bolj potrebovale. Če ostane ob koncu meseca v družinski blagajni stari tisočak ali dva, to resnično nič ne pomeni, na hranilni knjižici pa se ta vsota pridruži dvema tisočakoma iz prejšnjega meseca, tem naslednja dva ali trije; čisto po ljudskem izreku zrno do zrna pogača, kamen do kamna...
Dan po izplačilu, ki je bilo to-
krat že 14. 2., smo bili prijetno presenečeni. Potrdila so se namreč naša predvidevanja, da naš kolektiv sprejema novo obliko izplačila osebnih dohodkov in nov način štednje. Proti pričakovanju so na obeh bančnih izplačilnih mestih dvignili razmeroma majhen delež sredstev, izplačanih na hranilne knjižice.
Tisti, ki denarja ne potrebujejo takoj, ga bodo dvignili sredi meseca oziroma takrat, ko ga bodo potrebovali, Ta čas pa jim na njihova sredstva tečejo obresti, kar je vsakakor bolje, kot da denar leži doma.
Naj zaključimo te misli z ugotovitvijo, da je kolektiv spoznal nujnost varčevanja, kakor tudi to da so sredstva naložena v banki varna in dà jih je možno dvigniti kadar koli. Z zavestjo, da z var-
čevanjem pomagamo podjetju, celotni družbi, predvsem pa nam samim, smo novo obliko resnično osvojili in prepričani smo, da bodo rezultati kmalu vidni.
Čisto na zaključku je prav, da omenimo tudi to, da so nekateri člani kolektiva na naših bančnih mestih v tovarni del osebnega dohodka dodatno vložili na knjižice, saj vsega na izplačilni dan resnično ne potrebujejo.
Vodstva družbenopolitičnih organizacij So v času od 5. 2. do 9.
2.	1973 organizirala v petih skupinah za člane ZK, obravnavo predloga za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela v Železarni Štore.
Obravnava je potekala po vnaprej predvidenem programu, ki je zajel predvsem naslednje: osnovna izhodišča ustavnih dopolnil, oris temeljne organizacije združenega dela, organizacijska opredelitev TOZD, pogoji za ustanovitev TOZD, organizacijska in samoupravna opredelitev, program dela za uveljavljanje ustavnih dopolnil do končne oblike in nadzor nad izvajanjem.
Člani ZK so se obravnave predloga udeležili polnoštevilno. V razpravi so se omejili predvsem na bistvena vprašanja, to je tista, ki naj bi omogočila resnično uveljavljanje pravic, ki pripadajo delavcu v novih odnosih. Predvsem so dali svoj prispevek s tem, da podpirajo strokovno pripravljen predlog za ustanovitev dveh TOZD in ene organizacije
Vloga sindikalne organizacije naj bo čim vidnejša
Tovarniški odbor sindikalne organizacije našega podjetja si je vsa leta prizadeval, da bi odigral čim vidnejšo in čim koristnejšo vlogo. Tudi novoizvoljeni odbor v tem ne zaostaja. Če pogledamo predlog izhodišč komisije za sklepe, ki je bila imenovana na občnem zboru tovarniškega odbora sindikata, vidimo da je akcijski program zastavljen zelo obsežno in zajema dolgoročne usmeritve. Zasledovati bo treba vse akcije, ki niso bile, ali pa so bile le delno izvedene.
Ker kažejo smernice za novo delitev osebnega dohodka, da je le-ta vedno bolj odvisen od rezultatov dela temeljnih organizacij združenega dela in podjetja kot celote, Tao treba vse sile usmeriti v zagotovitev izvrševanja operativnih načrtov in letnega načrta ter planiranega dohodka, se pravi v doseganje načrtovanih rezultatov dela.
Vodstvo sindikata si bo prizadevalo najti način aktivnega angažiranja pri izpolnjevanju pogojev za stabilizacijo in likvidnost podjetja, da bi zastavljeni ukrepi dali čim boljše rezultate. Vedeti moramo, da se lahko podjetje samo s takimi prizadevanji in napori izogne izplačevanju 90 % osebnih dohodkov, ki jih predvidevajo zakonska določila.
Razumljivo je, da bo skrb za dobre življenjske in delovne pogoje zaposlenih nenehna naloga sindikalne organizacije.
V široko zasnovani akciji tolmačenja ustavnih dopolnil po delovnih skupinah bo seveda skupaj z ostalimi političnimi organizacijami tudi sindikalna organizacija organizirala čim boljšo izvedbo te zahtevne naloge, da bi s konkretnimi predlogi pri organiziranju TOZD, oziroma uvedbi TOZD in tolmačenju vloge TOZD pripomogli k uspešnejšemu tolmačenju, da bi vsak član delovne skupnosti bil dodobra poučen, kaj pomeni temeljna organizaci-združenega dela in kakšno vlogo bo odigral v njej vsak zaposleni.
Seveda bo sindikalna organizacija prilagodila svoje delo usta-
skupnih služb (OSS) z vsemi sestavnimi deli predloga. Člani ZK enotno podpirajo široko politično in gospodarsko akcijo, ki predvideva rešitev zelo važnih vprašanj s področja tehnike in tehnologije, ekonomike organizacije in kadrovske politike.
Vse skupine so ob zaključku obravnave soglasno sprejele sklep, da vsi člani ZK podpirajo izdelan predlog za ustanovitev TOZD v Železarni Štore in bodo pri obravnavi predloga v kolektivu dajali ustrezna pojasnila svojim sodelavcem.
Organizacija ZK si bo skupno z vsemi drugimi družbeno-politič-nimi organizacijami prizadevala, da bodo vsi njeni člani prevzeli glavni delež nalog pri uveljavljanju ustavnih dopolnil, ki so v predlogu opredeljene kot tehnični, ekonomski, organizacijski, kadrovski in politični pogoji.
Organizacija ZK bo kot nosilec te velike akcije v našem podjetju spet dokazala enotnost v stališčih in izvajanju zahtevnega programa.
novljenim TOZD, da bi tako omogočila čim tesnejši stik s članstvom; le na ta način bo zagotovljena množičnost in uspešnost vseh zadanih nalog.
Tovarniški odbor bo proučil obstoječi sistem socialnih podpor z ustanovitvijo sklada solidarnosti, s čimer bodo dosegli še druge oblike podpor socialno ogroženim članom delovne skupnosti. V okviru podjetja bo treba poiskati vse možnosti za ublažitev socialnih razlik v vrstah zaposlenih.
Tudi v prihodnje bo sindikalna organizacija podpirala rekreacijo članov kolektiva; pri tem bo posebna komisija s svojim programom tesno sodelovala z oddelkom za rekreacijo pri podjetju. Prizadevanja bodo šla v smeri iskanja primerne oblike organiziranja učinkovitega letnega oddiha v naših počitniških domovih in sploh v vseh domovih združenih železarn. Pri tem bo treba iskati možnosti za oddih čim večjemu številu socialno šibkih članov delovne skupnosti.
Ker se zavedamo važne vloge izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja članstva, bo sindikalna orgnizacija vztrajala na izpolnjevanju družbenega dogovora v osnovah in merilih enotnega koncepta kadrovske politike v okviru občine Celje.
To bi bile glavne točke programa dela osnovne organizacije sindikata v železarni, oziroma tovarniškega odbora. Že to je obširen program, kaj se bo pa še nanizalo med letom, zaenkrat ne vemo; računati pa 'je, da bo treba sprejeti še kakšne naloge. Vse to pa nalaga tovarniškemu odboru, komisijam in enotam v obratih, oddelkih in pozneje v temeljnih organizacijah združenega dela velike odgovornosti, katerih se pa zavedajo. Sestav tovarniškega odbora sindikalne organizacije je močan, v njem so ljudje, ki mislijo resno, mnogi so že doslej delali v sindikalni organizaciji, njih prizadevnost nam daje poroštvo, da bo delo sindikalne organizacije preudarno, temeljito, vse to pa obeta uspehe.
R - č
V adjustaži nove valjarne
!
j VSEM ŽENAM	j
] OB NJIHOVEM PRAZNIKU j
j ISKRENE ČESTITKE j !	!
DOBRO ZASTAVLJENO DELO
UREJENO BO TUDI INFORMIRANJE
Te dni je v razpravi pravilnik o informiranju v združenem podjetju Slovenske železarne,
Obsega določila o politiki informiranja, ki jo sprejema delavski svet tovarne, oziroma združenega podjetja, potem program uresničevanja politike informiranja, ki ga bo sprejel pristojni samoupravni organ (tovarne oziroma združenega podjetja. Po določilih tega pravilnika naj bi bil za izvajanje programa informiranja odgovoren vodja sektorja, v kate-
rega sestavu deluje informativna služba.
Pravilnik določa, da morajo vodje strokovnih služb in delovnih mest informirati o delu v teh službah in delovnih enotah službo za informacije, ki jo v združenem podjetju vodi vodja informativne službe. Njemu morajo biti dostopni vsi dokumenti, podatki ter informacije, ki zagotavljajo tekoče in učinkovito informiranje. Vabijo ga na vse seje organov upravljanja ter organov
družbenopolitičnih organizacij združenega podjetja, enako naj bi se to izvajalo v tovarnah. Generalni direktor združenega podjetja in glavni direktorji tovarn so dolžni informirati službo za informacije (kjer ta obstoja) oziroma ustrezno službo v podjetju (tovarni) o poslovanju združenega podjetja oziroma tovarn.
V pravilniku bo 'tudi določen način uresničevanja informativne naloge v tovarnah, oziroma v združenem podjetju, dalje oblike in sredstva informiranja (javna tribuna, oglasne deske, občasne informacije, tovarniško glasilo, razglasne postaje in morebitne druge oblike informiranja). Predvideno je, da mora delovna skupina omogočiti vsakemu članu delovne skupnosti, da sodeluje v sprejemanju informacij, kakor tudi v oblikovanju stališč do določenih vprašanj iz celotnega področja dela in poslovanja obrata, delovne enote, tovarne in združenega podjetja. Vodja delovne skupine je, med drugim, dolžan posredovati stališča delovnih skupin obrata prek tajništva samoupravnih organov pristojnim organom in službam ter poskrbeti, da dobi delovna skupina odgovor na zastavljeno vprašanje.
Pravilnik določa tudi vlogo oglasnih desk, občasnih informacij, javne tribune in seveda še vlogo tovarniškega glasila. Pri tem je posebej odrejena oziroma opisana vloga glavnega urednika, odgovornega urednika in redakcijskega (uredniškega) odbora. Glavni urednik je lahko hkrati tudi odgovorni urednik, kakor je to primor v našem podjetju.
Določeno je, da glavni oziroma odgovorni urednik zakonsko odgovarja za vsebino objavljenih prispevkov. Po funkciji je seveda član uredniškega odbora. Ureja glasilo in vodi delo redakcije (uredništva), programira vsebino posameznih številk tovarniškega glasila, pridobiva avtorje sestavkov, odloča, kateri prispevki in v kakšnem obsegu bodo objavljeni,
koordinira delo s tiskarno, pripravlja gradivo in poroča o svojem delu za pristojni organ samoupravljanja, pripravlja analize učinkovitosti glasila in objavljenih prispevkov, vodi in povezuje delo v uredništvu in v službi, kjer ta obstoja.
Vsak član delovne skupnosti ima pravico, da bo njegov prispevek objavljen v tovarniškem glasilu, če je v skladu z ustavo, zakonskimi predpisi ter splošnimi akti tovarne oziroma združenega podjetja. Za vsebino objavljenega prispevka odgovarja avtor; z objavo resničnih, osebno nežalji-vih in za delovno skupnost tovarne oziroma združenega podjetja prispevkov ne sme trpeti nobenih posledic.
Ko bo pravilnik sprejet, ga bomo v celoti objavili. Pri tem pa želimo že sedaj povdariti, da ni samo važno, da imamo tak pravilnik, ki urejuje tudi to poglavje samoupravljalske dejavnosti, temveč je mnogo važnejše, da se vsak član delovne skupnosti zaveda izredno važne vloge pravilnega in pravočasnega informiranja v podjetju, da se poslužuje svojih pravic pri tem, da spremlja objave v tovarniškem glasilu in drugih sredstvih obveščanja in ne naseda napačnim, včasih tudi zlonamernim informacijam ter razburja sebe in še druge člane delovne skupnosti, kar je že imelo velikokrat neugodne posledice.
ANGLIJA
V Birkenheadu so zgradili tri mini železarne za betonsko železo z zmogljivostjo 150.000 ton letno. Konti napravo je dobavil Danieli.
JUGOSLAVIJA
Zahodnonemška firma Thysen-Stahl-Union Technik je pričela z dobavo odpreme za valjarno trakov v Smederevu, dimenzije 1,8 do 15 mm in širine 600—155Ò mm. V končni fazi se predvideva razširitev asortimana na širino 2080 milimetrov.
ZDA
POLOŽAJ ČRNE METALURGIJE V ZVEZI Z GIBANJEM CEN
Naraščanje cen jekla na zahodnoevropskem tržišču beleži v zadnjem času velik vzpon in je posledica deloma inflatornih gibanj gospodarstva v teh deželah, deloma pa je takšno večanje povzročeno z nenehnim višanjem cen metalurških surovin in repromateriala. V Jugoslaviji uvažamo okoli en milijon ton izdelkov črne metalurgije letno in poleg tega še skoraj toliko polproizvodov, zaradi česar ima seveda gibanje evropskih cen na položaj in stroške naše industrije velik vpliv.
še posebej smo v Železarni Štore v letošnjem letu odvisni od nakupa gredic za valjarno II, kjer planiramo uvoz do 60.000 ton gredic in je za nas še posebej zanimiva informacija o gibanju cen.
Gibanje domicilnih in eksportnih cen jekla na zahodnoevropskem tržišču je v stalnem porastu, kar potrjujejo podatki iz »Roheisen und Stahlerzeugnisse« in Metal Bulletina. Tako so cene jekla v obdobju maj—september 1972 porastle od 7 do 13 %, različno po državah, dočim so eksportne cene v istem obdobju povečane za posamezne proizvode od 5 do 22 %■ Nazorneje o tem govori tabela,
V prvem četrtletju 1973 se poleg tega po informacijah iz istih virov pričakuje nadaljnje povečanje cen iri sicer v ZNR za 5 %, v Veliki Britaniji za najmanj 5 % v Franciji pa kar za 20 % postopoma skozi letošnje leto.
Domače železarne so potemtakem prišle v položaj, da kupujejo osnovne surovine ter polizdelke iz uvoza po cenah, ki so stalno v porastu, a svoje izdelke prodajajo pretežno na domačem trgu po dogovorjenih maksimiranih cenah iz preteklega leta. To vsekakor slabi reprodukcijsko moč in rentabilnost železarn.
Najnovejša predvidevanja o razvoju gospodarske rasti držav evropske gospodarske skupnosti po pisanju beograjske Ekonomske politike, računajo s stopnjo rasti med 4,5 do 5,5 % (v letu 1972 samo 4%). Največji porast predvidevajo v ZNR (okoli 6%). V državah, kjer je bilo v preteklosti problematično stanje zaposlenosti kot v Britaniji, Italiji, Irski in Nizozemski, se računa z znatnim izboljšanjem. Ves ta tok gibanj k oživitvi gospodarstva govori za postopno dvigovanje cen industrijskim izdelkom, in da bo tudi v Evropi med letom težak problem naraščanja stroškov proizvodnje ter inflacija.
TABELA GIBANJA NEKATERIH EKSPORTNIH IN DOMICILNIH CEN V LETU 1972
Proizvodi	Januar 72 Sredina 72 Konec 72 Indeks
PO METAL BULLETINU — exportne cene
Betonsko jeklo Palično jeklo Valjana žica
Cene polproizvodov ponujene Žel. Štore
Madžarska Poljska Rusija DDR Avstrija Italija Italija DDR
Domicilne cene Zah. Nemčija
Polizdelki za valjanje Palično jeklo
Italija Palično jeklo
Francija Palično jeklo
vjcnciai muLUib-uofl )C LclZVLLčl
S/t FOB sev.	100 111	104 114	122 132	122 119	vanje gredic (okroglih) 50 do 90 milimetrov premera.
luke	121	123	142	117	JUGOSLAVIJA
					Med Železarno Sisak in italijansko firmo Dalmine je bila skle-
OS/din St. 37,1	114/1736,4	114/1736,4	125/1940,97	110	njena 3-letna kooperacijska po-
OS/din St. 37,1	115/2084,65	115/2084,65	—		godba. Sisak bo izvažal vodovodne in druge cevi komercialnega
O^/din St. 37,1	91,5/1696,81	91,5/1696,81			__	tipa, Dalmine pa nerjaveče in za
O/S din C-15	—	105,75/1689	125/2/11	119	energetiko.
O/S din C-15	—	—	146/2132,97	_	JUGOSLAVIJA
Lit/din C-15			69/2280		Podjetje »11. Oktobar« iz Ku-
Lit/din 55 Si 7	—	75/2890	75/2890			manovega bo letos proizvedlo skupno 90.000 ton šivnih cevi in
0/$din 55 Si 7		125,50/2162	125,50/2162		varjenih profilov in od tega izvozilo 30.000 ton v SSSR, Italijo in Romunijo. Z dodatnimi investicijami 1.000.000.000 din želijo
DM/t			395	425	107,6	povečati do leta 1975 proizvodnjo
DM/t	—	475	510	107,4	na 300.000 ton.
Lit/t					JUGOSLAVIJA
		81.333	84.333	104	Nova tovarna varjenih cevi je pričela obratovati v Kruševcu na
FF/t					
	—	686	756	110	Kosovem s kapaciteto 70.000 ton.
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
KADROVSKO SOCIALNI ODBOR je na 29. seji dne 9. 2. 1973 sprejel naslednje sklepe:
1.	Po pregledu sklepov, sprejetih na 28. redni seji dne 22. 12. 1972 in poročila o njihovi izvršitvi je potrdil zapisnik 28. redne seje KSO.
2.	Na podlagi predloga komisij za kršitev delavnih dolžnosti in v skladu z določbo 47. člena statuta se je v prisotnosti obdolženega Kokol Vinka, sodelavca iz livarne valjev in Borovšak Rafka, sodelavca iz valjarne I obravnavala kršitev delovnih dolžnosti imenovanih ter jim po predhodno opravljenem tajnem glasovanju izrekel ukrep — zadnji javni opomin.
3.	Zadeva Guček Antona, sodelavca iz elektroplavža v zvezi kršitve delovnih dolžnosti se preloži za obravnavo na naslednjo sejo KSO.
4.	Potrdi se organizacijska izpolnitev v energetskem obratu in sicer:
a)	Delovni mesti »stroj nik-čr-p.alničar-kompresorist« in »strojnik energetskih naprav« se združita v novo delovno mesto »strojnik energetskih naprav«. Predvidena zasedba 14 ljudi.
b)	Glede na organizacijske spremembe in s tem v zvezi spremembe v obsegu in kvaliteti dela v energetskem obratu se delovna mesta:
»kurjač parnih kotlov z mehaniziranim kurjenjem«,
»strojnik energetskih naprav«, »dispečer plina«,
»strojnik destilater«; prestavi (prerangira) iz XII-292 ranga v XIII-310 rang. Vskladi-tev z drugimi podobnimi delovnimi mesti bo izvedena v sklopu splošne vskladitve za celotno podjetje. Rangiranje navedenih delovnih mest se do splošne vskladitve ne -spremeni.
5.	Potrdi se preimenovanje oddelka _ jeklovlek v samostojen obrat in naslednje organizacijske spremembe:
a)	oddelek jeklovlek se preimenuje v samostojni obrat jeklovlek, ki ga vodi obratovodja;
b)	poveča se zasedba oziroma število zaposlenih v obratu jeklovlek od sedanjih 35 na 46 ljudi, v skladu s sprejetim gospodarskim načrtom za leto 1973;
c)	poveča se skupno število točk za obrat jeklovlek .od sedanjih 8.638 na 11.812 ali povprečno na zaposlenega od sedanjih 246,8 na 256,8 točk;
č) do dokončne vskladitve rangiranja za celotno podjetje se izdajo začasne odločbe.
Sklepi v zvezi s 5. točko veljajo od 1. 1. 1973 dalje.
6.	Na podlagi določbe 29. člena Pravilnika o delovnih razmerjih se imenuje komisijo za razpis vodilnega delovnega mesta »direktor kadrovskega sektorja« naslednje člane delovne skupnosti:
1.	predsednik Ramšak Marjan,
2.	član ing. Gajser Stane,
3.	član Kavka Franc.
Komisija prične z delom takoj
in ga opravi v skladu z določbami pravilnika o delovnih razmerjih.
7.	Tovarišu Podplatan Francu, sodelavcu OTK se na podlagi njegove prošnje in v skladu z določbo člena 200 Pravilnika o delovnih razmerjih odobri izredni neplačani dopust 9 dni.
8.	Tovarišici Cimerman Faniki,
sodelavki komercialnega sektorja se odobri plačilo stroškov strojepisnega tečaja pri DU Celje v višini 50 % od skupnega zneska, to je 593,00 dinarjev.
9.	Na podlagi določb Pravilnika o izobraževanju se prizna status izrednega študenta spodaj navedenim članom delovne skupnosti:
a)	Golob Jožetu, delovodji ulitkov za izredno šolanje na delo-vodski šoli — strojna smer v Celju. Imenovani s tem pridobi vse pravice, ki mu gredo po določbah pravilnika o izobraževanju in pravilnika o delovnih razmerjih.
b)	Markovič Zvonetu, tehmiku-konstrukterju za izredno šolanje na VTŠ — strojna smer v Mariboru. Imenovani s tem pridobi vse pravice, ki mu gredo po določbah pravilnika o izobraževanju in pravilnika o delovnih razmerjih.
10.	Zavrne se prošnja za povrnitev stroškov šolanja na delo-vodski šoli — strojna smer v Celju spodaj navedenim članom delovne skupnosti:
a)	Andrenšek Francu, kovinostrugarju, razporejenemu na delovnem mestu — dispečer plina.
b)	Jančič Francu, kovinostrugarju, razporejenemu na delovnem mestu — dispečer plina.
Prošnja se je zavrnila iz razloga, ker po končanem šolanju podjetje nima za imenovana ustreznega prostega delovnega mesta.
11.	Zavrne se prošnja Mravljak Marjana, sodelavca konstrukcijskega oddelka za naknadno priznanje 3 let in 9 mesecev delovne dobe pred odhodom na odslužitev roka v JLA, s čemer bi si pridobil možnost prejemanja višjega dodatka za delovni staž in dodatno število delovnih dni za redni letni dopust.
Razlog zavrnitve prošnje je v tem, ker za to ni zakonite podlage po TZDR niti po obstoječih splošnih aktih podjetja.
12.	Vzame se na znanje pojasnilo kadrovskega sektorja v zvezi s pritožbo Ferme Maksa, sodelavca komercialnega sektorja. Kadrovski sektor je s sklepom KSO o izstavitvi začasnih odločb zadevo za tov. Ferme Maksa uredil in mu je bila izdana tozadevna odločba po enakih kriterijih kot ostalim sodelavcem.
13.	V zvezi plačila dela, ki traja dlje kot poln delovni čas (nadure) za šoferje, se sprejme naslednje:
a)	efektivna vožnja v nadurnem času se za šoferje osebnih avtomobilov in šoferje poltovor-nih avtomobilov plačajo kot nadure s 50 % dodatkom. Ure čakanja se plačajo kot navadne ure brez dodatka.
b)	Za vožnje v nočnem času,
ob nedeljah in praznikih pripada enak dodatek kot vsem ostalim članom kolektiva (30'%» 50%. 75%).	.	. J „ . .
c)	Dnevnica pripada šoferjem pod enakimi pogoji kot ostalim članom kolektiva.
d)	Delo, ki traja dlje kot poln delovni čas (nadure), je predhodno planirati po enakem postopku, kot velja za vse ostale nadure.
e)	Vodstvo transportnega oddelka je dolžno dnevno kontrolirati in voditi evidenco o opravljenem delu; ki traja dlje kot poln delovni čas (o opravljenih
nadurah), ločeno na ure čakanja in ure efektivne vožnje.
f)	Z uveljavitvijo tega sklepa o plačevanju dela, ki traja dlje kot poln delovni čas (nadure), odpade plačevanje v obliki pavšala.
g)	Sklep pod točko 13 a-g stopi v veljavo in se uporablja od L 2. 1973 dalje.
14.	Dodatek k poročilu o izrednih študentih in poročilu o izobrazbeni strukturi zaposlenih, ki ga je posredoval kadrovski sektor, se osvoji.
Sprejme se sklep, na podlagi katerega je kadrovski sektor dolžan 2 krat letno predložiti KSO prikaz stanja v zvezi z izobraževanjem in izobrazbeno strukturo zaposlenih z ustreznim komentarjem, posebej še z ustreznimi predlogi za nadaljnje delo v zvezi s kadrovsko politiko, politiko nagrajevanja in štipendiranja ter podobno.
EKONOMSKO-POSLOVNI ODBOR je na 40. seji dne 8. 2. 1973 sprejel naslednje sklepe:
1.	Na podlagi poročila o realizaciji sklepov, sprejetih na 39. redni seji EPO dne 6. L 1973, je potrdil zapisnik navedene seje.
2.	Delavskemu svetu tovarne predlaga spremembo sklepa v zvezi z nagrajevanjem delavcev za dolgoletno delo v tovarni in upokojene člane delovne skupnosti.
Predlog sklepa se glasi:
a)	članom delovne skupnosti, ki so neprekinjeno zaposleni v Železarni Štore 25 let in več se izplača enkratna nagrada v višini 50 % povprečnega doseženega neto OD podjetja, vendar ne manjša od 1.000 dinarjev.
b)	Članom delovne skupnosti, ki so neprekinjeno zaposleni v Železarni Štore 15 let se tudi v prihodnje podeljuje za nagrado praktično darilo (ročno uro).
c)	Članom delovne skupnosti, ki gredo v pokoj, se izplača ^odpravnina po že veljavnem načinu.
d)	Nagrada in odpravnina pripada in se izplača ožjim svojcem člana delovne skupnosti v primeru, da član delovne skupnosti, ki je do nagrade oziroma odpravnine upravičen, umre.
e)	Nagrade se podeljuje na svečan način in s plaketo tistim članom delovne skupnosti, ki so neprekinjeno zaposleni v Železarni Štore 25 let in več. Podelitev nagrad naj bi se izvršila pred praznikom dela — L majem.
f)	V pravilnik o nagrajevanju
je vnesti določbe o nagrajevanju na podlagi predlaganih sklepov.
3.	Sprejel je predlog operativnega plana proizvodnje in prodajne vrednosti za mesec februar 1973 z naslednjimi osnovnimi pokazatelji:
a)	prodajna vrednost v višini 39,450.000 din;
b)	predvideni proizvodni stroški v višini 33,941.000 din;
c)	predviden dobiček 61.648 din
d)	skupna blagovna proizvodnja 12.141 ton;
e)	predvidenih nadur je 10.672, kar znaša 2,5 '% od skupnega fonda rednih delovnih ur za celotno podjetje.
4.	Sprejel je sklep, da se v prihodnje predlog operativnega plana izdela že glede na predvideno organizacijo podjetja po TOZD.
Informativno se je v zvezi z operativnim planom za mesec februar 1973 razpravljalo tudi o problemu zaposlovanja novih delavcev, kar predstavlja tudi problem za realizacijo mesečnih planov. V zvezi z zaposlovanjem novih delavcev iz drugih republik, se je postavilo vprašanje, ali ne bi morda' kazalo tem delavcem prispevati določen znesek za kritje stroškov prehrane. To bi vsekakor ugodno vplivalo na prizadete člane delovne skupnosti, koristno pa bi bilo tudi za podjetje. O navedenem vprašanju naj bi kadrovski sektor zavzel določeno stališče ter pripravil v zvezi s tem konkreten predlog in ga posredoval pristojnemu organu samoupravlj anj a.
5.	Zavrne se predlog cenika eksternih storitev, ki ga je predlagal EPO komercialni sektor.
Razlog zavrnitve je v tem, da mora k predlogu cenika eksternih storitev za leto 1973 dati komercialni sektor obširnejšo obrazložitev, posebej pa mora pregledati cenik storitev med predlaganimi cenami na obdelovalnih strojih v mehanični delavnici in v obratu mehanske obdelave.
Dopolnjen predlog cenika eksternih storitev je ponovno predložiti v obravnavo in potrditev EPO.
6.	Predlaga se stanovanjsko-gradbeni enoti, da spremeni predloženi predlog cenika storitev za leto 1973, in sicer da:
a)	določi povprečno vrednost za eksterne storitve SGE 32 din na uro;
b)	določi povprečno vrednost
za interne storitve SGE 28 din na uro.	— TOU. —
MLADI LIVARJI
Po 11 letih ponovno pričeli z vzgojo poklicnih livarjev. Prvi letnik je pričel s praktičnim delom v livarni I. V okviru ŠKIMC se šola za livarje tudi en razred odraslih. Inštruktor praktičnega dela je tovariš Čehovin Jure
ŠTORSKI ŽELEZAR.
Št. 2 — februar 1973
»
OB UVELJAVITVI NOVEGA SISTEMA POKOJNINSKEGA IN
IN VALIDSKEGA 1A VA RO VA NJA
STRAN 4
S 1. januarjem 1973 so začeli veljati novi predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju: zakon o temeljnih pravicah iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja (Ur. list SFRJ, št. 35/1972), republiški zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list SRS, št. 54/72) ter statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. V besedilu statuta so vsebovane določbe obeh navedenih zakonov. Na vprašanja zavarovancev in upokojencev, kako je s priznavanjem pravic v prehodnem obdobju in kakšne so možnosti za izboljšanje prejemkov iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja, dajemo naslednja pojasnila:
I.	Zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za priznanje redne starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. 12. 1972 (moški 60 let, ženske 55 let starosti in 20 let pokojninske dobe ter moški 65, ženske 60 let starosti s pokojninsko dobo 15 let, če izpolnjujejo hkrati pogoje gostote zavarovalne dobe ali 40 let pokojninske dobe moški im ženske 35 let, ne glede na starost), bo 'lahko uveljavljal pokojnino po predpisih TZPZ (petletno poprečje osebnih dohodkov po izbiri) še vse leto 1973, če bo vložil zahtevek do 31. 12.
1973.	Isto velja za osebe, ki so do 31. 12. 1972 izpolnile pogoje za pravico do družinske ali invalidske pokojnine po predpisih, ki so veljali do tega dne. Isto načelo je za zavarovance, ki so do 31. 12. 1972 izpolnili pogoje za predčasno uDokojitev 55 (50) starosti in 35 (30) let pokojninske dobe.
Tisti zavarovanec, ki bo izpolnil pogoje za predčasno upokojitev šele v letu 1973, bo lahko uveljavil pravico do predčasne pokojnine, vendar se mu bo odmerila že po novih predpisih, to je ob upoštevanju osebnega dohod ka od 1. januarja 1966 dalje.
II.	Uživalcem, ki so uveljavili pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja do 31. decembra 1972 ali jihi bodo uveljavili po prvem odstavku 1. točke, je zagotovljeno izplačevanje pokojnin (brez varstvenega dodatka) in denarnih nadomestil za telesno okvaro najmanj v znesku, ki jim je bil določen do 31. decembra 1972.
III.	Novi predpisi ne predvidevajo prevedbe pokojnin priznanih po TZPZ in TZIZ, vendar je dana skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja možnost, da uskladi pokojnine posameznih kategorij zavarovancev, priznanih iz različnih obdobij, če se pokaže, da le-te zaostajajo za pokojninami, priznamimi v poznejših obdobjih (drugi odstavek 34. člena ZTP).
IV.	Da pa bi že sedaj uskladili nekatera dejstva iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja s tistimi, ki jih predvidevajo novi predpisi, vsebuje statut v predhodnih določbah možnost prilagoditve teh dajatev na novi sistem, kar bo storjeno deloma po uradni dolžnosti, deloma pa na zahtevo uživalca dajatev.
a)	Po uradni dolžnosti bodo opravljene naslednje nove odmere:
1.	upokojencem, ki jim je bila priznana začasna invalidska pokojnina in se jim je le-ta izplačevala v zmanjšanem znesku, se bo le-ta preračunala na redno invalidsko pokojnino;
2.	nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu, odmerjena za čas do 31. 12. 1972, se bodo na novo odmerila v skladu z novimi predpisi, da se
bodo za ugotovitev osnove upoštevali osebni dohodki, doseženi v letu 1972; novi zneski nadomestil bodo šli od 1. julija 1973 dalje, do takrat pa se bo nadomestilo izplačevalo v višini, v kateri je šlo do 31. 12. 1972.
3.	invalidnine zaradi telesnih okvar zaradi bolezni ali poškodbe izven dela priznane do 31. 1. 1967, se bodo na novo odmerile od 1. 1. 1973 dalje po novih zneskih invalidnin;
4.	višina dodatka za pomoč in
postrežbo se bo za čas od 1. 1. 1973 dalje na novo odmerila po novih predpisih vsem, ki so dodatek uživali 31. 12. 1972.
b) Na zahtevo zavarovanca bo mogoče uveljaviti naslednje pravice:
1.	Upokojenec, ki se mu je za izračun pokojninske osnove upoJ števalo namesto petletnega poprečja osebnih dohodkov poprečje zadnjih dveh let, povečano za 5 % (drugi odstavek 30. člena TZPZ), bo lahko zahteval, da se mu pokojnina ponovno odmeri po petletnem poprečju osebnega dohodka.
2.	Po novih predpisih se upošteva za določitev višine pokojnine poleg polnih let tudi tista pokojninska doba, ki preostane nad polnimi leti, če znaša vsaj 6 mesecev. Na zahtevo upokojenca se bo v takem primeru pokojnina povečala za polovico odstotkov, določenih za leto pokojninske dobe (v večini primerov Ido to 1%), če upokojenec ni imel polne pokojninske dobe.
3.	Zavarovanec, ki je po izpolnitvi pogojev za polno pokojnino ostal še naprej v zavarovanju (v
delovnem razmerju ali pa opravljal samostojno poklicno dejavnost) in bil upokojen, bo lahko zahteval, da se mu poveča pokojnina za polno vsako leto zavarovanja nad 40 oz. 35 let pokojninske dobe (za borce NOV pred 9.
9.	1943 nad 35 oziroma 30 let pokojninske dobe) za 1 %, največ pa do 5‘%.
4.	Po dosedanjih predpisih zavarovanec, ki je bil na dan nastanka invalidnosti star nad 55 (zavarovanka 50) let, ni imel pravice do dodatka na invalidnost. Glede na nove predpise bo tak upokojenec lahko uveljavil pravico do dodatka na invalidnost, če ob nastanku invalidnosti še ni bil star 60 (55) let.
5.	Zavarovanci, ki so zadobili telesno okvaro zaradi bolezni ali poškodbe izven dela v obdobju med 14. januarjem 1967 in 31. de-jcembrom 1972, niso imeli pravice do invalidnine. Po novih predpisih bodo le-ti lahko uveljavili pravico do invalidnine, če znaša stopnja telesne okvare vsaj 50% in če so izpolnjevali pogoj pokojninske dobe ob nastanku telesne okvare in jih izpolnjevali tudi na dan začetka uporabe statuta, to je 1. januar ja 1973. Gre za pogoje
pokojninske dobe, določene v statutu.
6.	Po dosedanjih predpisih niso imeli pravice do dodatka za pomoč in postrežbo starostni upokojenci, ki niso izpolnjevali pogojev za' pravice do invalidske pokojnine, in pa družinski upokojenci. Prav tako niso imeli te pravice nepokretni zavarovanci, ki so bili kot taki v delovnem razmerju. Vsi ti bodo lahko po novih predpisih uveljavili pravico do tega dodatka od 1. 1. 1973 dalje. Za nepokretne se štejejo zavarovanci, pri katerih je možnost premikanja zmanjšana za 70 %.
7.	Za uveljavljanje varstvenega dodatka bo določen nov cenzus, nekateri upokojenci pa bodo upravičeni, da se jim glede na pokojninsko dobo prizna varstveni dodatek v višjem odstotku. Novi varstveni dodatek se bo priznal na zahtevo zavarovanca, sedanji uživalci varstvenega dodatka pa bodo pozvani, da v določenem roku predložijo dokazila za pravico do varstvenega dodatka.
8.	Zavarovancem, ki so v šestih mesecih po prekinitvi delovnega razmerja ali pa v šestih mesecih po povratku iz tujine v SR Slovenijo postali člani kmečke delovne zadruge in pa zavarovancem, ki so postali člani take zadruge po demobilizaciji ali po odslužitvi kadrovskega roka ali končani strokovni usposobitvi, se šteje v pokojninsko dobo čas, ko so od 15. 5. 1945 do 31. 12. 1959 delali v zadrugi, če jim je bil to glavni poklic in če bodo v šestih mesecih po uveljavitvi zakona o pokojninskem in invalidskem za-
varovanju stopili v delovno razmerje z organizacijo združenega dela ali se v tem roku prijavili službi za zaposlovanje. Ob enakih pogojih se šteje ta čas v posebno dobo za družinsko pokojnino, če je zavarovanec umrl pred potekom šestih mesecev po uveljavitvi zakona o pokojninskem zavarovanju.
9.	Zavarovanec, ki je v delovnem razmerju in ki je opravljal samostojno dejavnost, gostinca ali prevoznika, lahko dokupi čas opravljanja samostojne dejavnosti pred Vključitvijo v organizacijo združenega dela. Skupnost bo določila pogoje in roke za dokup teh obdobij in način plačila ter višino prispevka za takšne dokupe.
10.	Kmet — kooperant, ki se zavaruje po predpisih o pokojninskem zavarovanju delavcev, bo lahko dokupil prejšnjo dobo kmetijske dejavnosti ob vplačilu prispevka, ki ga bo določila skupnost.
V.	Glede izplačevanja pokojnine med zaposlitvijo oziroma opravljanjem samostojne poklicne dejavnosti se bodo uporabljali do 31. marca 1973 dosedanji predpisi.
Določbe 23. člena republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se bodo uporabljale šele od 1. aprila 1973, še prej pa se bo z družbenim dogovorom določil način zmanjševanja pokojnin.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije
Skupščina občine Celje je po 142. členu statuta občine Celje, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 9. 2.1973 sprejela
ODLOK
O PREPOVEDI TOČENJA ALKOHOLNIH PIJAČ V DOLOČENEM ČASU V OBČINI CELJE
1.	člen
Organizacije združenega dela, druge organizacije in organi, ki opravljajo gostinsko dejavnost ter samostojni gostinci ne smejo točiti alkoholnih pijač v času med 4. in 7. uro.
2.	člen
Z denarno kaznijo od 400 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če toči alkoholne pijače v času, ko je to prepovedano.
Z denarno kaznijo do 300 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo do 300 dinarjev se kaznuje tudi samostojni gostinec, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Številka: 14-6/72-3
Predsednik
Skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. ing.
STORSKI ZELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva Železarne Štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni in glavni urednik ing. Stane Ocvirk — Pomočnik urednika Rudolf Uršič — Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421-2/72 z dne 27. 12. 1972) — Tisk: AERO, kemična in grafična industrija Celje.
FUNKCIJA POSLOVODJE V INDUSTRIJSKEM PODJETJU
V vsakem industrijskem, podjetju imajo — v odvisnosti od velikosti — večje ali manjše število ljudi, katerih dolžnost je izdajanje raznih nalogov, koordiniranje dela, ljudi, materiala in opreme zaradi uresničevanja ciljev podjetja. Te ljudi običajno imenujemo šefi, predstojniki ali poslovodje in na ta način poudarimo njihov neposredni odnos do delavcev, — izvajalcev naloga. Pogosto imenujemo te osebe tudi ključne osebe ali o-sebje :>prve linije«, pri čemer pa ni vedno jasno, kateri so cilji, dolžnosti in odgovornosti teli o-seb. Teh nejasnosti popolnoma ne odpravijo t. i. opisi dela.
Če se strinjamo z mislijo, da so poslovodje res ključne osebe, od katerih je odvisen uspeh poslovanja podjetja, je vredno proučiti njihov položaj, funkcijo in vlogo s stališča »uprave« in s stališča delavca.
Izkušnje namreč kažejo, da so za večino delavcev srednji in zlasti višji voditelji daleč in jih ne poznajo. Od časa do časa se pojavijo v delavnici, se zanimajo za dogajanja v njej, za splošne delovne pogoje, varnost, sredstva itd. Kljub temu pa živijo in delajo zunaj neposrednega 'zanimanja delavcev.
Zato je delavec redno odvisen od poslovodje in njegove pomoči skoraj v vseli vprašanjih, ki jih sam ne zna ali ne more rešiti, tako da poslovodja v odnosu do delavca v resnici predstavlja upravo podjetja.
Po drugi strani se uprava podjetja naslanja na poslovodjo in pričakuje od njega, da organizira delo skupine, da dosega zadovoljive rezultate, da izpolnjuje plane, da zmanjšuje stroške, da vzdržuje kvaliteto, da izboljšuje metode, skratka, da dobro u-pravlja ljudi in sredstva v skladu s cilji podjetja. Ne smemo prezreti antagonističnih (nasprotujočih, konkurenčnih) ciljev in motivov »uprave« in delavcev, ne glede na to, ali so ti cilji zares antagonistični. Mnogo pomembnejše je dejstvo, da uprava in delavci v nekaterih okoliščinah zares mislijo in čutijo antagonistično, kot teoretična razprava ali dokazi o »objektivni« istovetnosti interesov.
Ker je končni rezultat dela katerekoli skupine rezultanta različnih ali nasprotujočih si motivov udeležencev, je bistveno te razlike odkrivati in jih zmanjševati, pri čemer ima poslovodja spet pomembno vlogo kot posrednik med delavci in upravo ali kot posrednik med delavci skupine.
Iz tega kratkega uvoda lahko spoznamo, da je poslovodja zares ključna oseba, oseba prve linije v vsakem industrijskem podjetju, da je poznavanje njegovih dolžnosti pomembno tako za upravo kot tudi za delavce in poslovodje.
Če te dolžnosti niso znane ali so nejasne, se bodo pojavljale tele posledice:
—	neopravljanje večjega števila funkcij, ki jih je treba o-pravljati:
—	konflikti (nesoglasja, spori) med poslovodjem, ki »ne opravlja« dolžnosti, in upravo, ki »pričakuje«, da bo poslovodja te dolžnosti opravljal;
—	konflikti med poslovodjem
in delavci, ki pričakujejo, da poslovodja kot predstavnik riprove opravlja dolžnosti v odnosu do njih;
—	konflikti med poslovodji pri sodelovanju zaradi različnega umevanja dolžnosti:
—	upadanje avtoritete (ugleda, veljave, pristojnosti) in izguba samozavesti pri poslovodjih, ki so negotovi v svojih dolžnostih;
—	neobjektivna (pristranska) sodba delavcev in uprave o vrednosti, sposobnosti in možnosti napredovanja poslovodje.
Menimo, da bi pred razpravo o dolžnostih in načinu njihovega opravljanja najprimerneje definirali cilje, ki jih mora poslovodja doseči s stališča uprave oziroma delavcev ali sodelavcev, takole:
1.	razviti duha sodelovanja in pripravljenosti skupine, da se bori za visoko učinkovitost pri delu, izboljšuje kvaliteto (kakovost) dela ali proizvodov, izboljšuje metode proizvodnje in zmanjšuje stroške proizvodnje, ohranja visoko stopnjo učinkovitosti sredstev dela, ohranja visok standard (ustaljena mera, norma) urejenosti delovnega mesta in izboljšujejo standard varnosti pri delu;
2.	skrbeti in si prizadevati, da vsak delavec skupine izkoristi v danih mejah možnosti za o-sebni razvoj in napredovanje in za osebno zadovoljstvo pri delu;
3.	ustvariti in vzdrževati korektne (sposobne, vljudne) odnose in potrebno spoštovanje z delavci skupine, z drugimi poslovodji, s predstojniki;
4.	razširiti svoje znanje in razvijati svoje sposobnosti zaradi boljšega opravljanja svojih dolžnosti.
Če sprejmemo na ta način definirane (opredeljene) cilje, bi bile stvarne dolžnosti poslovodje naslednje:
—	biti aktiven in objektiven (nepristranski) udeleženec v razpravah o sistemu nagrajevanja, politiki investiranja in razvoja svoje delavnice ter o uveljavljanju novih metod proizvodnje v svoji delavnici;
—	seznanjati svoje delavce o planih, razvoju, poslovni politiki, spremembah v politiki in metodah proizvodnje;
Izvajanje pollitike podjetja uskladiti s črko in duhom odločb in navodil, ne glede na nekatere pomanjkljivosti, ki jih lahko imajo ti akti;
—	pri informiranju in tolmačenju hiti objektiven, zlasti v primerih, ki imajo neposredne posledice na delavce skupine;
—	sodelovati pri izdelavi proizvodnega plana delavnice, to je planirati delo skupine v skladu s planom delavnice, pravočasno zahtevati dostavo materiala, polproizvodov ali gotovih delov od drugih delavnic ali skladišč — dolžnost poslovodje se ne konča, ko izda zahtevo, njegova dolžnosti je tudi, da spremlja njeno nadaljnjo usodo in obvesti prvega predstojnika v primeru pričakovane zakasnitve, ki bi lahko vplivala na rok izpolnitve naloge;
—	prav tako ravnati v lastni delavnici za polproizvode, ki so potrebni za finalni (končni) proizvod ali prbizvod druge delavnice; predvideti in planirati čas uporabe - »skupnih« sredstev za
proizvodnjo v lastni delavnici;
dogovoriti se s pristojno o-sebo v času uporabe sredstev v drugih delavnicah; zahtevati popravilo ali vzdrževanje sredstev za proizvodnjo, določiti za vsak posel izvajalca in ukazati nadurno delo, če je potrebno;
pomagati in pojasnjevati pri delu, če je potrebno, in takoj odpraviti vzroke zastojev;
popraviti plan, če zahtevajo objektivne okoliščine, in obvestiti predstojnika;
—	preveriti, ali so vsi delavci dovolj izobraženi in usposobljeni za delo, ki ga opravljajo;
—	predlagati ali zahtevati dopolnilno izobrazbo za tiste delavce, katerim je potrebna;
—	pomagati novim delavcem, da se čimprej znajdejo pri novem delu v novem okolju;
—	zavrniti dela ali predmete, ki ne zadovoljit jejo standardov kvalitete in obvestiti predstojnika;
—	preveriti, če delavec razume pogoje in način za doseganje standardov kvalitete;
—	predlagati predsto jniku način dodelave ali uporabe zavrženega predmeta;
—	obravnavati vsak predlog delavcev, katerega cilj je izboljšanje kakovosti ali zmanjšanje stroškov proizvodnje;
—	zahvaliti se delavcu za predlog in poskrbeti, da se mu zahvalijo tudi višji predstojniki in da pride predlog v poseben dosje delavca;
—	če ;e predlog odklonjen, delaven zelo pazljivo razložiti, zakaj je bilo to storjeno;
—	kadar se planirajo spremembe metod, orodja ali procesov, posvetovati se z delavci in prisluhniti njihovim idejam in predlogom pred odločitvijo;
—	predlagati predstojniku fne-posredno) spremembe in izboljšave orodja, metod in procesov;
—	seznaniti delavca z nevarnostmi na delovnem mestu m z načini, da se jim izogne;
—	pazljivo obravnavati vsako zahtevo delavcev v zvezi z varnostjo pri delu;
—	poskrbeti, da bodo sredstva za varnost vedno na razpolago in da jih bodo delavci res uporabljali;
—	nediscipliniranost v zvezi z uporabo zaščitnih sredstev javiti predstojniku in zahtevati sankcije (ukrepe, kazni, vzgojne prijeme);
—	učiti delavce, da je vzdrževanje reda in snage sestavni del njihovih dolžnosti in merilo delovne kulture;
—	poskrbeti za sredstva in pogoje, ki bodo omogočili nepretrgano prizadevanje za red in snago;
—	predlagati predstojniku spremembe, ki bodo omogočile večji red in snago;
—	kadar delajo delavci na »tujem« področju, poskrbeti, da bodo delovno mesto po obhodu uredili;
—	pomagati delavcu, da se prilagodi — znajde v novem okolju;
—	zahtevati pri predstojniku, da delavci v okviru možnosti dokončajo svoje šolanje;
—	podpreti zahteve delavcev po nadaljevanju šolanja;
—	poskrbeti, da bo delavec primerno nagrajen po delu;
—	skrbeti, da delavci dobijo priznanje in nagrade za posebno
iniciativo ali predloge v zvezi s povečanjem učinkovitosti, kvalitete, reda, snage, varnosti pri delu itd.;
—	omogočiti delavcu sprejem pri višjih predstojnikih, če meni, da ravnanje z njim ni bilo korektno ali da so njegovi interesi oškodovani
—	seznaniti predstojnike o sposobnostih posameznikov in predlagati v mejah možnosti njihovo napredovanje;
—	seznaniti vsakega delavca s svojo sodbo o njegovem delu;
—	biti objektiven, kadar sprejmemo ali odklonimo delavca po poskusnem delu;
—	dati objektivne informacije v primerih premestitve delavca v drug oddelek ali na novo dolžnost;
—	preveriti, ali so delavci obveščeni in ali poznajo pravila podjetja;
—	za kršitev pravil delavce opominjati in opozoriti na posledice;
—	predlagati premestitev ali odpustitev delavca, ki po opozorilu ne opravlja zadovoljivo svoje dolžnosti;
—	reševati posamezne probleme v odnosih med člani skupine v skladu s predpisi in jih dopolnjevati. kjer so pomanjkljivi in nezadostni;
—	predvidevati in odpravljati vzroke nezadovoljstva, kjer je le mogoče;
—	obvestiti predstojnika o možnih virih nezadovoljstva in zahtevati njegovo akcijo ali akcijo višjih voditeljev;
—	predlagati predstojniku spremembe v politiki podjetja glede medosebnih odnosov, na področju, ki je zunaj njegove pristojnosti;
—	angažirati (vključiti) se in pomagati pri reševanju sporov in problemov znotraj delavnice:
—	spoštovati delo drugih in ne javno kritizirati posameznikov pred neposrednim stikom in o-pozorilom na pomanjkljivosti:
—	pri kritiki tujega ravnanja spoštovati osebo in dostojanstvo kritiziranega;
—	pisati in pošiljati poročila v skladu s predpisi;
—	proučevati detajle (podrobnosti) dela, ki ga opravljajo delavci skupine, z namenom, da jim vedno pomagamo, kadar je potrebno, ali da izboljšamo o-pravljanje dela, če je mogoče;
—	proučevati metode dela, orodja in postopke zaradi lastne izobrazbe in izboljšanja poslovanja na svojem delovnem področju;
—	obiskovati seminarje in tečaje zaradi lastne izobrazbe v upravljanju, pa tudi zaradi zgleda. ki ga bodo imeli delavci.
Če je dobra tisti organizacija, v kateri je določeno, kdo mora kaj storiti, kdaj in kako je treba storiti, je jasno, da izbira, priprava in izobrazba poslovodij za opravljanje objektivno zapletenih in raznovrstnih dolžnosti zahteva in upravičuje sistematičen (načrten, urejen) pristop in angažiranje uprav, kajti ni mogoče pričakovati, da bo tisti, ki ne zna, uspešno opravljal svoj posel, pooblastila brez znanja pa so nesmisel.
Mile Vlašič
(Povzeto iz revije: »ORGANIZACIJA IN KADRI« št. 8/72).
ŠOLA IN DOM
LEPI USPEHI
Že precej časa je minilo od takrat, ko so prinesli učenci in učenke domov svoje polletno spričevalo. Večina je bila za svoje delo pohvaljena, nekaj pa je bilo med njimi tudi takšnih, ki so zaslužili grajo. Doma ste se sedaj že potolažili, nekateri ste napravili načrte za boljše uspehe, nekateri mogoče premišljujete, kakšen je bil celotni učno-vzgojni rezultat na šoli in še bi lahko opisovali, o čem vse ste premišljevali, ko ste gledali ocene svojih, pa tudi sosedovih otrok. O vsem tem vemo le malo. Da pa bi odgovorili le na nekatera vprašanja, vam bomo nanizali le nekaj naših ugotovitev.
Učni rezultati so bili v letošnjem prvem polletju izredno dobri, saj jih je izdelalo kar 92,5 % od vseh učencev. Ta visoki odstotek nas uvršča med najboljše šole v Celju, da ne govorimo o tem, da smo imeli lani ob zaključku leta, ko je rezultat vedno boljši, približno enak odstotek. Po razredih so dosegli takšne rezultate:
l.a 86,2 % uspešnih, l.b 93,3 %, 1. razred Teharje 95,0 %, 1. razred Svetina 91,0%, 1. razred Kompo-le 89,3 %, 2.a 100 %, 2.b 100 %, 2. T 100 %, 2. S 94,4 %, 2. K 100 %,
3.a 100 %, 3.b 100 %, 3. K 100 %,
3.	S 100 %; 4.a 100 %, 4.b 100 %,
4.	K 100%, 4. S 100%. Nižja stopnja je imela 97,4 % uspešnih. Na višji stopnji pa so bili naslednji rezultati: 5.a 93,3 % uspešnih,
5.	b	89,7	%,	5.C	85,7 %,	6.a	93,3 %,
6.	b	89,7	%,	6.C	92,8%,	7.a	80,8 %,
7.	b	73,1	%,	7.C	88,9 %,	8.a	85,2 %,
8.	b	92,6	%,	8.C	88,4 %.	Višja stop-
nja je imela 87,7 %: uspešnih, celotna šola pa kot srno že uvodoma omenili, 92,5 % uspešnih.
Za tako izredno lep uspeh je več razlogov. V tem sporočilu bi omenili le nekatere.
Kot prvega bi izpostavili poglobljen, prijateljski in soustvarjalki odnos med učiteljem in učencem. Strahu je vedno manj, raste zaupanje, itako, da se učenci iz tega razloga, več in raje uče. Drugi razlog je po naših ugotovitvah treba iskati v vedno boljšem sodelovanju staršev s šolo. Staršev ali svojcev, 'ki prihajajo na šolo, je vedno več in prav je tako. Tudi svet staršev opravlja svoje poslanstvo izredno uspešno.
Tretji razlog pa vidimo v dobri organiziranosti učno-vzgojnega dela v vseh šolskih enotah. Veliko ur dopolnilnega pouka je bilo, nov oddelek podaljšanega bivanja, nove metode pri rednem delu, zavzetost pri delu tako na strani učiteljev, kot pri učencih in še bi lahko naštevali.
Razlogov in vzrokov je seveda še več. Nekateri se nam zde malenkostni, pa to niso, drugi so veliki pa so mogoče nepomembni. Gre skratka za niz osebnih, za katere vedo le posamezniki. Mi smo z rezultati izredno zadovoljni, saj lahko ob tem zapišemo, da je letos tudi kazni manj kot preteklo leto in da je tudi slabih ocen številčno veliko manj na posameznika kot preteklo leto. Izredno veseli bi bili, če bi ta intenzivnost in sodelovanje rasli proti kraju šolskega leta in če bi bil rezultat še lepši kot ob polletju.
ŠOLA V NARAVI
V letošnjem zimskem obdobju smo, kot prva šola v celjski občini, zaključili po učnem programu za pete razrede šolo smučanja, ki jo popularno, a ne povsem pravilno, imenujemo šolo v naravi. Učenci so imeli 6 dni po tri ure pouka in tri ure smučanja, vsak dan enako. Tudi za pouk smučanja, ki so ga izredno prizadevno vodili Ocvirk S., Kristan
V.	in Kristan H. ter Vrečar F. in Kroflič M. — vsi smučarski vaditelji, lahko zapišemo dvoje. Vsi
učenci so se naučili osnovnih prvin smučanja. In drugo. Lepo sodelovanje med krajem in šolo, isaj sta pomagala dva vaditelja TVD Partizan Štore.
Na kraju bi radi zapisali še naslednje. Vsem tistim, ki niso imeli smuči, je pomagala s svojimi šola in ker lani nismo uspeli zaradi pomanjkanja snega organizirati pouka za 5.c, je imel letošnji
6.C nekoliko »zapoznelo« a še vedno izredno bogato šolo v letošnjem letu.
DAN ŽENA
Letošnji »Dan žena« bomo v vseh enotah osnovne šole praznovali v sredo 7. marca ob 16 uri. Na Teharjah, v Kompolah in na Svetini ter v Vrtcu v Štorah bodo razredi pripravili nekaj za sebe, del pa bo skupen. Na šoli v Štorah bodo matere povabili v posamezne razrede, tako, da bo-
do imeli od 1. do 4. razreda vsi posebej slovesnost, medtem ko bodo višji razredi organizirali proslave po paralelkah. Vsi peti razredi za sebe, šesti, sedmi in osmi. Matere prejmejo še posebno vabilo, vsi na šoli pa upamo, da jih bo prišlo čim več.
Kadrovski sektor Žš objavlja prosta delovna mesta:
—	dipl. pravnik, za vodjo pravne službe,
—	dipl. ekonomist, za raziskovalno delo,
—	dipl. metalurg, za delo v tehnologiji livarstva,
—	strojni inženir, za delo v pripravi proizvodnje,
—	ing. organizacije dela, za delo v kadrovskem sektorju,
—	več ekonomistov za delo v komercialnem in finančnem sektorju,
—	strojni itehnik, za delo na vzdrževanju,
—	elektrotehnik — jaki tok, za delo na vzdrževanju,
—	elektrotehnik — šibki tok, za delo na vzdrževanju,
—	kemijski tehnik — za delo v laboratoriju,
—	več elektrotehnikov s poklicno šolo,
—	več obratnih elektrikarjev s poklicno šolo,
—	več strugarjev s poklicno šolo,
—	več strojnih ključavničarjev s poklicno šolo,
—	več delavcev za priučitev v valjarstvu, livarstvu, ali jeklarstvu.
Podjetje nudi delavcem zanimivo delo v novih sodobnih obratih ter možnost dobrega zaslužka.
Pojasnila daje in prijave sprejema kadrovski sektor
NEZGODE PRI DELU
V mesecu januarju 1973 je'bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu:
Elektroplavž 1, Jeklarna 2, Valjarna I. 3, Livarna I. 3, Livarna
II.	3, Samotama 1, Mehanična delavnica 2, Elektroobrat 2, Promet 1, Ekspedit 1, skupaj 19.
Brez nezgod pri delu so bili naslednji obrati in oddelki:
Valjarna IL, Jeklovlek, Kalib-rirni oddelek, Obdelovalnica valjev, Obdelovalnica litine, Modelna mizama, Energetski obrat, Merilna služba, Razvojni oddelek, OTK in Ostalo.
Na poti na delo so se poškodovali: BEVC Franc, valjarna I.; ZAVERSEK Ivan, livarna IL; CIZELJ Cvetko, modelna mizama; TERŽAN Miha, razvojni oddelek in MRZEK Leopold iz ekspedita.
Pri delu so se poškodovali:
ELEKTROPLAVŽ:
ARLIČ Martina (18 let — 5 nezgod) je pri odpiranju prehodne odprtine s kisikom opeklo tekoče železo po obeh nogah in desni roki.
JEKLARNA:
ČEPIN Franc (2 mes. — 1 nezgoda). Pri izbijanju ingotov je s kladivom zadel ob livni voz, odbito kladivo pa mu je poškodovalo nart desne noge.
VOVK Janez (8 let —5 nezgod). Pri naravnavanju kokil, so se mu zaradi neravnih rešetk prevrnili kokili po nogah in mu povzročili opekline po obeh nogah in zlom leve podkolenice.
VALJARNA L:
GRADIČ Leopold (17 let — 4 nezgode). Pri obračanju valjanca ria Škarjah, si je poškodoval golen desne noge.
IDRIZ Alija (1 leto — 2 nezgodi). Pri izteku se je valjanec zadel v odvodno mizo, se ukrivil in opekel poškodovanca po obrazu in nadlakti desne roke.
TOVORNIK Anton (3 leta — 1 nezgoda) je pri prehodu preko tirov stopil na tračnico in si zvil desno nogo.
LIVARNA L:
ČEBULIN Miha (3 leta — 2 nezgodi). Kalupni okvir mu je stisnil zapestje leve roke (nekoordinirano delo z žerjavovodjo).
IVANKOVIČ Milan (20 dni —
1.	nezgoda). Žerjavovodja je zadel v kalup, ki je stal na tiru. Ta se je nagnil in stisnil poškodovancu nart desne noge.
LORGER Karl (20 dni — 1. nezgoda). Pri ročnem zakladanju mu je kos zlomnine stisnil drugi prst desne roke.
LIVARNA IL:
CVERLIN Jurij (3 dni — L nezgoda) je pri brušenju ulitkov dobil obrusek v levo oko.
FIŠER Zvonko (1 dan — L nezgoda). Pri obračanju ulitka si je porezal dlan desne roke. Obe navedeni poškodbi narekujeta misel, kako sta bila oba novinca uvajana v delo.
NOVAK Alojz (4 leta — 5 nezgod). Pri brušenju ulitkov mu je zagrabilo ulitek in obrusilo palec desne roke (prevelika razdalja med brusno ploščo in naslonjalom).
ŠAMOTARNA:
POLUTNIK Alojz (3 leta — L nezgoda). Pri izhodu iz sušilnice mu je spodrsnilo in je z glavo udaril ob konstrukcijo in si prebil arkado.
MEHANIČNA DELAVNICA:
KOSTANJŠEK Alfonz (2 leti — L nezgoda). Pri povrtavanju lukenj 0 12 mm z električnim vrtalnim strojem, mu je zagrabilo sveder, zavrtelo stroj in poškodovalo levo roko v ramenu.
PAVIČ Petra (6 mes. — 2. nezgoda) je pri prevozu odlitka stisnil voziček za mezinec desne noge.
ELEKTROOBRAT:
KROFLIČ Silvo (2 leti — L nezgoda) je padel na spolzkem prehodu in si poškodoval dlan desne roke.
REDNJAK Jože (6 mes.— L nezgoda). Pri odpravi okvare na žerjavu ga je opekel obločni plamen po obrazu.
PROMET:
ŽILAVEC Mirko (15 mes. — L nezgoda) je stopil v nepokrit jašek im si poškodoval desno nogo nad in pod kolenom.
EKSPEDIT:
BUKOVŠEK Franc (10 let — L nezgoda) je šel iz kurilnice in padel v jašek za čiščenje lokomotiv. Poškodoval si je prsni koš.
SLUŽBA VARSTVA PRI DELU
V. ZIMSKE METALURŠKE ŠPORTNE IGRE 1973
Letos so bile na Ravnah dne 17. februarja 1973 že petič tradicionalne metalurške »gre, na katerih pa so poleg tekmovalcev iz naših treh železarn, to 'je Jesenic, Raven in Štor, sodelovali še tekmovalci iz Cinkarne Celje, Mariborske livarne, Tehničnega biroja Jesenice, Metalurškega inštituta Ljubljane in Direkcije ZPSŽ Ljubljana. Skupno je bilo na igrah 175 udeležencev.
Našim športnikom lahko za uspehe na letošnjih igrah čestitamo, saj so ekipno zasedli v sankanju odlično tretje mesto, kljub temu, da ta zvrst športa, pri nas ni razvita ter je sodelovanje naših tekmovalcev omejeno le na skromen trening pred tekmovanjem na prizorišču iger. V sankanju so nastopili in dosegli naslednje uvrstitve:
Stante Rudi je zasedel odlično šesto mesto med samimi tekmo-
valci iz Jesenic in Raven. Špraj-cer Hinko je bil trinajsti, Lukač Franc pa sedemnajsti, med petindvajsetimi nastopajočimi sankači.
V	tekih naši tekmovalci niso nastopili.
V	veleslalomu je pri ženskah nastopila iz Štor samo Mravljak Anica, ki je zasedla enajsto mesto.
V	veleslalomu, v kategoriji moških do 35 let je ekipa Srebotnjak Dušan (16. mesto), Vrečar Franc (18. mesto) in Lorger Edi (19. mesto), zasedla odlično tretje mesto. Skupno je v te j kategoriji nastopilo 35 tekmovalcev.
V	kategoriji moških od 35 do 45 let je ekipa Rozman Franc (odlično 5. mesto), Mastnak Maks (odlično 7. mesto) in Ivanšek Stane (16. mesto) dosegla tretje mesto za Jesenicami in Ravnami. Skupno je v tej kategoriji nastopilo 27 tekmovalcev.
ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT
10 LET NAŠIH SMUČARSKIH ŠOL
Tekmovanje je bilo res množično, saj je stortalo skupno v vseh starostnih kategorijah 185 mladih smučark in smučarjev.
Na conskem prvenstvu, ki je bilo 17. februarja 1973 pri Celjski koči za ciicibanke, cicibane, mlajše pionirke in mlajše pionirje ter na Kumu nad Trbovljami za starejše pionirje in pionirke in mlajše mladinke in mladince, pa so učenci Osnovne šole Štore dosegli tudi razmeroma lepe uspehe, čeprav se je nekaterih držala smola.
Pri cicibamkah je Kuj an Renata dosegla odlično II. mesto, Tini Kroflič pa je bila deveta.
Pri cicibanih pa je bil Koželj Boštjan 17, Leban Matjaž pa 24.
Pri mlajših pionirkah je Gaš-par Mojca zasedla deveto mesto, Opaka Urška pa je bila štirinajsta.
Pri mlajših pionirjih je bil Ar-
zenšek Uroš enajsti, Škornik Igor pa sedemnajsti.
Pri starejših pionirkah je Po-žgajner Lidija priborila odlično tretje mesto, Mljač Tanja pa je bila deveta.
Pri starejših pionirjih je Subotič Tomaž kljub spodrsljaju na progi zasedel sedemnajsto mesto, šlatau Samo, ki je veljal za enega od favoritov v tej kategoriji, je imel smolo in je na progi padel ter odstopil.
V kategoriji mlajših mladink se Golež Hanca in Golob Barbka, prva zaradi diskvalifikacije, druga zaradi padca, nista uspeli uvrstiti.
Pri mlajših mladincih je Tratnik Matjaž zasedel odlično drugo mesto, Ocvirk Mitja pa je bil dvanajsti.
Tako so se za republiško prvenstvo kvalificirali Kuj an Renata, Požgajner Lidija in Tratnik Matjaž.
KEGLJANJE
Pred desetimi leti, ali točneje
24.	januarja 1963, je bila v okviru TVD »Partizan — Kovinar« Štore ustanovljena smučarska sekcija. Ena osnovnih dejavnosti tak-koj po pričetku delovanja je bilo vzgojno delo naših mladih smučarjev. V članku izpod peresa Jožeta Kraglja v februarski številki Štorskega Železarja iz leta 1963 beremo:
»Metalurška industrijska šola je v bližnji preteklosti pričela prva v našem kraju s smučarskimi tečaji na položnih terenih Svetine. V začetku letošnjega leta (t.j. 1963 - op. p.), pa je tovariš Veber pričel tečaj z najmlajšimi. Pionirji se množično udeležujejo šole na snegu. Prav ta mlada generacija pomeni nemara prelomnico v razvoju smučarskega športa v Štorah«.
Če pogledamo nazaj v preteklo desetletno obdobje, moramo z veseljem dati piscu članka prav. Po letu 1963 je smučarska sekcija vsako leto organizirala smučarsko šolo, večinoma na Svetini, za cicibane pa tudi na Lipi. Ob zaključku letošnje jubilejne smučarske šole je potrebno dati vse priznanje marljivim in požrtvovalnim vaditeljem, kakor tudi organizatorjem. V naših smučarskih šolah je bila vzgojena cela vrsta dobrih smučarjev, ki so na raznih tekmovanjih dosegali vidne uspehe. Največji uspeh teh šol pa je nedvomno v množičnosti, saj njihov namen ni le vzgoja smučarjev, ki bi posegali po visokih naslovih v tekmovalnem športu, ampak predvsem v tem, da se nauči čimvečje število otrok dobro smučati.
Letos je bilo v smučarski šoli preko 100 otrok, večje število tudi iz Celja, ki so bili glede na svoje predznanje razvrščeni v 6 skupin. Tri skupine so vadile na smučiščih pri Celjski koči, tri skupne pa ob vlečnici na Svetini. Za zaključek šole je bilo, tako kot vsako leto, organizirano za-
Sistematično delo z mladimi smučarji, tako v smučarskih šolah, in šolah v naravi, se je nedvomno odrazilo in se odraža na raznih tekmovanjih, ki se jih naši mladi smučarji udeležujejo.
Dne 10. 2. 1973 je bilo na Celjski koči prvenstvo šolskih športnih društev občine Celje v veleslalomu. Na tem tekmovanju je v ekipni razvrstitvi pri dečkih osnovna šola zasedla I. mesto, pri deklicah pa II. mesto. Prva je bila pri deklicah III. osnovna šola iz Celja, pri dečkih pa je ista šola zasedla II. mesto. Posamezno so bili doseženi naslednji rezultati:
Cicibanke: 1. Malenšek Tede j a,
I.	os. šola; 2.-3. Jagrič Spelea, III. os. šola; 2.-3. Kujan Renata, Štore; 7. Gorjup Karmen; 8. Kroflič Tini.
Cicibani: 1. Klakočar Robi, III. os. šola; 2. Knez Miki, Polule; 3. Koželj Boštjan, Štore; 11. Leban Matjaž, 12. Ocvirk Vasja.
ključno tekmovanje, ki naj pokaže, kaj so udeleženci ,v smučarski šoli pridobili.
V soboto, 3. februarja je bilo dopoldan ob 10. uri najprej tekmovanje pri Celjski koči. V tekmovanju so udeleženci razvrščeni po skupinah, zasedli naslednja mesta:
I.	skupina (vaditelj Srebotnjak Dušan):
I.	Klinar Gojko — 61,5; 2.—3. Zelič Mladen 61,7; 2.—3. Tratnik Gorazd 61,7; 4. Kavka Aleš 62,9;
5.	Tratnik Matjaž 64,5 itd.
II.	skupina (vaditelj Vrečar Franc):
1.	Arzenšek Uroš; 2. Tekavc Maksi; 3. Gajšek Robi; 4.—5.—6. Ravnikar Tomi; 4.—5.—6. Opaka Andrej; 4.—5.—6. Ramšak Bojan itd.
III.	skupina (vaditelj Kristan Werner) :
1.	Kujan Renata; 2. Požgajner Lidija; 3. Gorišek Polona; 4. Opaka Urška; 5. Banič Andreja.
Popoldan pa je bilo tekmovanje za udeležence smučarske sole na Svetini in sicer na dveh progah. Po doseženih rezultatih so se mladi tekmovalci razvrstili takole:
I.	skupina (vaditelj Mastnak Maks):
I.	Mernik Janko; 2. Vitanc Vito; 3.—4 Krajnc Saša; 3.—4. Polo-vič Robi; 5. Bezlaj Zoran itd.
II.	skupina (vaditelj Kristan Lenka):
1.	Malenšek Deja; 2. Sikole Jožica; 3. Studen Aleš; 4. Ilc Zora;
5.	Gorjup Karmen itd.
III.	skupina (vaditelj Kroflič Tine):
1.	Studen Andrej; 2.—3. Leban Matjaž; 2.—3. Funkelj Tomaž;
4.	—5. Luževič Matjaž; 4.—5. Šalamon Marjan itd.
IV.	začetna skupina (vaditelja Ocvirk Sonja in Klinar Bojan):
1.	Lončarič Živo; 2. Malgaj Matjaž; 3. Leban Natalija; 4. Ulaga Dušan; 5.—6. Kajba Milojka;
5.	—6. Hruste! Marta itd.
Mlajše pionirke: L Jagrič Barbka III, os. šola; 2. Jug Daša, II. os. šola; 3. Gašpar Mojca, štore;
6.	Opaka Urška; 8. Kranjc Saška.
Mlajši pionirji: 1. Zgozdnik Evgen, Polule; 2. Lončar Gregec, III. os. šola; 3. Zakonjšek Jani, III. os. šola; 4. Škornik Igor, Štore;
9.	Opaka Andrej, Štore; 16. Arzenšek Uroš; 18. Pevcin Simon; 24. Tekavc Maksi.
Starejše pionirke: 1. Kolenc Darja, III. os. šola; 2. Požgajner Lidija, Štore; 3. Tajhmajster Suzana, I. os. šola; 5. Mljač Tanja, Štore; 7. Arzenšek Mojca, Štore;
9.	Žibret Majda.
Starejši pionirji: 1. Šlatau Samo, Štore; 2. Kolenc Aljoša, III. os. šola; 3.-4. Subotič Tomaž, Štore; 15. štor Danilo; 25. Mernik Janko, Štore.
Mlajše mladinke: 1. Jug Barbka, II. os. šola; 2. Horvat Darja,
III.	os. šola; 3. Golež Hanca, Štore.
Mlajši mladinci: 1. Tratnik Matjaž, Štore; 2. Ocvirk Mitja, Štore; 16. Mahne Bojan, Štore.
člani naše kegljaške sekcije so se v preteklem mesecu temeljito pripravljali na začetek nastopov v II. conski ligi. V smislu priprav so imeli več prijateljskih srečanj, in sicer:
Na kegljišču »Ingrad« Celje so iméli prijateljsko srečanje s kegljači »Obnove« Celje v disciplini 8 X 200 lučajev. Zmagala je ekipa »Obnove« z rezultatom 7.151 proti 7.028. V naši ekipi so bili najboljši: Cmok Ervin 986 podrtih kegljev, Cmok Drago 975 in Sivka Jože 880 podrtih kegljev.
V	Slovenj Gradcu so imeli prijateljsko srečanje s kegljači iz Šoštanja in so zmagali z rezultatom 8.452 : 8.411 podrtih kegljev. Najboljši posamezniki v naši ekipi so bili: Gračner 907, Sivka Jože. 900 in Cmok Ervin 885 podrtih kegljev.
Nadalje so imeli prijateljsko srečanje s kegljači »Bratstva« iz, Hrastnika v disciplini 9x200 lučajev. Zmagali so domačini z rezultatom 7.414:7.315. Med našimi os bili najboljši Sivka 853, Gračner 847 in Cmok Ervin 837 podrtih kegljev.
V	Celju je bilo povratno srečanje z ekipo »'Bratstva« iz Hrastnika v disciplini 10 X 200 lučajev in so ponovno zmagali kegljači »Bratstva« Hrastnik z rezultatom 8.599 : 8.546. V naši ekipi so bili najboljši: Cmok Drago 945, Majcen 909 in Škoberne 905 podrtih kegljev.
Prvo kolo conske lige je bilo v
Veliko zanimanje vzbudi vsako leto medobratno smučarsko tekmovanje v veleslalomu, ki je bilo letos 11. februarja 1973 pri Celjski koči. Tokrat je startalo 56 tekmovalcev v treh starostnih kategorijah. Prijavljeno je bilo sicer večje število, vendar nekateri verjetno zaradi novega snega, ki je padal vso noč pred tem, niso prišli na start. Kljub temu je organizator zadovoljen z udeležbo, kakor tudi z doseženimi rezultati.
Posamezno so se tekmovalci razvrstili:
Mariboru, kjer je nastopilo 12 ekip. Naši nasprotniki so bili kegljači »Bratstva« iz Hrastnika. Naši kegljači so zmagali na težkem kegljišču »Konstruktor« Maribor z rezultatom 6.597 : 6.550. Najboljši posamezniki so bili:' Cmok Ervin 860, Sivka 858 in Gračner 850 podrtih kegljev.
Uspeh temeljitih priprav tokrat ni izostal, saj so kegljači »Partizana-Kovinarja« v prvi polovici nastopov v Mariboru zasedli drugo mesto, kar je eden največjih uspehov naše vrste. Končni vrstni red prve polovice nastopov v Mariboru je naslednji:
»Hmeljar« Žalec 6.715 podrtih kegljev, »Partizan-Kovinar« štore 6.597 podrtih kegljev, KK Šoštanj 6.580 podrtih kegljev, »Bratstvo« Hrastnik 6.365 podrtih kegljev, »Aero« Celje 6.365 podrtih kegljev in »Partizan« Trbovlje 6.355 podrtih kegljev.
24.	februarja 1973 bo nadaljevanje prvega kola conske lige in bodo naši nastopili na kegljišču »Ingrad« Celje. Nasprotnik bodo kegljači »Partizan« Trbovlje, ki se tudi že temeljito pripravljajo za ta nastop.
Obenem pa bo začelo ekipno prvenstvo za članice na kegljišču »Maksa Perca« v Ljubljani. Članice bodo imele 6 nastopov in to 2 v Ljubljani, 2 v Žalcu in 2 v Slovenj Gradcu. Ekipa, ki bo v vseh šestih nastopih zbrala najmanjše število točk, bo postala republiški prvak za leto 1973.
člani do 30 let: 1. Vrečar Franc,
21,9	— valjarna II; 2. Srebotnjak Dušan, 22,0 — uslužbenci; 3. Markovič Zvone, 23,0 — uslužbenci;
4.	Stojan Jože, 23,7 — livarna II;
5.	Novak Franc, 24,0 — OTK; itd. člani od 30 do 40 let: 1.-2. Mastnak Maks — mehanična, Veber Tine — uslužbenci, oba 22,5; 3. Rozman Franc, 23,0 — mehanična; 4. ing. Senič Srečko, 23,1 — uslužbenci; 5. Grmek Jože, 23,8 — OTK; itd.
člani nad 40 let: 1. Franc Kavka, 29,0 — uslužbenci; 2. Koželj Bogdan, 31,2 — obdelovalnica; 3. Verdev Jože, 31,9 — mehanična.
USPEH m IZOSTAL
Medobratno smučarsko tekmovanje
KADROVSKE VESTI
NOVI ČLANI DELOVNE SKUPNOSTI
Oražem Ivanka, 25. 10. 1949, absolventka VŠSD, kadrovski sektor, prihaja iz šole; Vasle Jože,
24.	2. 1944, strojni inženir, v komercialo, iz druge organizacije; Jančič Janez, 3. 7. 1939, NK delavec, na elektro plavžu, iz druge organizacije; Fendre Emil, 19. 11. 1949, VS str. delovodja, jeklarna, iz druge organizacije; Čepin Miloš, 9. 5. 1951, NK delavec, valjarna II, iz šole; Kovač Alojz, 25. 11.
1941,	KV topilec, valjarna II, iz druge organizacije; Žurej Leopold, 14. 11. 1947, NK delavec, jeklarna, iz šole; Žnidarec Milan,
6.	10. 1950, NK delavec, jeklarna, iz druge organizacije; Fišer Zvonko, 16. 7. 1949, NK delavec, livarna II, iz druge organizacije; Be-lej Janez, 24. 5. 1951, NK delavec, valjarna II, iz druge organizacije; Ovčar Jože, 19. 9. 1957, NK delavec, šamotna, iz šole; Brkič Muhamed, 13. 9. 1946, NK delavec, livarna I, iz druge organizacije; čorič Ibrahim, 24. 10. 1952, NK delavec, livarna I, iz druge organizacije; Kovačevič Halid, 23. 2. 1953, NK delavec, livarna II, iz druge organizacije; Harni-dovič Husein, 9. 4. 1951, NK delavec, valjarna II, iz druge organizacije II; Okie Faruk, 29. 5. 1954, NK delavec, livarna II, iz druge organizacije; Zorko Jože,
20.	2. 1957, NK delavec, šamotna, iz druge organizacije; Žagar Ivan, 14. 9. 1927, NK delavec, el. plavž, iz druge organizacije; Kli-ček Karl, 9. 3. 1939, NK delavec, ekspedit, iz druge organizacije; Artiček Karl, 20. 10. 1907, NK delavec, stan. en., iz druge organizacije; Merkužič Štefan, 17. 8.
1942,	NK delavec, jeklarna, iz druge organizacije; Šelekar Jože,
7.	3. 1933, KV ključavničar, kalib-rirnica, iz druge organizacije; Trupej Ivan, 23. 6. 1953, NK delavec, jeklarna, iz šoile; Kajtna Zlatko, 1. 7. 1955, NK delavec, livarna II, iz druge organizacije; Vogrinc Miha, 19. 5. 1955, NK delavec, livarna I, iz druge organizacije; Vreš Stanko, 6. 9. 1955, NK delavec, livarna I, iz druge organizacije; Bobera Marija, 4. 3. 1946, KV natakarica, gostinska enota, iz druge organizacije; Lipovšek Drago, 15. 6. 1949, NK delavec, jeklovlek, iz druge organizacije; Gobec Slava, 12. 3. 1956, NK delavka, komunala, iz šole; Hliš Mirko, 24. 10. 1949, NK delavec, livarna II, iz druge organizacije; Markovič Nedeljko, 1. 8. valjev, iz šole; Kolar Viktor, 23.1. 1949, PK strugar, obdelovalnica 1956, NK delavec, jeklovlek, iz šole; Vorina Marjana 9. 9.
KV prodajalka, gostinska enota, iz druge organizacije; Pevec Jože, 20. L 1948, NK delavec, valjarna I, iz šole; Vreš Matevž, 19. 7. 1951, NK delavec, laboratorij, iz druge organizacije; Milašinovič Ranko, 25. 8. 1949, NK delavec, valjarna I, iz šole; Potočnik Drago, 7. 10. 1950, SS strojni tehnik, energetski obrat, iz druge organizacije; Dečman Drago, 27. 6. 1955, NK delavec, obdelovalnica valjev, iz ^ šole; Tratnik Marija, 15. 7. 1953, NK delavka, komunala, iz šole; Tičar Franc, 27. 12. 1952, NK delavec, valjarna I, iz druge organizacije; Bukšek Branko,
29.	3. 1957, NK delavec, promet, iz šole; Lovrenčak Olga, 12. 8.
1943, NK delavka, komunala, iz šole.
Vsem želimo v naši sredini dobro počutje!
NA ODSLUŽITEV VOJAŠKEGA ROKA SO ODŠLI
Škoberne Marjan, 7. 12. 1954, NK delavec, livarna II; Šuc Jernej, 13. 6. 1954, KV strojni ključavničar, energetski; Klinar Milan, 5. 10. 1954, NK delavec, livarna II; Romih Marjan, 3. 8. 1954, KV elektrikar, elektro obrat; Mlakar Srečko, 9. 1. 1954, NK delavec, jeklarna; Žavski Martin,
21.	10. 1954, NK delavec, valjarna; Kramperšek Rudolf, 30. 3. 1954, PK premikač, promet; Žaler Marjan, 28. 11. 1954, PK premikač, promet; Mastnak Franc, 23. L
1953,	PK premikač, promet; Šeliga Zdravko, 2. 7. 1953, KV strugar, obdelovalnica valjev; Kladnik Ivan, 5. 9. 1951, KV žerjavo-vodja, obdelovalnica valjev; Jazbinšek Silvo, 7. 12. 1952, KV ključavničar, obdelovalnica valjev; Gorenšak Jože, 19. 3. 1953, PK rez-kalec, obdelovalnica valjev; Kovač Milko, 2. 11. 1952, NK delavec, livarna I; Šafran Franc,
28.	11. 1954, NK delavec, livarna I; Kos Jože, L 3. 1953, KV žerja-vovodja, jeklarna; Župane Branko, 21. 9. 1954, KV elektro mehanik, elektro obrat; Jošt Avgust,
9.	8. 1954, KV žerjavovodja, livarna I; Gorišek Srečko, 3. 3. 1954, PK skoblar, obdelov. valj.; Hladin Franc, 27. 1. 1954, NK delavec, jeklovlek; Mastnak Ivan, 12. 12.
1954,	PK strugar, obdelovalnica valjev; Požin Anton, 12. 6. 1951, KV strugar, mehanična; Hrovat Jože, 10. 3. 1954, KV elektro mehanik, elektroobrat; Bezgovšek Cvetko, 11. 9. 1952, NK delavec, laboratorij.
ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZACIJE
Krajnc Franc, 9. 7. 1950, PK rez-kalec, Obdelovalnica valjev, samovoljno; Samarđić Muhamed, 16.4.
1955,	NK delavec, livarna I, samovoljno; Jazbinšek Ivan, 2. 9. 1929, PK livar, livarna II, invalidsko upokojen; Vogrinc Miha,
15.	5. 1955, NK delavec, livarna I, samovoljno; Hamiti Hajrusi,
15.	10. 1943, NK delavec, valjarna I, samovoljno; Zorko Karl, 31. 7. 1936, PK avt. rez. valjarna I, samovoljno; Recko Martin, 4. 11. 1951, NK delavec, livarna II, samovoljno; Petrovič Ivo, 4. 6. 1949, KV žerjavovodja, livarna II, samovoljno; Novak Jože, 27. 9. 1941, PK kurjač, livarna II, po lastni želji; Strašek Ivan, 25. 4. 1954, KV avtomehanik, jeklarna, samovoljno; Zupanc Martin, 28. 8. 1951, NK delavec, livarna I, po lastni želji; Romih Jože, 27. 4. 1946, NK delavec, valjarna I, zaporna kazen; Stankovič Nedeljko, 28. 1. 1945, NK delavec, valjarna I, samovoljno; Bucalo Miloš,
18.	11. 1949, KV strugar, obdelovalnica valjev, samovoljno; Kolar Stanko, 19. 11. 1951, KV strugar, mehanična, samovoljno; Knez Drago, 23. 3. 1955, NK delavec, promet; Klepej Franc,
25.	9. 1940, NK delavec, jeklarna, samovoljno; Ovčar Jože, 19. 9. 1957, NK delavec, šamotna, samovoljno; Cene Branko, 22. 2. 1951, KV ključavničar, jeklovlek, samovoljno.
NARAŠČAJ V DRUŽINI SO DOBILI
ZAKOŠEK JURIJ iz ekspedita, REZEC IVAN iz stanovanjske enote, ŽAFRAN IVAN iz valjarne I, URŠIČ ANTON iz kemične-nega laboratorija, JAGER JAKOB iz energetskega obrata, KRANJC IVAN iz jeklarne.
Čestitamo!
NA NOVO ŽIVLJENJSKO POT SO STOPILI
KLEPIĆ ĐURO iz livarne valjev, RATAJ ANTON iz elektro-obrata, LADŠTETER GABRIEL in KRESNIK BERNARDA oba iz obdelovalnice valjev, JUG FRANC iz elektroobrata, MAJKOVIČ HILMIJA iz livarne sive litine.
Želimo obilo družinske sreče!
V JANUARJU JE BIL UPOKOJEN
JAZBINŠEK IVAN, rojen 2. 9. 1929 v Štorah, sedaj stanuje na Pečovju nad Štorami, že leta 1945.se je prvič zaposlil v Žele-
zarni Štore in to na prostoru, kjer je delal 3 leta. Nato je delal nekaj časa v Invalidskem podjetju v Celju, 5. 1. 1952 pa se zaposlil ponovno v naši delovni organizaciji — obratu vari j arni, kjer je delal pretežno kot valjar II. Leta 1961 se je zaposlil v LIK Savinja Celje. Dne 7. 1. 1969 pa se je spet zaposlil v Železarni Štore — v obratu livarne sive litine, kjer je delal kot livar do 9. 1. 1973, ko mu je prenehalo delovno razmerje zaradi invalidske upokojitve.
Želimo, da bi mnogo let užival zasluženo pokojnino.
DELOVNO DOLŽNOST SO HUJSE PREKRŠILI
— Predlagani kadrovsko-socialnemu odboru v nadaljnji postopek:
1.	KOKOL VINKO, livarna valjev: 27. novembra 1972 ponovno neopravičeno izostal z dela — predlagan kadrovsko-socialnemu odboru v nadaljnji postopek.
2.	BOROVŠAK RAFAEL, valjarna I: 16. novembra 1972 ponovno neopravičeno izostal z dela — predlagan kadrovsko-socialnemu odboru v nadaljnji postopek.
3.	GUČEK ANTON, elektroplavž: 12. novembra 1972 ponovno neopravičeno izostal z dela — predlagan kadrovsko-socialnemu odboru v nadaljnji postopek.
Z zadnjim javnim opominom:
1.	ŽLENDER JOŽE, livarna valjev: 3. julija, 7. avgusta, 30. septembra, 1. in 19. novembra 1972 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomni.
2.	TRŽAN FRANC, jeklarna: 19. oktobra 1972 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
3.	ZORKO KAREL, valjarna I: 10. in 16. novembra 1972 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
4.	POTOČNIK IVAN, lektroplavž: 29. novembra 1972 prišel na delo v vinjenem stanju in je bil zaradi tega odstranjen z dela. Odstranitvi pa se je upiral in grobo ter žaljivo izpadel zoper delovodjo, katerega je tudi fizično napadel — zadnji javni opomin.
5.	GORJUP PAVEL, ekspedit: 5. novembra 1972 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
Z javnim opominom:
1.	ŠRAMELJ SREČKO, livarna valjev: 11. in 24. novembra 1972 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
2.	MRAZ IVAN, obdelovalnica valjev: 7. oktobra 1972 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
3.	HERNAVS ANTON, livarna specialne litine: 16. novembra 1972 neopravičeno izostal z dela — javni o-pomili.
4.	SOREC STANKO, obdelovalnica valnica valjev: 3. oktobra 1972 neopravičeno izostal z dela — javni o-pomin.
5.	BREČKO RUDI, livarna valjev: 1L novembra 1972 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
6.	ZAVŠEK ANDREJ, elektroplavž: 18. novembra 1972 je pri spuščanju elektrod malomarno opravljal svoje delo — javni opomin.
7.	ŠKET IVAN, jeklarna: 17. novembra 1972 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
8.	PECIGUS IVAN, mehanična delavnica: 23. in 24. novembra 1972 neopravičeno izostal z dela — javni o-pomin.
Iz pisarne pravne službe
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem društvu upokojencev Štore za diplomo, ki sem jo dobila kot najstarejša članica društva upokojencev.
Marija Haberl
RAZPISNA KOMISIJA ŽELEZARNE — ŠTORE
r a z p is uje (ni reelekcija)
skladno z 91. členom Statuta ter 29. členom Pravilnika o delovnih razmerjih Železarne Štore zasedbo prostega delovnega mesta
DIREKTORJA KADROVSKEGA SEKTORJA
Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati naslednje delovne pogoje:
a)	visokošolska izobrazba pravne, politološke, sociološke ali psihološke smeri in 5 let prakse ali višješolska izobrazba pravne, politološke, organizacijske ali social-alne smeri in 10 let prakse na organizacij skodsadrov-skih vodstvenih poslih;
b)	da ima ustrezne gospodarske in organizacijske sposobnosti ter moralno-politične kvalitete.
Kandidati naj priložijo kratek opis organizacijske sposobnosti in družbeno političnega dela.
Prijave z dokazili o strokovnosti in potrebni praksi naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov
»ŽELEZARNA ŠTORE« — 63220 ŠTORE — Razpisni komisiji.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v predpisanem roku.