Delovanje posojilnice. Iz Ptuja, dne 21. febr. 1886. Minolo sredo dalo nam je ,,Hranilno in posojilno društvo" račun o svojem delovanju v preteklem letu. Reči smem, da je bilo poročilo povoljneje, kakor smo ga pričakovali. Kajti pomniti je treba, da zadruga deluje še le dve leti, da ima dva stara, od vaeh strani podpirana konkurenta, da 80 deli našega sicer velikega okraja v teku let obubožali vsled slabih letin deloma, deloma pa tudi vsled lebkomiselnosti in zanikernosti ljudi. Toda kljubu temu vsemu in da-si imamo mnogo prav predrznih pijavk, oderuhov v mestu in na kmetih, narastlo je število zadružnikov od 360 na 719, so se pomnožili zadružni deleži od 5883 gld. na 11.032 gld. 50 kr., se je dalo zadružnikom 88.605 gld. 95 kr. posojil. Hranilnib vlog imela je zadruga minolo leto že 63.683 gld. 90 kr., zadrnžno premoženje je znašalo 1936 gld. 3o kr. in vsega prometa je bilo 1.80.882 gld. 87 kr. Tedaj povaod napredek! Ciati dobiček ni bil velik, bilo ga je le 1316 gld 26 kr. Zadruga se je ustanovila, da pomaga Slo¦vencem v aili in stiakah, da spodrine ačasoma ptuji upljiv, ki je tedaj najnevarneji, ako ae pokazuje v podobi denarja, da pripomore, naj Slovenci postanemo goapodarji na avoji zemlji, na zemlji pokojnih očetov. In zatoraj je celo prav, da ne gleda na dobiček, ampak ima vedno pred ocini avoj namen ali smoter. Pa če dobiček tudi ni velik, pripalobo vendar valed sklepa obcnega zbora, ako se odračuni 5% dividenda za deleže in 100 gld. pripoznane nagrade, črez G65 gld. rezervnemu zakladu, kateri bo potem sam znaaal prek 2600 gl. To pa je bilo mogoče, ker so odborniki tudi minolo leto brez vsake odškodnine poalovali. V priznanje te požrtvovalnosti in v zaamenje, da ao bili zadružniki povse zadovoljni z uspehom, katerega je ,,posojilnica" po dveletnem delovanju dosegla, bili 80 dozdajni odborniki in nadzorniki za bodočo dobo soglasno izvoljeni. V ravnateljstvu ao gg. : A. Jnrca, doktorja Ploj in Gregorič, T. Mikl, M. Brenčič in F. Urbas, v nadzorniitvn naš drž. in deželni poslanec g-. B. Raic, g. gv. o. B. Hrtiš, g. T. Sok, Al. Čeh in M. Rodošek. Pri točki posamezni nasveti ae taki sicer niso stavili, pač pa ao se zadružniki pogovarjali o marsičem za društvo koristnem. Pred vsem ae je hvalilo vsestransko trudaljubivo, za razvoj zadrnge imenitno delovanje zaupnih mož. Grajalo se je tudi, in aicer so se grajali oni Slovenci, ki ali iz nevednosti ali navade še vedno podpirajo tuje denarne zavode, katere majo naši najljutejši aovražniki v rokah, da dajejo in nalagajo denar pri onih ljudeh, kateri jim ne dajo nikdar računa, da nosijo denar tja, kjer ne vedo, kako in koliko varnosti imajo zanj, kjer dobivajo menjae obresti in pomagajo tako delati konkurenco domačemu zavodn ter polniti žepe tujcu, ki njih in vse njihove rojake zasmehnje in zatira. Postopanje tako je rea čudno in nabaja 8e menda le med Slovenci in nikjer drugod, ker Slovenec najrajši tujcu pete liže. - Upajmo, da se bodo časi spremenili in ž njimi take vrste Slovenci! H koncu izrazim le dve želji, prvič da ostanejo dozdajni delavci in podporniki zadrugi zveati, drugie, da bi se list ,,Zadruga" opustil in bi se tvarina, s katero se peč-a ,,Z." obdelovala in razpravljala v listu, ki ima med kmeti naročnike, kakor ,,SL. Gosp." Poduka je treba iu za poduk je pripraven le list, ki je med prebivalstvom razširjen. Kdor se boče o zadrugah poučiti, si ne bo posebe lista naročeval, ee ga dobi še tako po ceni. Kmet štedi povsodi, zatoraj tudi pri naročnini. Zadovoljni pa moramo biti, če je naročen le na en alovenski list. Ta pa mu naj prinaša vaakojakega poduka, iu tedaj tudi o zadrugah ali pOaojilnicali. Dr. Jurtela.