r i áf^^ /Zn I^Ť Gorenjski časnik od leta 1947 Ityy PlVJ PREDHODSIK TÎDHIK GORSNJgC ICTA IQOO PETEK, 10. APRILA 2009 Leto LXII št. 28. cena iM EUR. ifi HRK Odgovorna urednica: Marita Volčiak Časopis izhaia ob torkih ik ob pftkih nakiada: 22.000 IZVODOV www. GO r i N is KIGI AS.si Le redek praznik je pri nas tako priljubljen in spoštovan kot velika noč. Jože Košnje k nde nove vrednote. Izvirno Í2- pak bodo trepetala zaradi ne- ročilo velike noû pa je ostalo gotove usode. Velika noč je največji krščan- nespremenjeno in strnjeno v Prav ti ljudie, od katerih si ski praznik. Med Slovend so kratkem voSčilu, naj bodo nekateri niti ne upajo pove- le redki prazniki tako priljub- prazniki predvsem veseli dati za svoje stiske, potrebu Ijeni, spoštovanj in težko pri Letošnje leto je za rfiarsiko- jejo občutek velikonočnega čakovani kot prav najpo- ga zaradi gospodarske krize veselja in prepričanja, da v membnejša in najbolj radost- leto laiževega pota, simbola svojih težavah niso pr^u^e- na "velika nedelja". Naši današnjega velikega petka. V ni samemu sebi in da se za predniki so jo imeli za tako marsikateri družini si ne vsako težavo najde rešitev. V svet dan, da tudi od doma bodo mogli privoščiti tako letošnjih velikonočnih vošá- nibo h(xlili, kjj šele, da bi sc sproščenega velikujiočiicrga lili naj bo turtH tudi upanje, lotili kakšnega dela. Živdjenje praznovanja, kot so si ga lah* da prihodnji veiikonoč se je skozi stoletja spreminja- ko pretekla leta. Bodo srca» ki ni prazniki tudi zanje in zato lo. Prihajale so dnage navade zaiadi vsakodnevnih težav ne in običaji Generadie so izbi- bodo sprejemala vesdja. am- za vse nas lepši in resnično veseli! PONEDELIEK pralni praiki in mehča ki ČETRTEK sveže puranje in piiiančje meso {post rež ro) do SREDA PETEK sadje in zelenjava SOBOTA sveže svinjsko meso (post rež no) [nf^vt 04. Cni4 « îriwtk KU. 3000 Celff različne blagovne skupine NEDELIA Akcija y»l]a dd 23.2009 do 30. C* 2009 trt ne velja na {zdeike» ïi so že v akciji ter Izdelke Iz Kataloga Želja In Mojih 10 najljub§ik Popusti m n«s«lUvajo à ^..'^cija v^g od četrtka, ft 4. do/|bbote, SUPERMARKET Planet Kranj, Ljubljana BTC Spomladinska poDudba POTROŠNIŠKIH KREDITOV je tokrat veČ kot V < ^ UGODNA.^ ' GorenjskA Banka Vu ^.. > I I Um« k« Vsem Gorenjcem in našim bralcem voščimo vesele velikonočne praznike. Gorenjski ^ias Pomladni kredit nizka obrestna mera, hitra odobritev va r^cvuia prome Voičimo ws^H vellkwji>£ne prwrilkâ HRANILNICA ION ce&tđ 2, Kr«n) 04 2£ 00 777 www.lon.sl J uijUiâfttxsû/ O^tb 28 AKTUALNO Evropski denar za obvoznico Služba vlade za lobino samou^vo In regionalno politiko je izdala od* ločbo o dodelitvi evropskega denarja za poljansko obvoznico. Vrednost naložbe je 43 milijonov evrov, od tega Lnj €vtup^ki &kldJ Là tegiunđini zagotovil Z2.5 milijona evrov. KRONIKA Umrl pod tovornjakom Ta teden je b\\c na Gorenjskem ve^ hudih nesreč, ena seje končala z na;* hujSimI posledicami. Pred podjetjem Agromehanika v h rastju je v ponedeljek popoldne pod tovor- njakoT) umrl 5vldfii delavec iz okolice Radovljice. cc + Tudi bolnikov čas je dragocen "Moja vloga je predvsem svetovalna. Bolnikom ^ahko pokažem pot, po ka* teri bř lahko uveljavili zakonsko za|o* tovljer>e pravice pri zdravstveni obravnavi/' pravi dr, Zlata RemSkar, »stopnica za pacicntovc pravice na Gorenjskem. 10 EKONOMIJA LTH gre v prisilno poravnavo Vodstvo LoSkth tovarn hladilnikov (LTH) e zaradi neuspeSnih pogajanj z bankami napovedalo, da bo v začetku maja na sodiSče vložilo predlog za prisilno poravnavo. V torek naj b( v tovarni spet zagnali proizvodnjo. 17 VREME Precg jasno bo in toplo. Jutm bodo malo bo^ siKŽa, iez dan pa se ho ogrdo m 22 stopiry Cdzija. jutri: jasno bo tn rs o VO tn m r- I 4 i I i» 1 2 POLITIK danica.ZQvri (g>ř-řlas.sj GOREN)SKI GLAS p€tek, 10. aprila 2000 Minister Križanič v Radovljici M ari ah a Ahačií i:»:« del. "IgralniStvo bomo sj ..............................................................................bujali tam, kjer že ima tradi- Radovljka - Na prvega v seri- djo, v že nastalih turistično- ji rednih poslanskih veierov igralniških centrih, kakršni so radovljiški sodalni demo- so Portorož» Nova Gorica, krati sicer povabili štiri po- Kranjska Gora in tudi Bled. slance državnega zbora • Ma- Na vprašanje o tem, ali bo tevža Frangeža, Dejana Leva- vlada podelila koncesijo za niča, Luko Jurija in Melita igrainiško dejavnost v Dvor- ?,tjpaver, a se ga je, ker so ski vasi, kjer je zanjo že bili zaradi izredne seje zadr- prejšnjo vlado zaprosilo pod- žani v diiavnem zbom, ude- ietje Predence, ki tam gradi ležil kar minister za Rnance kompleks Renesansa, pa je Franc Križanič. Minister je dejal, da "vlada ne bo podeli- na srečanju spregovoril la nobene nove koncesije ra« predvsem o finančni krizi in zen tam, kjer je igralništvo ukrepih vlade v zvezi z njo. tradicionalno oziroma bi z udeleženci pa so mu zastavi- giozdenjem spodbudilo goli vprašanja, povezana zlasti spodarsko rast na področju s financiranjem, črpanjem turizma'. evropskil'i sredstev, zaposlo- Večer je KriŽaniČ zaključil vanjem in igralništvom, pri z odgovorom na vprašanje, Čemer je Križanič poudaril, ali vlada, ker postajamo drža-da vlada novih koncesij ne va z vse veČ revnimi in peŠči- bo podeljevala. CO bogatih, morda razmišlja Kot jedejal minister Križa- o progresivni obdavčitvi, nič. je turizem ena od naj- "Tega za zdaj ne načrtuje- uspešnejših gospodarskih mo, a ni rcČcno, da v poveča- panog na Gorenjslem, igral- no progresivnost obdavčitve ništvo pa njen pomemben ne bomo prisiljeni" Si arilo izžrebanemu naročniku časopisa : Avtokarto prejme CVETKA ZALETEL iz Križ. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu Posebnost družine Stane Kapus je, da Irvira iz Kamrte Gorice in tam tudi ostaja. V kraju s približno petsto prebivalci, ki ieži v ozki Lipnišb' dolini pod Jelovico, sta se rodila oba z zdaj žal že pokojnim možem. Tudi njuna dva otroka z družinama živita tu. Na Glas je bila naročena že doma, ko ga je prejemala pod dekliškim priimkom. Spominja se ga Se z imenom Kovinar. Odločno zatrdi, da je Gorenjski glas zadnji časopis, ki bi moral iti do hiše. V njem najprej pregleda osmrtnice, reši križanko, prebere Usode in Smolnikarjevo ter poišče tisto, kar jo zanima. Posebnega hobija razen telovadbe enkrat tedensko nima, rada kaj postori okoli hiše in na vrtu. Skoraj vsak dan se odpravi na pokopališče, kjer je pokopan mož, ki ga Se po sedmih letih zelo pogreša. Skupaj sta zgradila hišo in v pokoju čuvala vnuke; najstarejši od treh šteje že 26 let. Stana pove, da rada praznuje veliko noč. Navajena je, da pred tem praznikom temeljito počisti hišo. speče okroglo potico, pripravi meso in pobarva pirhe. Najljubši so ji tisti, pobarvani s čebulnimi olupki. Preden jih da kuhat, pod nogavico vtakne tudi kakšno trobentico za vzorec. D. K. Stana Kapus Z Glasom brezplačno na sejem KAPITAL 2009 Obiščite sejem na Gospodarskem razstavišču v ki bo 15. in 16. aprila od 10. do 19. ure. Brezplačne vstopnice za ogled sejma in predavani si zagotovite na GBD: 04/28010 25. SDS Vlada ni kos krizi Na javni tribuni SDS v F'redosljah so svoje poglede na aktualna politična dogajanja predstavili Milan Zver, Branko Crims in Anže Logar. Danica Zavri Zlebir Predoslje - Napovedana sta bila tudi predsednik stranke fanez janša in nekdanji notranji minister v Janševi vladi Dragutin Mate, vendar za« radi zdravstvenih razlogov nista mogla priti. Tako so pred polno dvorano kulturnega doma v Predosljah o aktualnih razmerah govorili podpredsednik stranke Milan Zver, predsednik sveta SDS in poslanec Branko Grims in kandidat za evropskega posWca Anže Logar, pogovor pa je vodil predsednik gorenjskega odbora stranke Bojan Homan. Srečanje je eno od števil- sedanje razmere pa grozijo tudi novele zakona o odvet- zaposlenih, novih delovnih nili, ki jili sliauka \íítd kon- z vse večjo brezposelnostjo, ništvu in o pobudi SDS za mest pa nc predvideva no-gresom, ki bo 9. maja, in Obeta se večja brezposel- zakonodajni referendum o beno od anketiranih podje-evropskimi volitvami, ki nost mJade generacije; ko njej, o čemer je ravno tisti tij. To je katastrofalno zlasti Od leve: Anže Logar, Branko Grims, Milan Zver, Bojan Homan / Fei&:Tina>»k bodo 7. junija, prireja po Slovemji. Milan Zver je go- pa je Slovenija predsedovala dan na izredni seji razprav- za mlado generacijo, je de- EU, je bila brezposelnost te Ijal državni zbor. Sedanji jal, in okrcal sedanjo vlado, voril zlasti o ukrepih zoper generacije dvakrat nižja od vladi se bolj mudi z dvigom ki se ne odziva dovolj hitro gospodarsko krizo, ki s stra- evropskega povprečja. Tudi odvetniških tarif, fci so v in- na katastrofalne razmere. V oi sedanje vlade niso dovolj ko pokojninsko reformo teresu majhne skupine naj- razpravi so obiskovalci jav- proaktivni, že tretji sveženj gradimo na podaljševanju vplivnejših odvetnikov, kot ne tribune govorili o tem, predlogov pa dokazuje, da delovne dobe do 65. leta, se pa z ukrepi zoper gospodar« kako bo pokojninska refor- Pahorjeva vlada temu ni bo to lomilo ravno na plečih sko krizo, je menil Grims. ma udarila tudi že upokoje- kos. Kot primer dobre prak- mladih. V prihodnje bo tre« Anže Logar pa je ob tem, ko ne, o agresivnih nastopih se, kako se spopasti s tózo, ha poviševati starostno je poudarja] uspehe Janševe koalicije zoper opozicijo in je navedel Francijo, kjer je mejo za upokojitev, meni vlade, spregovoril o poda- po mnenju somišljenikov država s skladom 20 mili- Zver. a v času krize to ni pri- tkih območne gospodarske SDS neupravičeni kritiki jard evrov postala neposred- memo, poleg tega pa bi ta zbornice, ki govorijo o 60- na račun )anševe vlade, o ni invesdtor v gospodarstvo, čas prizadeli zgarano gene- odstotnem zvišanju brezpo- morebitnem povezovanju Tudi pri nas bi morala drža- racijo iz industrijsko najbolj selnosti na Gorenjskem in de s nos red in ski IT strank, o va revi tal i žira ti investicijski intenzivne dobe. Branko o napovedih gorenjskih zastojih pri delu na avto- dkel, meni Zver. Vlagati je Grims je znova govoril o iz- podjetij, ki bodo za 62 od- cestah, o meji s Hrvaško, treba v nova delovna mesta, brisanih, dotaknil pa se je stotkov zmanjšala število povojnih pobojih. Na izredni seji o odvetništvu V sredo je državni zbor na izredni seji znova razpravljal o zakonu o odvetništvu Danica Zavri Žlesir rilci najhujših kaznivih de- Grims. Za ljudi, ki potrebu-.................................................................janj kmalu hodili prosti jejo pravno varstvo, je nove- Ljubljana - Opozicija je na- okoli, državlianom na soct- ]a najslabša možna rešitev, mreč predlagala referen- alnem dnu pa bo onemogo- so prej^ičani v opoziciji. V dum o nedavno sprejeti no- čeno pravno varst\'o". Poleg koaliciji pa trdijo, da seda- veli zakona, na isti seji pa je tega zakon močno obreme» nji zakon zagotavlja odvet- vladna stran vložila predlog njuje državni proračun, saj nike za brezplačno pravno za ustavno presojo posledic v primerih javnih naročil pomoč in zastopanje po referenduma o tej noveli, omogoča bogatenje večjih uradni dolžnosti, tarife da Slednjega je podprl parla- odvetniških pisarn. V raz- se ne zvišujeio, pri reviziji o mentami odbor za notranjo pravi koalicijskih poslancev javnih naroČilih se celo zni- politiko, javno upravo in je bilo slišati, da spreme» žujejo. pravosodje. Zaradi tega po- njeni zakon ne zvišuje, am- Koalicija je zatrjevala, da tem poslanci niso glasovali pak zn ižuj e odvetniške tari • bi i ahko zaradi zavrnitve o odloku za razpis referen- fe. Predlagatelji referendu- zakonske novele nastale ne- dtuna o omenjeni zakonski ma so trdili ravno naspro- ustavne posledice, ogrože- noveli, ki ga je predlagalo tno. Branko Grims (SDS) je na bi bila pravna varnost 33 poslancev SDS in SLS in koaliciji očital, da popušča državljanov. Zato je zahte- po katerem naj bi biJ refe- pritiskom majhne skupine vala ustavno presojo posle- rendum hkrati z evropski- vplivnih odvetnikov, ki die, ki bi nastale z odložitvi-mi volitvami. • hoČe izsiliti višje odvetni- jo uveljavitve novele zakona V imenu predlagateljev ške tarife, pri tem pa seda- oziroma če bi bila ta na re- zahteve po ustavni presoji nja oblast dela izključno v ferendumu zavrnjena. Ta posledic referenduma (SD, korist ozkih skupin in v sklep je koalidja sprejela z DeSUS, LDS, Zares) je spregovoril Borut Sajovic škodo velike večine držav- 48 glasovi za (26 poslancev Ijanov. Odvemiške tarife se (LDS), ki je dejal, da spreje- bodo z novelo zakona dvig« je glasovalo protj) in tako bo v času do odločitve ta novela popravlja slab za- niie za trikrat, poleg tega ustavnega sodišča postopek kon iz prejšnjega mandata, naj bi ji doJočaJa odvetní- za razpis referenduma za- ki "omogoča, da bodo sto- ška zbornica, je še dejal držan. UuegANA Novi paketi $ hrano za RK in Karitas Prva živila iz intervencijskih zalog so že v skladiščih Rdečega križa in Karitas. Za Slo- venijo je v okviru omenjenega evropskega ukrepa namenjenih skoraj 2,3 milijona evrov, V Karitas se je s cvetno nedeljo pričela vseslovenska akcija zbiranja sredstev za pomoč ljudem, ki so že, in vsem tistim, ki do konca leta Še utegnejo biti v hudi materialni st»skl. Letos namreč pričakujejo, da bo na njihova vrata poleg rednih prosilcev potrkalo kar 25 tisoč dodatnih družin, ki bodo iskale pomoč zaradi izgube zaposlitve. Tako so v osemsto slovenskih župnij poslali položnice in plakate, s katerimi vabijo ljudi« ki zmorejo, da podarijo vsaj majhen znesek- Tudi v Rdečem križu Slovenije poteka dobrodeha akcija Lepo je deliti. Z njo je doslej okoli devet tisoč darovalcev prispevalo 235 tisoč evrov in s tem omogočilo nakup blizu 1S tisoč novih paketov s hrano. D. Ž. I 4 i i i i GORENJSKI GLAS petek, 10. aprila 2009 KTU) k LNO info^sSas.si 3 Evropski denar za obvoznico Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je v sredo sporočila, da je izdala odločbo o dodelitvi sredstev za projekt Poljanska obvoznica. Danica Zavri Žlebir Ško^a Loka • Skupna vrednost projekta znaša 45 mili- jonov evTOv in ga bo v viáini 22,5 milijona evrov financiral Evropski sklad za regio» nalni razvoj. Projekt je del operativnega programa razvoja okoljske in prometne in-frastnikture za obdobje od 2007 do 2015, Jd je biJ potrjen leta 2007. Od tedaj je poljanska obvoznica drugi pro* metni projekt, za katerega je bila izdana odločba o dodelit- vi denai^a (prvi je lani odprti avtocestni odsek Beltinci-Lendava). Sporočilo vladne službe še navaja da je naša ^ krožiščem v Zmincu se bc$kol}fiio$ica obvoznica začela na poljanski strani. država na podJagi omenjenega operativnega programa s gram razvoja okoljske in pro- V zvezi z dovoljenji za makiiiJa za najmanj poltret- p(^janji od Evrope pridobi- metne infrastrukture 2007- gradnjo obvoznice so imeli je leto. Pobudo za presojo la dobre 1.6 milijarde evrov denarja« )d so v prvi vrsti na- 2013, strateški razvojni dokument Službe vbde za lokalno doslej nemalo težav. Postop- ustavnosti odloka o lokadj- ki razlastitve nepremičnin skem načrtu» ki ga je vložil menjene posodobitvi ali no- samoupravo in regionalni Jožeta Hartmana s Suhe so Jože Hartman, je ustavno vogradnjam s področja oko- razvoj. Dejstvo, da gre za dru» sicer na prvi stopnji končani sodišče lansko jesen zavr- Ija in prometa. gi prometni projekt v državi, in predani sodiSču, Id bo od- glo. Upravna enota v Škofil Kaj izdana odločba pomeni ki je dobil tako odločbo, in ločalo o višini odškodnine, Loki je pred koncem leta za gradnjo poljanske obvoz- celo prvi projekt izven ob« en postopek razlastitve za 2008 izdala dve gradbeni nice, smo vprašali župana ob- močja avtocestnega progra- tretjo fazo gradnje pa še po- dovoljenji, in sicer prvo za čine Škofja Loka Igorja ma, pomeni, da smo bili do- teka. Komisija, ki jo je ob- del prve faze od Ljubljanske Drakslerja. Dejal je, da mu je volj hitri, da smo si zagotovili činski svet lani poleti ime- ceste do predora in drugo za novica z vJadne slxižbe v sre- ta denar. Izdana odločba o noval za uskladitev inter- predor pod Stenom. Slednje do zelo polepšala dan in da dodelitvi sredstev tudi pome- esov med občino na eni ter je pravnomočno, prvo pa še gre za en^ pomembnejših ni. da je realen rok za zaklju- civilno iniciativo vasi Suha ne, ker je sprožen upravni dogodkov v tem letu. "Že za ček gradnje poljanske obvoz- in nekaterimi občani na spor. V pripravi sta še vlogi državo je ta projekt v vredno- nice do konca leta 2013 (in čr- drugi strani, je tudi dosegla za gradbeno dovoljenje za sti 43 milijonov evrov velik panje denarja do leta 2015), kompromis, a rešitev odsto- manjkajočo tretjo podetapo zalogaj in ga sama ne bi bila pri tem pa je pogoj, da poljan- pa od sprejetega lokacijske- prve faze in za tretjo fazo, ki' zmožna financirati. Ravno ska obvoznica poteka po trasi ga načrta, vse aktivnosti v poteka od predora do Zmin- zato smo ga pred dvema leto- veljavno sprejetega lokacij- zvezi z izdelavo novega pa ca, za prvi dve pa izbirajo iz^ ma umestili v operativni pro- skega načrta," je dejal župan, bi gradnjo obvoznice za vaj alca. Kamnik Usklajeno delovanje za učinkovito pomoč župan Tone Smolnikar se je pred nedavnim sestal s pred* stavniki vseh socialnih ustanov v občini, s katerimi so iskali rešitve za posledice gospodarske krize, ki so v Kamniku vse večje, tudi zaradi nedavne napovedi po odpuščanju delavcev Sviianita. Na Rdeči križ vsak mesec po paket s prehran-skimi izdelki pride že 130 posameznikov, vse več prosilcev prihaja tudi na Karitas. Občina je v letošnjem proračunu za enkratne denarne pomoči in zdravstveno zavarovanje že namenila bistveno več denarja, na sestanku pa so se dogovorili, da bodo izdali posebno zloženko z informacijami za vse, ki v socialni stiski potrebujejo pomoč. P. žirovntca Sprejeli zaključni račun proračuna Žirovniški občinski svetniki so na zadnji seji sprejeli zaključni račun občinskega proračuna za leto 2008. Prihodki so bili realizirani v višini 3,5 milijona evrov oz. 72.7-odstot no, odhodki pa v višini 3,8 milijona evrov, kar je dobrih 43 odstotkov manj od načrtovanega. Realizacija prihodkov je nižja, ker iz državnega proračuna še niso dobili denarja za sofinanciranje kanalizacije Vrba-Breznica, pričakujejo pa, da ga bodo prejeli letos. Odhodkov je bilo precej manj od načrtovanega tudi zato, ker so nekatere investicije še v teku, zaradi zamude pa bodo finančne obveznosti poravna- letos. A. H. Cenjene kupce obveščamo, da bodo med velikonočnimi prazniki odprti naslednji naši nakupovalni centri: ^ Mercator Center Kranj - Primskovo ^ Mercator Center Kranj - Savski otok Mercator Center Jesenice Mercator Center Kamnik po naslednjem delovnem času: nedelja. 12. aprila. ZAPRTO ponedeljek, 13. aprila, od 8.00 do 13.00 ure Mercator TC Lesce Mercator TC Bohinjska Bistrica nedelja, 12. aprila, ZAPRTO ponedeljek. 13. aprila, od 8.00 do 12.00 ure Želimo vam vesele velikonočne praznike k. ercator Življenje v mestu maiu bo minilo leto dni, v mestu (tudi ^ledal^Ča in dru- odkar je kranjski mestni gç kulturne ustanove) pa se vse svet odločil, da se mora řeže preživljajo. Nekateri celo izvajati že sprget občinski od- tako težko, da so zaprli lokale, hk o ureditvi prometa v starem Na vse to so zlasti dani àvilne mestnem jedru Kranj. Vsi, feiso iniciative za ohranitev življenja o tem odločali, so imeli pred v mestu Kranju cpozarjcdi pri- očmi neur^'ene razmere v src- stojne na občini, na zborih kra- d^ču Kranja, včasih celo kao- janou, ob protestni 'akciji 8. Ji' tično starije, predvsem pa me- bruarja, znova pa ta teden, ko sto, "polno pločevir}e ". V resnici so županu izročili tudi peticiji s doher roziûg, s katerim sn lahko podpisi çj po<^'etnikov in prepričali vse, ki jim je Kranj občanov. Hkrati so mu prinesli všeč in ki ob prostih uricah radi kar nekaj predlogov, s katerimi pridejo v srediííe mestu, da je bi bUo zanje življenje v mestu treba poskrbeti za red. lažje. Seveda nekateri (celo Toda izvajanje odloka od dnevna dostava, cen^Še parki-lanskega junija naprájepred- ranje, javni prevoz skozi mesto vsem za meščane, tako prebi- »A« ) pomenijo, da ki bilo v mestu voice kot trgovce, podjetnike in spet precej več pločevine, zato z kulturnike naenkrat pomenilo njimi pred občinskim vodsti^om precá drugačen deloven utrip, najbrž ne bodo uspeli, Spremenile so se ure dostave v Dej^voje namreč, da veliko mesto, spremenil se je sistem ííariři rr\estnih jeder pri nas in v parkiranja, daljše parkiranje v tujini živi inje lep:> ur^enik, Če- mestuje za obiskovalce postalo prav v njih ni prometa oziroma i^'emno d^ago. In medtem ko jeta zelo om^en. Vendar pa je so na obáni (pa tudi obiskoval- na vhodu v mesta poskrbljeno ci) zadovoljno ugotavljali, da se za parkiranje. Zato H Člani d- je staro mestrw jedro vendarle vilne iniciative zagotovo morali otreslo prekomerne pločevine, so usptíi s predlo^m. da je treba stanovalci, trgovci in vsi drugi, takoj zgraditi gfiražno hišo ob ki vsak dan prihajajo v mesto, kokrSkem mostu, ki bi zagotovo začdi opozarjati na številne za' morala biti nargena, preden so gate, s katerimi so srečujejo, Ker lani začeli izvajati odlok. Tako je parkirišč ob vstopu v mesto bi bilo prihranjene veliko slabe postalo premalo (parkirišče pri čebelici so zasedli avtomobili volje vseh, ki v mestu živijo in ki vanj Še vedno radi piihajatno. Stanovalcem, ni ga več nc GlO' In morda bi se ceh kranjski žu- bususe domatíni in obisko- pan, kot je obljubljal pred volit- valci raje odločajo za obiske in vami, preselil v Mestno hišo, nakupe v trgcfvsidh centrih, raz- kjer bi se med zadovoljnimi lični trgovski in gostinM lokali m^čani dobro počutil. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Vol^k NAMEŠTMIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zaptotnik. Dania ZavH 2eblr UREDNIŠTVO NOVINARJI-UREDNIKI: Bo^dfí Bogataj, Alenka 8njn, Igor Kavd^ Suzana P. Kovadč, UrSa Petemd, Mateja Rarrt Sto^n Saje, Viln^ StarxMiík, Simon Šubk; CvctoZa^ik Danka Zsd Žl^r, Ste6in Žargi; stalni sode^Tvci: Marjana AhaG^ Maja Bertonœlj, Maflaž G regor>i Ana Hartmarv KoSnjek. Mtiena MIMavčč, Miha Na^< jasna Paladia Marjeta Smolnikar. Ana Vo^ak OBU KOVNA ZASNOVA Jernej Stritar, llovarStrrta r d .0. o. TEHNIČNI UREDNIK Cre^ Rajnik FOTOGRAFIjA Tina Dc^, Corazd Kav« LEKTORICA M afjeta Vozlič VODI A OG LASN EGA TRŽE NJA Mateja Žvtžaj GORENJSKI eus (ISSN 0552 6S6$) îe regisMtrana blagovna in stonr^eM znamka çoà 43 47{ Delovni Čas: 06 ponedeljka do temka neprekinjsnc od S. do 19. ure» peiekodS.do 16. uic, sobote, n«ddie iř> pîiznikî zaprto. / Cor«nitkî glaj je poltedrvik, Izhij« ob torkih In petkih« v nakladi 22.000 izvodov / ftedn« priloga: Moja Corvnjska« L«top»$ Ooranjska (enkrat letno) In devft lokalnih prilog / Tisk: Druek CarinHiia CmbK & CoKC. St. Veit/Clan (St. Vid n» Clhi), Avstrija / Narodima: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1.35 letna na> fo^nina: 140,40 EUR; Redni plačniki ioujo io%popusU, poletni so% popusta, letrTř2S% v ceae /9 vniunan ODV po stopnji 8.$ %; naro^ina se upo^te^a 0Ó lekoće itevil-âs^isa do pisnega preklica» ki vH|a od začetka naslednjega obraCuriakep obdobja Oelasne storitve: po ceniku, oglasno trlenje. le04/ 20142 48. popusta U L i i \ i 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, 10. aprila zoo9 Marca 327 novih brezposelnih Prejšnji mesec se je na Zavodu RS za zaposlovanje, Območna enota Kranj, prijavilo 327 novih brezposelnih. bořnan Bogata) Kranj • Marca se je število oseb» od tega se jih je 340 zapo2»lilu. Statistika gorenjskih Ura- registriranih brezposelnih dov za delo kaže, da je prejš- na Gorenjskem znova po« nji mesec na območju Kra- večalo. Prejšnji teden je nja delo izgubilo 139 delav- bilo na Zavodu RS za zapo- cev, na območju Jesenic 80, slovanje prijavljenih 5848 na območju Škofje Loke 48, brezposelnih oseb oziro- na območju Radovljice 31 in ma 327 ali 5,9 odstotka več na območju Tržifa 29 de- kot februarja in kar 1984 lavcev. Tudi marca največji več kot marca lani. Z dru- del priliva v evidenco brez- gimi besedami, v enem poselnih predstavljajo ose- letu je brezposelnih na Go- be, ki se jim je izteklo delo- renjskem več kar za 51,3 vno razmerje za določen čas odstotka. (50 odstotkov), petina gre V zadnjih treh mesecih je na račun odpovedi zaposlit« v Sloveniji delo izgubilo ve zaradi poslovnih razlo« okoli trideset tisoč zaposle- gov oziroma prisilne porav- nih, zadnji podatki na dr- navc. Večjega obsega prijav žavni ravni (januar 2009) iz le eaega p>odjetja marca pa kažejo, da je brezposel- ni bilo, nasprotno, novi nost v Sloveniji za dve od- brezposelni prihajajo iz raz-stotni točki višja kot na Go- ličnih podjetij in dejavnosti. renjskem (7,8 oziroma 5,8 Največji delež (38 odstot-odstotka). Skrb zbujajočo kov) novih brezposelnih je statistiko nekoliko omilijo brez izobrazbe. 29 odstot-podatki o številu brezposel- kov ima srednješolsko izob-nih, ki so jih na zavodu razbo, dobra četrtina (27 od-marca odjavili iz evidence stotkov) poklicno in desetina sedmo ali šesto stopnjo izobrazbe. brezposelnih. Območna služba Kranj je odjavila 615 Tržič Skrb za urejeno sotesko DovŽanova soteska privablja zaradi naravnih lepot v občino Tržič številne obiskovalce. V preteklosti so podori kamenja in brežin večkrat ogrozili prevoznost ceste v Dolino in Jelendol. Občina želi z rednim vzdrževanjem zmanjšati možnost za naravne nesreče. Pred dnevi so izvajalci del zamenjali dve uničeni varovalni ograji, za katerima se je nabralo veČ kot 40 kubičnih metrov materiala. Odstranil) so tudi material na dveh drugih mestih, kjer so popravili poškodovane dele ograj. Požagal) so še suha \ri poškodovana drevesa ob cesti. Ta dela bodo občino stala 10.728 evrov. Načrtujejo tudi redno vzdrževanje zaščitnih mrež In čiščenje brežlr nàd sotesko. S tem bodo zagotovili varnost domačinov in obiskovalcev ter zmanjšali stroške vzdrževanja na daljši rok. S. S. Zrasel nov upravni center Pred dnevi so porušili objekt stare kadrovske, na njenem mestu pa bodo začeli graditi nov.upravni center. Urša Petekhel jesenke • V začetku tedna so porušili še enega od objektov uekdauje jeseniške železarne - stavbo nekdanje kadrovske službe. Na njenem mestu naj bi v dveh letih zrasel nov, sodoben upravni center Jesenic. V njem bodo nove poslovne prostore dobili Upravna enota Jesenice. davčna uprava, geodetska uprava in inšpekcijske službe, je povedala načelnica Upravne enote Jesenice Alenka BumiL Po sedanjih načrtih naj bi se okrog šestdeset zaposlenih v omenjenih služt>ah v nov objekt preselilo najkasneje leta 2011. Kot je povedala Bumikova, selitev že težko čakajo, saj so sedanji prostori v stavbi r i ^ / % _ ; ^^ / Stare kadrovske tik ob stavbi Občine lesenice ni več. zdravstvenega doma nepri- mest pred stavbo. Projekt Jesenice, saj bo tako v tem Jesenice, državnimi organi, memi, velik problem pa je gradnje vodi država, zado- delu Jesenic zraslo novo v neposredni bližini so ban- tudi pomanjlânje parldmih voljni pa so tudi na Občini upravno središče z Občino ke, poslovni prostori... Kamnik Kamničani očistili občino Pred kratkim so bile v kamniški občini v krajevnih skupnostih, skupnostih stanovalcev v blokih, šolah, vrtcih In Številnih društvih spomladanske čistilne akci}e> ki so naletele na velik odziv. Osrednja akcija je bifa v Kamniku, kjer so ob pomoči ribičev očistili tudi breg in strugo Kamniške Bistrice In Nevljice. Za udeležence čistilnih akcij )e občina pripravila malico na Glavnem trgu. kjer so pripravili tudi ustvarjalne delavnice za najmlajše, opazovanje sonca in razstavo astronomskega društva. ). P. Trzin Tudi varna hiša potrebuje celostno podobo Varna hiša Gorenjske bo dobila celostno grafično podobo, ki jo bo brezplačno izdelalo podjetje Znak Iz Trzina. Simbo* lični ček v vrednosti 3670 evrov, kolikor je vredna izdelava celostne grafične podobe, je vodstvo trzinskega podjetja pred dnevi že podarilo predstavnikom varne hiše. Celostna grafična podoba naj bi poenotila vizualno identiteto Varne hiše Gorenjske, s tem pa povečala prepoznavnost in originalnost ustanove in njene dejavnosti. S. Š. SEZNAM POSLOVALNIC, KI DEZURAJO NA VELIKONOČNI PONEDEUEK, 13. 4. 2009 OIČUILIO SP UUBUANSKA4 0800-12:00 SP UUBUAKSKA 13 A 07:00.12,00 • SP ^AKA 06H)0.15.00 milU lOHINJ TC BOHINJSKA BISTBICA 08:00.12.00 D0Ć lA CEIUIUS NA SOKUSKEM SMC^RKUE 08.00-12.00 OftČiA DDMŽAli HM DOMŽALE 09.00-13.00 DBĆINA MCtHJA VAS • POUANE SP GORENJA VAS 08.00-12.00 DBčiRA mimzi MC JESENICE 08.00-12.00 SM KOROŠKA BELA 08:00-12.00 oičau umiK HMKAMNK 08:00-13.00 ntllA UAJU HM KRANJ PR MSKOVO 0$.00-13.00 MC KRANJ SAVSKI OTOK oa,00-13.00 SP PRINEBOTČKTKU 07.00-21.00 SP TRG RIVOLI OBOO-11.00 SP UL NIKOLf THSLfâ 08 00-12.00 SM KOKRICA 08.00-12.00 SP SRrroF 08,00.^2.00 SP VODOVODNI STOLP OÔ.OO-12.00 SM PLANINA KRANJ 08.0G-12.00 MAHJSM SMKRAUJSKA GORA SP BOROVŠKA d2 0a:00-12:00 08.00.12.00 SM MOJSTRANA 08:00-12.00 OaĆINA WDrODt OIÍINA NAKLO 8C MEDVODE • MARKET 06.00.12.00 SP NAKD 07:D0-11:00 ij tm řJtODVQft SP PREDDVOR OBĆMA RttOVUlCA TC SM lESCE SM RADÛVLJ 07J)Q-11.0Q OilO/12,00 08.00'12.00 oačm iiMm OIČIU tROfJA LOKA SP KRANJSKA SP AUS00 08:00.12:00 08.D0.12.00 ! SP POnUISNIK 08 DÔ.12.00 SP FRANKOVO NASEUE 08.DO-12.00 4 OB61IA TUfaČ SM TRŽIČ 08:00-12:00 V««m fíwilm Itupcpm Mimo ^flo Vélikonoinů pnxnik^. ' Umrl je psiholog Viktor Gerkman Mariana Ahačič omajno vztiajal pri demisti-..............................................................................fikadji psihološke astroJo- Brezje • V torek je po hudi gije. Od leta 1995 je bil v sa- bolezni imul Viktor Gerk- mostojnem poklicu. Vodil man, klinični psiholog, je šolo dopolnilnega znanja samostojni publicist, psi- za poklice, Id se ukvarjajo z hoterapevt, učitelj médita- ljudmi. Poleg tega se je dje in astrolog. ukvarjal s psihološkim in Leta 195a rojeni Gerk« zakonskim svetovanjem, man, ki je otroštvo preživel s psihoterapijo depresij ter v Cerkljah na Gorenjskem, s karmično astrologijo. Od je diplomiial iz psihologije slovenske osamosvojitve na Filozofski fakulteti v naprej je vodil tudi poletne Ljubljani, kjer je končal šole iz astrologije, zadnja tudi spedalizadjo iz klinič- leta pred upokojitvijo pa ne psihologije, S psiholo- intenzivne preobrazbene ško astrologijo se je ukvar- delavnice. V Radovljici in jal od leta 1975, sicer pa Kranju je precej let vodil delal v osnovnem in sred- meditacijske večere. Obja- njem šolstvu kot profesor vi5 je dve knjigi: Človek in in kot svetovalni delavec ter Astrologija • veda o značaju deset let v Psihiatrični bol- in usodi, še dve pa je imel v nid Begunje na Gorenj- pripravi. Poleg tega ]e obja- skem. Ves čas je podpiral vil več sto člankov, največ v uveljavitev komplementář- reviji Aura. Zadnja leta je ne medicine ob boku urad- živel na Črnivcu pri Březne medicine in hkrati ne- j ah. Tržič Druga cvetlična tirnica Turistično društvo in Občina Tržič prirejata jutri med S. in 12. uro drugo cvetlično tržnico. V atriju občine bo Biotehniški center Naklo predstavil šolske izdelke, na drugih stojnicah pa bodo ponudili dišavnice, zelišča, pridelke čebelarjev, izdelke za dom in vrt ter rokodelske izdelke. Otroci se bodo ob 9. uri zbrali v ustvarjalni delavnici s Pikapolonico in delavnici v tržiški knjižnid. Ob 9. uri bc nastop plesalcev Plesnega kluba Tržič, ob 10. url v galeriji Atrij Občine Tržič predavanje Nine Kaličanin o zasnovi obhišnega vrta, ob 11. uri pa ogled starega mestnega jedra z mladimi turističnimi vodniki iz ÓS Triič. S. S. à i i GORENJSKI GLAS petek» 10. aprila 2009 GORENJSKA ' 5 novi šoli Kljub zamudi z gradbenimi deli se v Žabnici veselijo odprtja nove šole, žal pa ob njej (še) ne bo obljubljene telovadnice. Vi lma Stanovnik 2âbnicâ ' Šola v Žabnici naj bi bila po prvotnih načrtih prenovljena že februarja, vendar pa so se gradbena dela zavlekla in oâtno bodo šolarji k poiiku v prenovljene prostore prišli šele ob začetku novega šolskega leta. "Trenutno sta vrtec in dva razreda osnovnošolcev (V gasilskem domu, dva razreda sta v župnišČu, eden pa v prostoru sedeža Krajevne slcupnosti. Jeseni naj bi se v šoiske prostore znova vselili učenci vseh petih razredov in dva oddelka vrtca. Veselje vrnitve v prenovljene prostore pa greni telo- vadnica, ki nam jo obljub- V Žabnici so prepričani, da se gradnja šole ne sme končati brez dograditve telovadnice. "Res je, da se je gradnja Ijajo že več kot 40 let, a se nam ob pogledu na grad- jo je odobrila že prejšnja nost za postavitev telovad- bišče vsak dan bolj odmi- občinska oblast. Za telovad- nice, ki naj bi bila v obliki šole zaradi trenutne eko- ka," pravi predsednik Kra- nico dimenzij 20 krat 3} šotora. "Telovadnico b; kra- nomske situacije malce zav- jevne skupnosti Žabnica metrov smo že imeli grad- jani uporabljali tudi kot lekla, res pa je tudi, da k šoli |ože Frelih in dodaja, da v beno dovoljenje in zagotov- večnamenski prostor, šotor spada telovadnica in da ta krajevni skupnosti že več Ijeno finančno podporo v pa se nam zdi arhitekton- tudi bo. Zanimali smo se za let namensko varčujejo za občinskem proračunu, sko nesprejemljiva varian- čim bolj ekonomično rešitev telovadnico, zbrali pa so že nato pa smo pristali tudi na ta, ki je vprašljiva tudi glede in eden od ponudnikov je približno četrtino denarja manjšo telovadnico 17,6 vzdrževanja. Siti smo zavla- iz predračuna. krat 18,G metra in znova Čevanfa in izgovorov ter ho- predlagal tudi cenejšo šotor-sko različico. Vendar odloči- "Župan Damijan Perne pridobili gradbeno dovolje- čemo gradnjo telovadnice tev še ni padla. Naša prva in občinska uprava so nam nje. Žal pa finančne podpo- sedaj, ko so gradbeniki še skrb trenutno je. da izpelje- februarja 2007 obljubili ob- re ni več, očitno je bil denar na dvorišču šole! " pravi mo investicijo šole, nato pa novo šole in gradnjo telo- porabljen druge," pravijo v Jože Frelih, ki se tudi spra- bo sledila gradnja teiovadni- vadnice, če se odpovemo Žabnici, kjer so razočarani šuje, kaj domačini glede ce," dodaja kranjski župan meram telovadnice, ki nam poslušali tudi novo mož- tega lahko še naredijo. Damijan Peme. Ovadba // strokovni potovanji 91 Maia Bírtonceli Medvod Stanislav Žagar štora, saj so zahtevali poda- di suma storitve kaznivega ..............................................................................kot nadzorovana oseba, ki tke, na seji 14. aprila pa se dejanja zlorabe uradnega Medvode • Nadzorni odbor je kot skrbnik proračuna bodo odločili, ali ga bodo položaja ali uradnih pravic Občine Medvode je že pred potovanji odobril, deloval v poslali tudi Računskemu po 261. členu kazenskega časom izdal končno poroči- neskladju z zakonom ozi- sodišču. Zadevo so torej zakonika. Nadzorni odbor lo v zvezi z nadzorom zako- roma nesmotrno, saj ni preiskovali tudi kriminali- Občine Medvode pa trenut- nitosti in smotrnosti pora- upošteval temeljnih načel sti in zaključili s predka- no izvaja še dva nadzora: be denarja za namene stro- zakona o javnih financah ženskim postopkom. Vin- zimske službe in tekočega kovnih potovanj Odbora za ter Zakona o javnih usluž- ko Stojnšek, tiskovni pred- vzdrževanja cest, maja pa kmetijstvo: lani na Irsko, bencih. stavnik Policijske uprave predlani pa v Španijo, ki sta Kot je povedal Sašo Bi- Ljubljana, je pojasnil, da so bodo pod drobnogled vzeli tudi lanski izlet v Benetke, bili plačani iz občinskega tenc, predsednik Nadzor- na pristojno tožilstvo že v na katerega je župan med proračuna. Nadzorni odbor nega odbora, so poročilo marcu zoper eno osebo po- drugim povabil tudi občin-je ugotovil, da je župan posredovali tudi kriminali- dali kazensko ovadbo zara- ske svetnike. Zalog Trideset let vrtca v Zalogu V Zalogu so pred kratkim praznovali tridesetletnico tamkajšnjega vrtca. Odprli sogai. septembra 1979, prvo leto pa ga je obiskovalo devet otrok, starih od dve do sedem let. Še danes deluje kot podružnica vrtca Murenčki v Cerkljah, v njem pa sta seddj organizirana oddelka za obe starostni skupini, ki ju obiskuje 43 otrok. Kot je poudarila vodja podružničnega vrtca Ida Vadnov, je največje bogastvo zaloškega vrtca tesna povezanost s skrbnimi in delovnimi starši, ob tridesetem rojstnem dnevu pa si najbolj želijo postavitve hiške za igrala na zunanjem igrišču. Praznovanje okroglega jubileja so v Zalogu povezali s projektom Iz roda v rod, prek katerega spoznavajo domače kraje. Tako so otroci na petkovi proslavi prepevali narodne pesmi, te dni pa si je možno v • ř I t h * à à vrtčevskih prostorih tudi ogledati razstavo starih predme- Zaloški vrtec obiskuje 43 otrok obeh starostnih skupin, tov. ki ]o je postavil domačin Tone Kepic. S. S. kf so vsi nastopili na proslavi ob tridesetletnici vrtca. v Lipici bo regijska kostnica Svetniki v Škofji Loki soglašajo, da ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve neodplačno prepustijo stavbno pravico na delu pokopališča Lipica, kjer naj bi gradili regijsko kostnico. Danica Zavrl Žlebir bišč, ne identificirani posmrtni ostanki žrtev iz gro- Ško^a Loka • Občinski svetv bišč Bodoveljska in Lovien- Škofji Loki je na zadnji seji ška grapa pa so sedaj shra- ugotovil, da obstaja javni in- njeni v eni od mrliških vežic teres za gradnjo regijske na pokopališču Lipica, kostnice na pokopališču Li- Pobudo je svetnikom pica» in sicer na parceli se- predstavil direktor občinske vemo od sedanjih poslovil- uprave Jernej Prevc in je do-nih vežic. Tako je sklenil, da bila polno soglasje. Robert ministrstvu za delo za dobo Strah (SDS) je dejal, da je 99 let podeli neodplačno gradnja kostnice velik korak stavbno pravico. Ministrstvo naprej k spravi in pietetne- bo za gradnjo kostnice inve- mu ravnanju z žrtvami po- stiralo skoraj 63 tisoč evrov. vojnih pobojev. Na loškem Idejni projekt zanjo je že iz- območju je odkritih več gro- delan, gradila naj bi se fezno, bišč, pri čemer je veliko deio njena površina bi obsegala 120 kvadratnih metrov. Po opravila komisija za evidentiranje grobišč. Na predlog zakonu o vojnih grobiščih bo Blaža Kujundžiča (LDS), da evidentirana kot vojno gro- bi v kostnici pokopavali po- bišče v upravljanju države, smrtne ostanke vseh žrtev kar pomeni, da obána v na- vojn, pa je župan Igor Diaks- daljevanju ne bo imela stio- 1er dejal, da za sedaj to še ni škov z upravljanjem in vzdr- mogoče, dolgoročno pa si vsi ževanjem. Gradnja se lahko želimo, da vsi padli na naših začne takoj, ko bo sklenjena tleh dobijo dostojne grobove, pogodba o ustanovitvi stavb- Sicer pa bodo v tej grobnici ne pravice. Gradnja kostnice pokopavali posmrtne ostan- jc v javnem interesu in v interesu občine Škofia Loka, kc, odkrite v postopkih izkopa ali naključno v na novo saj je bilo na tem območju odkritih grobiščih z območja odkritih več povojnih gro- Gorenjske. Najboljšo pijačo je zmešal Leon Marinič Mateja Rakt I ludaku iz Slovaške. Tekmo- ....................................... vanja se je sicer udeležilo 15 Bled • Na višji strokovni šoli tekmovalcev, pri čemer so se za gostinstvo in turizem študentom iz blejske in mari- Bledjeprejšnjitedenpoteka- borske višje strokovne šole lo 4. mednarodno študent- pridružili tudi teJanovalci iz sko barmansko tekmovanje Hrvaške, Slovaške in Češke, za pokal G&T. Mladi barma- "Projekt je bii v celoti deio štu- ni so se med drugim pome- dentov, id so tako dokazali rili v mešanju dolgih pijač, praktično in uporabno zna- Komisijo, ki so jo sestavljali nje, saj so sami organizirali priznam in uveljavljeni bar- tekmovanje, ki je obsegalo mani, je najbolj navdušU tudi animadjo, vodenje v slo- Leon Marinič z Višje stro- venskem in tujem jeziku, pro- kovne šole za gostinstvo in gramvtujemjeziku,pripravo turizem Maribor, drugo me- kosila in še kaj," so še sporo- sto so prisodili Ondreju Jan- čili z višje strokovne šole za si iz Češke, tretje pa Martinu gostinstvo in turizem Bled. Mladi barmani so se med drugim pomerili v mešanju dolgih pijač, t i i é 6 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, 10. aprila 2000 Ži rl Kmalu zaključena gradnja kanalizacije Občina Žiri zadnjih lest let z nepovratnim denarjem države po fazah gradi kanalizacijo v Novi vasi. Začeli so pri sedanji bencinski črpalki, v teh dneh pa se investicija zaključuje na koncu naselja. "Vgrajenih je bilo približno trt kilometre kanalizacijskih vodov v vrednosti približno pol milijona ev- rov," investicijo v številkah opisuje Franci Kranjc, direktor ži- rovske občinske uprave. Letošnja zaključna investicija znaša približno petdeset tisoč evrov, do konca aprila pa bo na kanalizacijo priključenih še zadnjih 15 od skupno 80 objektov. Drugih investicij na področju kanalizacije v občini ne bo. pravi Kranjc, čeprav težko čakajo na gradnjo omrežja v Rakulku in delu Dobračeve. ^'Projekt ureditve porečja Sore, ki ga pripravljamo vse štiri občine na Škofjeloškem, še ni pridobil ustrezne odločbe o sofinanciranju iz evropskih skla* dov» zato še ne morem napovedovati novih investicij na tem področju. Pristojna ministrstva odločbo obljubljajo do konca maja, kdaj jo bomo v resnici dobili, pa danes vedo le ve- deževalci," še pravi direktor občinske uprave. B. B. ži Rl Kmalu gradnja nove ambulante v Osnovni Soli Žiri že vrsto let deluje zobozdravstvena am-bulanta, ki jo v največji meri uporabljajo šolarji, pa vendar tudi starejši Žlrovci radi obiščejo zasebno zobno ambulanto s koncesijo Andjelke Radošević. Občina Žiri in šola sta se pred meseci dogovorili o ureditvi nove ambulante, ki bo na mestu sedanje kolesarnice šole tik ob vhodu v vrtec "Zobna ordinacija deluje skozi vse leto, prostori so dokaj utes« njeni, prvotno niti niso bili namenjeni tej dejavnosti, pred časom pa je tudi zdravstveni inšpektorat zahteval spremembe, kf jim v obstoječih šolskih prostorih ne moremo ugoditi," razloge za ureditev nove ambulante razloži Franci Kranjc, direktor občinske uprave. Ambulanta naj bi bila na- red do konca leta, investicija pa znaša okoli petdeset tisoč evrov. B. B. Kran) Velikonočni pogriniki Pred veliko nočjo so praznično odeli svoje prodajalne tudi gorenjski trgovci. Tale posnetek velikonočnih dobrot je na» stal v Hipermarketu Primskovo v Kranju. S. K. Gorenjska 96 MHz RADIO ZA RADOVE Izlet v Moravske Toplice Rovna Na Rovnu v Selcih bodo letos uredili večnamensko ploščad in nadstrešek AnaHartman Selca - V športnem parku Rovn v Selcih, ki so ga po katastro&lni poplavi odpdi junija lani in mu nadeli ime Rovu - moj pade, se je pričela druga ËLza sanacije m posodobitve. Ta čas že urejajo večnamensko ploščad v velikosti rokometnega igrišča, id bo namenjena športnim dejavno- stiiii ill priiedilvam. "Poleg tega bomo na prostoru med bifejem in otroškim igriščem uredili nadstrešek, za katerega trenutno arhitekt pripravlja projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovo- Urejanje večnamenske ploščadi v športnem parku na Rovnu ljenja. Nastiešek bo iesen in bo sovpadal z ariiitektuio ob- pojasnil Marko Lotrič, pred- stojećih objektov, z njim pa bomo pridobili 120 kvadratnih sednik gospodarskem odbora investicija pa je ocenjena na dobrih dvesto tisoč evrov. Od športnih aktivnosti ponujal tudi zabavo, druženje, kultur- pri Športnem društvu Selca, ki tega bo občina Železnild pri- ne prireditve in turistične de- metrov veliko pokrito teraso. upravlja športni park. Izvedli spevala petdeset tisoč evrov, od javnosti, še ne bo povsem kon- Doslej smo obiskovalcem po- bodo nekaj manjíih del ministrstva Ta Šolstvo in 'kpori řala. V Sportnpm dnjžtvij ^rf. krite površine za zaščito pred (ureditev nabrežin, kleparaka pričakujejo 52 tisoč evrov, od ca si namreč želijo, da bi nogo- dežjem in sonœm zagotavljali dela, dokončna ureditev pros- fiaidadje za šport 47 tisoč ev- metno igrišče v prihodnosti s ponjavami, Une sodijo v so- tora za piknike in kampa), ki rov, upajo pa tudi, da jim bo dobilo umetno travo, uredili bi dobno urejen tompleks, prav jih niso izpeljali v lanski prvi dodatno teniško igriSče, za ka tako pa so večkrat prepuščale fazi obnove, ki je bila vredna za okoije in prostor v sanadj- terega morajo pridobiti še vodo. Z nadstreškom bomo 4u tisoč evrov. skem prcsrarau. zemljišče, na večnamenski pridobili tudi pokrit prostor Drugo fazo sanadie bodo S tem se ureditev Rovna - ploščadi pa bi nekoč radi po- před vhodom v sanitarije,'" je predvidoma končali še letos, mojega parka, ki bo poleg stavili montažni objekt Kran; Predstava Jazbec na sodišču Srbsko kulturno društvo Petar Kočić Kranj vabi na gledališko predstavo Jazbec na sodišču, ki bo v soboto, 11. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu v Stražišču. igrali bodo Ostoja Šobot, Ljubo Andfić, Ljubo Todorović In Željko Andrič. Projekt sta sofir^ancirall občini pobratenih mest Kranja In Banja Luke v sodelovanju z Javnim skladom kulturnih dejavnosti. Območno izpostavo Kranj. S. K. Kran] Spar na Planini že sedem let Danes od 15. ure dalje bodo obiskovalci skupaj z zaposlenimi praznovali sedmi rojstni dan Hipermarketa Spar ra Planini. Veliko bo zabave, obiskovalci bodo lahko zavrteli kolo sreče, tisti najsrečnejši pa bodo domov odnesli katero od nagrad. Ob koncu praznovanja bo praznična torta. Spar Slovenija bo predstavnikom vrtca Najdihojca predal donacijo, to je večnamensko igralo Wesco. S. K. Z Glasom do cenejših prvomajskih počitnic na Pokljuki Vila Triglav na Pokljuki s Tadejem Valjavcem pripravlja edinstvene družinske prvomajske počitnice, ki bodo namenjene sprostitvi in nabiranju novih moči. Gorenjski Glas M WWW. vi I a t rigla v.co m Počitnice cd 30.4. do 3.5.2009 vključujejo: • 3-krat polpenzion, •1 -krat sprostitvena masaža, •1-krat drenažna terapija, •športne aktivnosti po želji družine. Cena s popustom na osebo znaia: 9S EUR, za otroke od 7 do 12 let 50 EUR do 7 let brezplačno* Naročniki Gorenjskdça glasa lahko sodelujete v posebni nagradni Igri in osvojite 50-odstotni popust: * Redno ceno znûèa 195 EUR no osebo/vîhnd. otroci 7-12 let SO % popusta, otroci do 7 let brežpločno. » Med vsemi, ki boste pravilno od9ovoriil na zastavljeni vpraianji, bomo izžrebali druiino, ki bo na celoten vikend paket z vsemi storitvami deležna SO-odstotnega popusta. Naštejte ponudbo Vile Triglav (vsaj 3 pakete) Navedite nasfov« na katerem se nahaja VOa Triglav. Odgovore pošljite na r^aslov: Gorenjski glas, Bieiweisova cesta A. Kranj ali na kollcek^-glas^i, najkasneje do 24. aprila 2009,5 pripisom "za počitnice". Izžreba družina bo obveščena po pošti. é i i i GORENJSKI GLAS petek, 10. aprila 2009 •• — uilma. stanovnik@g-das,si 7 Ločani še vedno v finalu državnega prvenstva v dvoranskem hokeju je ekipa InSporta Škofja Loka ugnala Zelence i Kranjske Gore, Ločani pa so se pred polnimi tribunami dvorane Poden naslova veselili že osmič. Vilma Stanovnik Skofja Loka • Z dvema res vrhunskima predstavama najboljših slovenskih ekip v dvoranskem hokeju, tako imenovanem floorballu, se je odločil boj za letošnjega prvaka. Ekipa ŠD Zelenci Kranjska Gora, ki je po rednem delu vodila na prvenstveni lestvid, si [e obetata, da bo vendarle prišla do tako želenega naslova. toda precej upanja so izgubili že prejšnjo nedeljo, ko so jih Ločani vKianjski Gori premagali 53:5. Kljub temu se Kranjskogord niso vdali, saj so se na povratni tekmi minulo soboto v dvorani na Podnu Ločanom hrabro po- stavili po robu. Tako je bil re- igralci ekipe InSporta, na čelu s kapetanom Iztokom Miklavčičem (v napadu v svetlem zultat prvega dela tekme } dresu] so v domači dvorani na Podnu štrli odpor borbenih Kranjskogorcev in se veselili že OdloćUa pa je druga tretjina» osmega naslova državnih prvakov. / ^ot©: Tina ooki ko so InSportovd gol zadeli kar štirikrat gos^e pa nikoli. gli slediti. Zato jim čestitam kal. "Samozavesti nam na igrali odločilno tekmo za V zadnji tretjini je bila igra za naslov prvakov," je po od- odločilnih tekmah ni manj- tretje mesto v prvenstvu, ki spet boli izenačena, končni ločilni tekmi v Škofji Loki kalo. Prvenstvo ie biio dolgo ga je po dveh zmagah nad rezultat pa je bil 8:4. maJce razočaran povedal naj- in odločili smo se, da bomo ekipo Polycom Brloga osvo- 'Za nas je bila vsa sezona, boljši strelec in najkoristnejši slavili pred domačimi navija- jila Borovnica. Peto mesto je do finalnih tekem, res izjem- igralec lige Primož Berden iz na. V zadnjih dveh tekmah ekipe Zelencev, ki je za to pa smo nerazumljivo popu- prejel tudi poseben pokal, stili. Ločani so se očitno na fi- Bolj zadovoljni kot Kranj- nale dobro pripravili, tako da skogord so bili seveda Loča- njihovem tempu nismo mo- ni, ki so prejeli največji po- pripadlo ekipi Žiro v, šesto GalaksUr sedmo Ljubljani, či. Bili smo prava ekipa, vsi smo se borili do konca in mislim, da je bil finale res osmo Elrodu Škofja Loka, pravi," je bil navdxišen kapetan InSporta Iztok Miklavčič. Prav tako so konec tedna od- deveta je bila ekipa Berk-mandle iz Idrije in deseta Bogo j ina. Gregorja je zaustavila poškodba Kranjčan Gregor JankoviČ je minuli konec tedna osvojil naslov državnega prvaka nad 125 kilogramov tezno , njegove načrte o novih rekordih pa je preprečila poškodba. Vilma Stakovnik Kran) • Konec tedna so se na državnem prvenstvu v Vrtojbi zbrali Številni močni Slovenci, ki so se pomenli v tri» atlonu moči in disciplini tezno leže, tako imenovanem bene pressu. "Konkurenca je bila zelo huda, iz Gorenjske sva tezno leže nastopala Aleš Markič in jaz. Aleš je tekmoval v kategoriji mladincev do 23 let in v svoji kategoriji do kilogramov osvojil drugo mesto ter bil absolutno peti, jaz pa sem zmagal v svoji ka-tegoriji nad 125 kilogramov in bil skupno tretji,' je po tekmovanju povedal izkušeni Kranjčan Gregor Jankovič. ki se s težko atletiko ikvarja Gregor jankovič se je po na tekmi v Vrtojbi poslovil od tekmovalne kariere. že več kot petnajst let, "Žeiel sem si, da bi posta- ma, kar bi pomenilo tudi ab-^ ki pred prvenstvom odločil ner mladega Aleša Markiča, vil absolutni rekord. Brez solutni rekord, Id ga ima se- za toplice. Toda dva dni pred želi pa si, da bi se stera špor- večjih težav sem dvignil daj Denis Udovič, ki je dvig- tekmovanjem me je začelo tom ukvarjalo več Gorenj- 257,5 kilograma, žal pa me je nil 255 kilogramov," pravi znova boleti in odločil sem cev. "Včasih nas je bilo na zat^lelo v hrbtenid, ko sem Gregor Jankovič, ki je do se- se, da bom končal tekmovaJ- Gorenjskem veliko, ki smo poskušal dvigniti 260 kilo- daj na tekmah dvignil največ no kariero. Morda bom. še se ukvarjali s triatlonom gramov. Vendar so mi sod- 240 kilogramov, na trenin- nastopil na kakšnem tekmo- moči, sedaj jih je vedno niki priznali le 230 kilogra- gu pa mu je iispelo dvigniti vanju, vendar bo vse odvisno manj. Težave so s sponzor- mov, čeprav je veâna sotek- tudi že 270 kilogramov. "Na od bolečin," pravi Gregor, M stvom, meni so k sreči po- movalcev menila, da bi mi hrbtu imam dve hemiji, zato se od težke atletike ne bo magali vsaj prijatelji," je še morali priznati 257,5 kilogra- sem se po posvetu z zdravni- povsem poslovil, saj je že tre- povedal Gregor Jankovič. IgorVelov načelu kranjskih nogometašev lože marinčík delu, pri katerem seveda ra-..............................................................................čunam na pomoč vseh novo Kranj • Nogometni klub Tri- izvoljenih Članov upravnega glav Gorenjska je na pone- odbora, pa bodo usmerjeni v deljkovi skupščini izbral novo izboljšanje infrastrukture in vodstvo za dveletni mandat, materialnih razmer za delo. Upravni odbor bo vodil pod- Želimo si ostati eden najbolj- župan Mestne občine Kranj ših centrov za vzgojo mladih Igor Vdov. V vodstvu sta dve ženski, in sicer Alenka Bratu- Zevnik igralcev in se boriti za vstop v prvo slovensko ligo pri članih," je po izvolitvi dejal novi pa še Zmago Geršak, predsednik ND Triglav Go- Knavs» Matjaž Rakovec renjska Igor Velov. in Miran St rektor kluba Ob skupščini so podelili tudi priznanja dosedanjemu nogometni Želim biti predsednik klu- vodstvu in j)odpisali profesionalne pogodbe s štirimi mladimi nogometaši (vsi letnik 1990} Davidom |erkovičem. vek. Kot podžupan bom prizadeval, da bodo vsi klubi in Športi enakopravni, Dejanom Dimitrovim, Da Triglavu pa ne bom pomagal minem Marijanom in Mati škodo dn^ih cem Severjem. Dve zmagi našim mladim hokejistom Vilma Stanovnik Domača ekipa H K M K Bleda ............................................................................je osvojila šesto mesto. Vka- Bled - Na Bledu so zadnja tegoriji do 14 let se jena dru- dva konca tedna pripravili go mesto uvrstila ekipa HC mednarodna turnirja za Gardena iz Italije, na tretje mlade hokejiste. Najprej so Alba Volan iz Madžarske, se konec marca na ledeni Blejci pa so osvojili deveto ploskvi srečali hokejisti do mesto. Igralec Bleda Luka 12. leta, minuli konec tedna Kraigher je bil izbran za naj- pa še hokejisti do 14. leta. Na boljšega branilca, ekipa se- obeh turnirjih je bDa najbolj- lekcije Slovenije pa si je pri- ša ekipa selekcija Slovenije, služila tudi pokal za feir play. prav tako sta biia njena Člana S hokejisti so na Bled pri- Luka Maver in Sebastijan šli tudi številni starši, ki so Grošelj najboljša strelca na turnirjih. V mlajši kategoriji mlade igralce spodbujali na tribunah. Bili so navdušeni je drugo mesto osvojila eldpa nad organizacijo turnirja, ki KHL Mladost iz Hrvaške, so» jo pohvalili tudi vodje tretje pa selekcija Avstrije, ekip. Kranj Tri zmage gorenjskim strelcem Na državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem minuli konec tedna so ekipno in dve posamični zmagi zabeležili tudi gorenjski strelci. Ekipna zmaga (Lenart in Gašper Oblak ter Andrej Peterne!) je že peto leto zapored uspela strelcem SD Marmor Hotavlje Gorenja vas. V posamični konkurenci pa sta zmagala Grega Potočnik (SD Radovljica) pri mladincih s puško in Aleksandar Hadžidaov {SD Škofia Loka) pri mladincih s pištolo. V. S, 15 naših na Wembley! '> y /. 'Cir • • "O ijl-'jncev v Lonicn no nouomeini ^poKijKoi in^d M ij M. iii >ii>vi5niio na V/embic/jL« Vvt o niiçrjrlni lin inrubiieinih na WWW.i5nasih.si. Sledite svojim sanjam! HYPOGROUP ALP£ ADRÍA OOBOjKA- DftUCATEKMA POLfINALA KONČNICE 1. okžavne ooeojkaftskc: mcc raoen ska class ic V soboto, n. aprila, bovSCŠ Radovljica ob 19, uri druga tekma poifSnala odbojkarskega državnega prvenstva moških. Odbojkarji AsUc Trigtava se bodo pomerila z ekipo ACH Vd^. V primeru izenačenja v zmagah bo tretja tekma v Radovljici v nedeljo ob Istem času. gbci ir^ i i > à 8 simon.sub si GORENJSKI GLAS petek, 10. aprila 2009 Jesenice Ndd Jesenicami zagorela gozdna podrast Na Rdečih skalah nad Pejcami v občini jesenice je v sredo popoldne zagorelo travnato pobočje. Na intervencijo so tako) poslali šest pripadnikov Gasilsko reševalne službe Jesenice, kasneje pa se jim je pridružilo §e osemnajst prostovoljnih gasilcev 2 lesenic, s HruSice» Koroške Bele in Planine pod Golico. Gorelo je na terenu, velikem 500 krat 500 metrov, zagorela pa je gozdna podrast. Pri gašenju je sodeloval tudi helikopter Slovenske vojske, kasneje pa je na pomoč priskočilo še deset poklicnih gasilcev. Požara do noči niso mogli v celoti pogasiti, ga je pa gasiicem uspelo omejiti in spraviti pod nadzor. V nočnem času je gorelo še približno deset kvadratnih metrov podrasti na nedostopnem mestu, ki so ga v požarnih stražah varovali gasilci s Hruši-ce In Blejske Dobrave. Ranjenih oseb ni bilo, prav tako ni nastala škoda na objektih, policisti pa so včeraj še preiskovali okoliščine nastanka požara. S. KRIMINAL RADOVgiCA Ropar s sekiro zamahnil proti prodajalcu Radovljiški policisti so v sredo prijeli z^-ietnega Radovlji-čana, ki ga sumijo, da je tega dne poskušal oropati bencinski servis na magistralni cesti pri Radovljici. Četrt do 18. ure je namreč neznani storilec s sekiro v roki vstopil v bencinski servis in od prodajalca zahteval denar. Ker se je prodajalec zahtevi uprl, je ropar proti njemu zamahnil s sekiro, vendar ga ni zadel, nato pa stekel proti Radovljici. Nazadnje se je usedel v osebni avtomobil in se odpeljal. Policisti so kmalu zatem avtomobil izsledili v Radovljici in pri tem prijeli več oseb. Po zbranih obvestilih so enemu od njih, 23-let» nemu domačinu zaradi suma storitve kaznivega dejanja ropa odvzeli prostost in ga pridržali. 8ohin)skaBi^r^ca V lokal po cigarete v noči na torek je neznani storilec vlomil v gostinski lokal v Bohinjski Bistrici. Izza točilnega pufta je vzel 8S škatlic različnih cigaret in CD predvajalnik. Lastnika je oškodoval za okoli 350 evrov. Naklo Kradli pri kmetih v noči na torek je nekdo v Naklem na neugotovljen način odpeljal rdeči kmetijski traktor Massey Ferguson s črno streho (tip MF4270), izdelan leta 2000, na njem pa sta bili nameščeni registrski tablici z oznako KR K6-07. V Škof]i Loki pa je nekdo iz priročne barake ukradel traktorski vitel in s tem astnika oškodoval za okoli tisoč evrcv. )esenice Izpraznil poslovne prostore Zadnji konec tedna so neznani storilci iz poslovnih prostorov na Jesenicah odnesli manjšo vsoto denarja, dva računalnika, štiri LCD monitorje Samsung in glasbeni stolp Sony z daljinskim upravljavcem. Lastnika je oškodoval za okoli štiri tisoč evrov. K rani Ponarejena bankovca v trgovini z rezen/nimi avtomobilskimi deli v Kranju je nekdo unovčil ponarejen bankovec za sto evrov. S ponarejenim bankovcem je nekdo plačal svoj račun tudi v enem od trgovskih centrov v Kranju. Oba bankovca so policisti zasegli In ju posredovali Banki Slovenije v ekspertizo. S. Š. Umrl V ponedeljek popoldne je na dvorišču podjetja Agromehanika voznik tovornjaka pri vzvratni vožnji podrl 51-letnega delavca, ki zaradi tega umrl. simon šubic vzvratno vožnjo tovornega bor-Tržič }4-letna voznica iz voznico so reševalci odpeljali vozila 51-letni delavec iz oko- okolice Tržiča trčila v tovor- v Klinični center Ljubljana. Kranj - Policijski operativno lice Radovljice peš napotil za no in kombinirano vozilo. V V sredo okoli 16.30 se je komunikacijski center Kranj tovornim vozilom proti le- osebnem avtomobilu se je huda prometna nesreča ^o- je ta teden poroča] o več hu- sarski delavnici. Slednjega je peljala proti Tržiču. V dalj- dila tudi v bližini uvoza na dih nesrečah, ena se je kon- na dovozu zunaj vidnega šam levem nepreglednem potniški terminal brniškega čala tudi z najhujšimi posle- polja voznika tovorno vozilo ovinku je zapeljala levo, te- letališča na regionalni cesti dicami. Pred podjetjem Ag- zadeio z zadnjo stranico, ga daj pa je naspmti pripeljal 51- Kranj-Spodnji Bmik. zS-let- romehanika v Hrastju je na- podrlo in stisnilo ob tla. Prvo letni voznik tovomega vozila ni motorist iz okolice Kranja mreč v ponedeljek popoldne pomoč je ranjenemu delav- s priklopnikom. Da bi se izo- se je peljal proti Spodnjemu pod tovornjakom umrl 51- cu dal voznik tovornjaka, gnila trčenju, je Tržičanka Brniku. Takoj za križiščem letni delavec iz okolice Ra» nato pa ga je dlje časa oživ- sunkovito zavila v desno. Pri za letališče je zapeljal levo na dovliice. Ijala reševalna ekipa Zdrav- tem je izgubila oblast nad nasprotni vozni pas, ob tem V ponedeljek okoli 12.20 stvenega doma Kranj, ven- vozilom, zapeljala s ceste na pa trčil v prometni znak, ki je 24-letni voznik tovomega dar je RadovljiČan na koncu travo, nato pa nazaj na cesto, je postavljen na usmerjeval-vozila iz okolice Škofje Loke hudim ranam podlegel. Kraj kjer je trčila v zadnji del pri- nem otoku med obema voznima pasoma. Po trčenju je motorista odbilo na levi rob v Agromehaniko v Hrastju nesreče so si ogledali dežur- klopnega vozila, zatem pa še pripeljal večjo količino ploče- ni preiskovalna sodnica in v sprednji del kombija, ki ga vinastih obročev. Odpeljal je tožilka ter delovni inšpektor. je za tovornjakom pripeljal vozišča, kjer je padel. Zaradi v bližino dvižnih vhodnih Istega dne nekaj pred pol- 46-letni voznik iz Ljubljane, hudih ran so ga reževald od- vrat obrata varilnice. Kot po- drugo popoldne je v bližini Po trčenju je osebno voalo peljali v Klinični center v roČa policija, se je med ZvirČ na glavni cpsti Podta- odbilo s ceste. Hudo ranjeno Ljubljani. Pri Zvirčah je 34-letna voznica v ponedelj^ trčila v prflclopnik, V bližini brniškega letališča se je hudo ponesrečil zS-letni nato pa ie v kombi. / ^oia smiin motorist iz okolice Kranja. Trzin Zalivali bodo V okolici Trzina so neznani tatovi vlomili v prostore podjetja, iz katerega so odtujili armaturno ploščo viličarja in cevi za zalivanje. Podjetje so oškodovali za okoli tisoč evrov. Medno Denar in tobak V noči na torek je nekdo vlomil v priročni prodajni prostor v Mednem. Vlomilec je s seboj odnesel gotovino in cigarete, lastniku pa povzročil za okoli Štiristo evrov škode. S. Š. www.tiakovec,si info@tlakovec>sl tel.: 02/450 38 60 Tudorjevo oprostili glavnega očitka Na tretjem sojenju nekdanji direktorici BPT Tržič je sodišče ugotovilo, da Doris Tudor z nakupom starih tkalskih strojev ni storila kaznivega dejanja. Simon Subic ni BPT na Deteljid. Tudor- so jo obsodili decembra ...................................... jeva je bila predlani v Kranju 2007, slabo leto kasneje pa Kranj • Sodni senat okrožne« zaradi zlorabe položaja, ker je vižje sodišče sodbo potrdi- ga sodišča v Kranju je ta te- si je brez odobritve nadzor- lo le v delu, kjer je prvosto-den nekdanjo direktorico Bombažne predilnice in nega sveta izplačala přibliž- penjsko sodišče ugotovilo» no dva tisoč evrov nagrade da si je brez odobritve nad-tkalnice Tržič Doris Tudor za uspešnost, že pravno- zornega sveta izpiačala na- oprostilo obtožbe, da je zlo* močno obsojena na pogojno grado za uspešno deio. Okrožna državna tožilka rabila svoj položaj, s tem ko naj bi med novembrom kazen dveh mesecev zapora, zato je sodišče izreklo eno- Renata Vodnjov je v končni 1999 in jtmijem 2000 kupi- tno kazen - tri mesece zapo- besedi med drugim opozorila }2 domnevno neuporab- ra pogojno z enoletno preiz- la, da Tudorjeva ni poskrbe-nih rabljenih tkalskih stro- kusno dobo. Sodba je bila la. da bi tkalske stroje še jev zagrebške Svile, sebi in razglašena v odsotnosti ob- pred nakupom pregledali prodajalcu Hdnzu Hassler* tožene, njen zagovornik Ra- ustrezni strokovnjaki, kar ju iz Avstrije oziroma njego- dovan Cerjak pa je že napo- kaže na to. da ji je bilo popol-vemu podjetju Omega pa vedal pritožbo, kar najbrž noma vseeno, kakšni so stro- naj bi na ta način pridobila skoraj štirideset tisoč evrov protipravne premoženjske koristi. Sodišče pa je Tudor- pomeni zastaranje postopka, saj se zastaralni rok izteče novembra letos. Tudorjeva je bila zaradi ji, saj njen namen ni bil zagotoviti uspešno poslovanje družbe, temveč pridobiti Omegi premoženjsko korist jevo na pogojno kazen dveh zlorabe položaja predhodno Medtem ko Tudorjeva že ves mesecev zapora obsodilo za- dvakrat obsojena na pogojno čas trdi, da se ne čuti krivo za radi zlorabe položaja, ker je zapomo kazen. Prvič je bila nobeno očitano dejanje, je v tem obdobju Hasslerju ne- spoznana za krivo junija njen zagovornik v zaključ- nem govoru poudaril, da z nakupom strojev nikakor ni upravičeno oziroma kot ni- 2004, a je višje sodišče v kdar zaključeno kompenza- Ljubljani sodbo kasneje raz- cijo odobrila prevzem pri- veljavilo, ker je obtožena'Sre- storila kaznivega dejanja, bližno tisoč evrov vrednega di sojenja ostala brez {obvez- temveč je kvečjemu sprejela blaga v industrijski prodajal- nega) zagovornika. Drugič slabo poslovno odločitev. * L Gorenjski Glas WW.GORENISKIGtAS.SI AKTUALNO POGOVOR REPORTAŽA NA ROBU SLOVENCI PO SVETU Razstava Velika noč nekdaj in danes V Preski pri Medvodali: na sliki Pepca PodgoiSek (levo) ip Aktualno Dr. Zlata Remškar, zastopnica za pacientove pravice na Gorenjskem Pogovor Damjan Ovsec, etnolog, ki se s prazniki ukvarja že več kot trideset let Zanimivosti Ivanka Jelene Puzin, najstarejša slovenska padalka 10 GG + petek, lo. aprila 2009 Aktualno Tudi bolnikov čas ocen Dk Zlata Remškar, dr. med. "Primemo "Moja vloga je predvsem posvetovalna. Bolnikom lahko pokažem pot, po kateri bi lahko uveljavili z zakonom jim zagotovljene pravice pri zdravstveni obravnavi," je povedala Zlata Remškar, zastopnica za pacientove pravice na Gorenjskem. Suzana P. KovaČIČ zdravje. Kot zdravnica sem ^ po svoje kar razočarana, da Imenovali so vas za zasto{^ ni za funkcijo zastopnika nico pacientovih pravic ko- kandidiralo več zdravnikov. Ttec oktobra 2008, z delom Zdravnik namreč najbolj po- ste začeli 19. marca, ko so drobno pozna vse postopke vam uredili tudi prostorske dela z bolniki ter zato lahko pogofe v prostorih Zavoda za bolniku tudi bolj praktično varovanje zdravý v Kranju, svetuje, kot nekdo, Id nima Kakšno pomoč bolcild laÛco delovnih izkušenj z bolniki pričakuj^ od vas? in ne pozna tako dobro delo- 'Tebruarja 2008 smo v vanja sistema zdravstvene Sloveniji sprejeli Zakon o pa- obravnave bolnikov. Mislim, dentovih pravicah, Id je vpe- da je zdravniški poklic v tem Ijal na novo v naá zdravstveni oziru določena prednost pri sistem funkcijo zastopnika tem delu." pacientovih pravic. Konec oktobra 2008 nas je biio Kaj kažejo izkušnje tistih imenovanih pet od predvide- zastopnikov, ki to počnejo nih trinajstih, ki bi bili razpo- dlje časa? Nad Čim se bolniki rejeni po različnih območjih največ pritožujejo? države. Na tistih območjih, "Največ»izkušenj izastop- ki so številnejša po prebival- ništvom imajo do sedaj na stvu, kot na primer v ljub- ljubljanskem območju» kjer Ijanski regiji, bi delovala dva delujejo že veČ kot pol leta. ali celo trije. Za območje Go- Običajno iščejo pacienti po- renjske sta bila predvidena moč takrat, ko domnevajo, dva. vendar sem trenutno da so jim bile kršene določe- edina. Zastopniki padento- ne pravice, ki bi jim po njihovih pravic delujemo pri Za- vi presoji morale biti zago-Vodih za varovanje zdravja, tovljene oziroma jim pripa- vendar nismo del njihove de- dajo. iavnostL Zavodi so zakonsko Zastopnik ščiti predvsem zadolženi zagotoviti prostor univerzalne pravice bolni- za naše delovanje, kar mi je kov. Med njimi je zelo po- Zavod za varovanje zdravja membna pravica do spošto- Kranj v letošnjem marcu vanja samostojnosti bolnika tudi omogočil. pri odločanju o lastni zdrav- or. Zlata Remškar, dr. med. é I Moja woga astopnice pad- stveni oskrbi, pa pravica bol- entovih pravic je predvsem nika do zasebnosti pri zdrav- , , v . . , , posvetovalna. Bolnikom lahko stveni obravnavi, varstva n,egovega zdrav- S posr^ovaii)em lahko boi- ki ,ih morajo zdravstvene pokažem pot, po kateri bi lah- osebnih podatkov, enako- ^tvenega stenia. Bolniku se niku olajšamo m pospešimo organizacije upoštevati ozi- ko uveljavili z zakonom lim pravnosti v zdravstveni obra- POt do pridobitve drugega roma o^zorik o opazov^ 7agotovljene pravice pri njihovi zdravstveni obravnavi." bolniku razimiljive ob vešče-Pričakovala bi, da bo to nosti o diagnozi in zdravlje- opravljal nekdo» ki ni iz nju." zdravniških lawov. "Od zastopnikov, ki jih doslej poznam, sem edina zdravnica. Za funkdjo so me i te lahko bolj konkretni? Opisala bom dva primera medicinska pomoč pnjazna komunikacija Je osnova partnerskega odnosa med bolnikom in zdravnikom. Ni prav, da je takšne vrste, da ma me imenovala posebna bolnika ali za preprečitev se bolnik počuti, kot daje breme zdravstvenega sistema, pri katerem išče pomoč. " vnavi, varnosti rdravstvene glede na odsotnost napotnice - mnenja. Pričakujemo lahko, nepravilnostih - vodstva obraba ve in zagotavljanja ^^ potrjene zdravstvene iz- da bo iskanja drugih mnenj zdravstvenih ustanov, da jih ® káznice ali kraj stabega biva- o opravljenih zdravstvenih izboljšajo." lišča. Gotovo se vsi še spom- obravnavah s strani bolnikov nimo primera iz celjskega čedalje več, ker so vse bolj Ne morete pa vplivati na 4 m m -A m ^ ^ ^^^^^^ območja, ko so bolnika, Id je ozaveščeni o svojih pravicah iskal nujno medicinsko po» moč zaradi hxide bolečine v prsnem košu, pošiljali po na- ter se bomo temu morali privaditi." to, da bi bil nekdo prvič vrsti za Dosee namesto leto že čez nekaj mese- cev. Hprli in kandidirali ob&i- neodložljivo ravnanje, ki je . Verjetno ^ ne boste "Na to ne morem vpUvati. ski sveti dveh gorenjskih ob- potrebno za ohranitev živ- A^^^^h^ yJJi izvidov. ---------------— on ter zatem potrdila oziro- pomembnih funkd didnske pomoči umrl. Treba je na primer spošto- da preveri pri svoiem zdrav- "Morda bi lahko bolniku niku, če bi tako dolga čakalna komisija pri" Mi^stetvu" « popravljivega in hudega po- vati tudi boli^ov čas. Včasih razložUa izvide iz svojega doba lahko poslabšala njegch zaradi preobremenjenosti v speaahstičnega področja, v vo zdravstveno stanje oziro- ambulantah prihaja do Časo- ostalih primerih pa zagotovo ma kje bi lahko prišel prej na vnih zamikov pri obravnavi ne. Toda razlaganje medicin- vrsto. bolnikov. Bolnike v čakalnici skih izvidov ni naloga za- Glede komunikacije zdrav- še v takih primerih pogosto stopnika bolnikovih pravic. " nik - bolnik pa sem mnenja, DEJSTVA pozabi informirati o nastali zamudi pri obravnavanju in da je primerna komunikacija Pričakujem, da boste imeli pogoj, da se bolnik pri zdrav- Zastopnica za pacientove pravice na Gorenjskem ima pisarno v prostorih Zavoda za varovanje zdravja na Gosposvetski 12 v Kranju. Pisarna je odprta vsak torek in četrtek od 14. do 20. ure. Za termin obisl^ pri zastop« nid se dogovorite pri gospe Heleni Okom vsak torek in četrtek od 14.30 do 16. tu^e na telefonski številki 04/20 17 109 ali 041/893 395. Vprašanja lahko učinkovito pomaga in sicer s in sem prepričana, da me bolnikom in zdravnikom. Ni jim povedati časovni okvir, v kar nekaj klicev v zvezi s pre* stveni obravnavi lahko počuti katerem bodo prišli na vr- dolpmi čakalnimi vrstami, varnega. Če se počuti vame- sto." pa kakšno pikro na račun od- ga, bo pri zdravstveni obra- nosa zdravnik - bolnik. Kaj vnavi bolje sodeloval in bo od tega bo v va£i moči, da se bolj dovzeten za na^ pojasni- Kako je s pravico do drugega mnenja? ^'To pravico bolnik vseka- bo spremenilo? la o njegovi bolezni in zdrav- "Čakaine vrste so pri nas ljenju. Primemo prijazna ko-kor ima. Prav na tem podro- nedvomno, vsaj na nekaterih munikacija je torej osnova čju lahko zastopnik bolniku področjih, zelo pereča tema partnerskega odnosa med zastavite tudi po e-pošti na naslov: zlata.remskar@zzv-kr.si. posredovanjem med tistimi, bodo o njih bolniki veliko- prav, da je takšne vrste, da se ki so bobiku nudili zdrav- krat spraševali. S svoje strani bolnik počuti, kot da je breme stveno oskrbo, ter bolnikom, jih bom lahko podutía o ve- zdravstvenega sistema, pri kaki v narejeno oskrbo dvomi Ijavnih postopkih naročanja, terem išče pomoč/ Ï CC + petek, lo. aprila 2009 11 Zanimivosti Blestita med veterani Boža Torkar z Bohinjske Bele je s svetovnega veteranskega prvenstva v alpskem smučanju v Piancavallu prinesla kar tri odličja, Peter Slatnar iz Cerkelj pa je vse vrstnike ugnal na svetovnem veteranskem prvenstvu v smučarskih skokih v Ruhpoldingu. Vilma Stanovnik ba/ se svojih smučarskih za- dobila elan za nove tekme. posta\T] ob doTnačem sveto- - četkov spominja Boža Tor- Letos je marca v italijanskem vnem veteranskem prven- Bohinjska Bela, Cerklje • kar, danes poslovodldnja v tr- Piancavallu v hudi konku- stvu februarja 2006 v Kra-Corenjd smo se kot smučar- govini na Bledu, ki pa - kJjub rend smučark v kat^oriji 50 nju. "Prijatelji so me prišli ski narod že marsikdaj izka- službi in dvema otrokoma - do 54 let osvojila kar tri bro« vprašat, ali bi kot podjetnik zali, vendar je največja po smučanje nasta odličja! zornost namenjena mladim. koli pozabila. "Skoraj trideset ki tekmujejo na največjih rekreativno igrala od smučarskih tekmovanjih. bojko, igrala sem hokej na Želi si skočiti v Planici kaj prispeval k organizadji tekmovanja. Takrat sem prvič pomislil, da bi tudi sam spet skakal. Te misli pa so Toda Gorenjd smo znani celo kapetanka tudi po trmi, zato ni čudno» blejskih hokejistk. Seveda "Ko sem bil 'mule'', je bilo bile kar malo revoiudoname, Boža Torkar s kolajno s svetovnega veteranskega prvenstva v Cerkljah popularno, da saj sem imd tumor na hrbte- v alpskem smučanju da velike uspehe dosegajo smučanje tudi naSi športniki veterani, začela udeleževati smo šli vsi fantje trenirat smučarske skoke k Triglavu. nid in pri operadji leta 2001 so mi odstranili dve vretend. med njimi pa sta tudi Boža mačih in nato, pred dobrimi Nekateri od njih so prišli celo Takrat so mi zdravniki odsve-Torkar in Peter Slatnar. desetimi leti, še veteransldh do tekem svetovnega pokala, tovali težje fi2áčno delo, pred« Šport ji ogromno pomeni tekmovanj v tujini. Vsako večina pa nas ie končala pri vsem padce. Toda, ker sem ko- osemnajstih, ko je bilo treba se zadnja leta zdo veliko vozil lajno, lani pa sem v Avstriji v vojsko. Meni je do kategori- s kolesom, hodil peš na Krva- kakSnn "Že pri sedmih letih sem prvič poj hodila na Stražo, kjer smo prvakinja otrod na snegu zganjali vse konkurentke ugnaJ je mladincev šlo odlično, kas« vec, sem se odločil, da posku-neje pa posebnih rezultatov sim. Najprej sem nastopil v ni več bilo in po prihodu iz Kranju, nato v Hinterzartnu vrste norčije. Takrat je bil na leslalomu, poleg tega pa je vojske sem se odločil, da pre- in letos v Ruhpoldingu, kjer Bledu že smučarski klub, druga neham. Nisem pa zaključil le sem postal svetovni prvak na vendar so tekmovali le fantje. slalomu. S tem je dosegla s skakanjem, tudi smučal ni» 45»metrski skakalnid," pravi Nekoč pa so tudi mene vpra- enega največjih, če ne kar sem več," pravi Peter Slatnar, Peter, ki priznava, da brez šali, âli bi šla z njimi na tek- največji uspeh našega vete- ki se je po več kot dvajsetih !e- kondidje in treninga ne bi mo. Tako sem tekmovala do ranskega smučanja in hkrati tih na skakalne smuči spet šlo. "Občudd i2 mladosti so 18. leta. moj največji uspeh pa je bilo tretje mesto na državnem prvenstvu v smuku ^^^ ^^to lanuarja bodo na Gorenjskem med mladinkami. Nato pa sem se morala odločati med zimsikè olimpijske igre veteranov, tako Boža Torkar kot Peter Slatnar pa se že veselita službo in smučanjem in ni nastopa pred domačimi gledalci. mi kazalo drugega kot služ ostali, čeprav se ne moremo primerjati z aktivnimi skakal-d. Letos sem opravil okoli 60 skokov na skakalnici v Kranju in Žireh. Želim si, da bi spet skočil v Planid/' Se do- Peter Slatnar s kolajno s svetovnega veteranskega prvenstva daja Peter Slatnar. v smučarskih skokih 1 fou: M^bczccman Zvezdi padalstva prvič skupaj Ivanka Jelene Puzin in Irena Avbelj sta vrhunski padalki. Obe sta prvič skočili nad Lescami, a v različnih časih. Spoznali sta se na nedavnem pogovoru v Podbrezjah. Stojan Saje jenju velikih kupolastih pa- je spomnila Ivanka svojega skok v Tivatu, ko je skočila dal zaradi večje fizične mod. največjega dosežJca. Podbrezje • Pirčev dom na A to ni bila ovira za ne- Taboru se je prvi aprilski pe- ustrašno Ivanko, ki je ob Velike razlike v opremi tek spremenil v center padal- uvedbi padal z izrezom leta jp ^gf^^jy Ftva. Pa ni nihře padel z ^959 postala še bolj konku- neba, kot ie pisalo v vabilu renčna moškim, julija i960 točno na križ sredi kroga. Do takrat to §e ni uspelo niko- mur, Ona je skočila brez strahu zato, ker so ji privezali na zadnjo plat zračnico Pogumna Podbrežanka je motorja za ublažitev padca. Kulturnega društva Tabor na je v vojvodinskem Vršcu po- osvojila srebmo padalsko Sliko tega skoka je podarila srečanje dveh zvezd! Prvič stavila absolutni ženski in značko in diplomo padalca padalld, Id jo je že dolgo žeie- sta prišli skupaj najstarejša moški svetovni rekord v noč- za vse pogoje. Manjkal ji je le la spoznati. slovenska padalka Ivanka Jelene Puzin in najboljša naša nih skokih na cDj z višine tisoč metrov. Zal mednarod- skok z višine pet tisoč metrov za zlato padalsko značko. Zadoščal bi tudi skok v vodo, a padalka Irena Avbelj. V po- na padalska organizacija ni govoru z Natašo Kne Lel^n priznala tega rekorda zaradi Ivanka ni znala plavati. sta razkrili marsikatero razli- napake v višini leta, v Jugo- Pri skoku v Blejsko jezero skih in svetovnih prvenstvih. Irena Avbdj, 43-letnâ Ljubljančanka, ima za seboj že 9915 skokov. Od leta 1992 je y p^dbrezjah sta se prvič srečali padalki Ivanka )elenc Puzin dosegla vrsto zmag na evrop ^^^elj.. zorm,« ko med nekdanjim in seda- slaviji pa je zdržal kar dva- so mi pomagali fantje. Do- V pogovoru je izrazila obžalo- njim skakanjem, pa ti;di njune skupne odlike. najst let. •'V dveh urah sera morala mislili smo se posebne izvedbe skoka. A ni bilo lahko vanje, da so pri nas ženske še vedno redke v padalstvu- Obe- Ivanka Jelene se je rodila v popolni temi opraviti dva skočiti v kopalkah z višine nem je izrekla občudovanje 16. februarja 1951 v Podbrez- skoka. Prej je veljal za nočni 400 metrov s slabim pada- starejši padalki. Priznala je, jah. Izhaja iz Gofnarjeve do- rekord doskok 27 metrov od lom! Blizu vode sem zlezla iz da sama ne bi nikdar upala mačije v Dolenji vasi. Delala središča kroga. Krog v preje kot tehnična risarka v meru 50 metrov sem komaj pasu glavnega padala in se držala za trakove. Ko sem se skakati brez teoretičnega znanja in strokovnih treningov. kranjski Iskri. V mladosti so našla. Vanj sem doskočila le doteknila vode, sem se spu- Ugotavljala je tudi velike lazîi- ji poslale vzornice }elka Bur* dva metra od sredine in sko- stila. Naglo sem se prijela za ke v nekdanji in sedanji panik, Mimi Kus in Danica Ra» raj podrla luč. Pri drugem rezervno padalo, da ne bi po- dalski opremi ter letalih. Obe buza, ki so bile uspešne v pa- skoku so krog zožiti, zato tonila. Tedaj so že bili fantje sta doživeli in preživeli kak-dalstvu. Sama se je vključila sem pristala malo čez rob. zraven z dvema čolnoma, šen kritičen trenutek v sko-V blejski Aeroklub leta 1952. Priznali so mi le državni re- Med reševalci ie bil tudi moj kih. Za Ivanko je bil skoraj Takrat so ženske tekmovale skupaj z moškimi. Slednji kord, ker je zatajil višinomer na letalu. Menda sem odsko- svak. ki prav tako ni znal pla- usoden zadnji 223. skok na vati," je z nasmeškom pove- proslavi v Ajdovščini, ki pa se so ineli prednost pri krmar- čila nekaj pod tisoč metri," se dala Ivanka. Opisala- je tudi je kljub vetru končal srečno. Ivanka s fotografijo skoka v Ti vatu, ki jo je podarila Ireni. L 12 GG + petek, ao. aprila 2009 Pogovor Velika noč in Kristusovega vstajenja Damjan Ovsec je etnolog, umetnostni in kulturni zgodovinar in publicist, ki se s prazniki ukvarja že več kot trideset let. Damjan Jasna Paiadin paj z vegetacijo. Velikonoč- — ne butarice so ostanek pra- Velika noć je najstarejši kr- starega čaščenja zelenja, po- CyVSCC prarnlk, kî pa ima tica in velikonočni kruh v globolœ predkrštinske kore- košari z žegnom danes nine. Od kod pravzaprav izvi- predstavlja Kristusovo kro- ra? no, še pred tem pa je kruh "Velika noč sega v obdobje ponazarjal življenj^o ener- spomladanskega enakonoč- gijo. Tudi rdeče pobarvano ja, začetka pomladi, ko so jajce, ki danes ponazarja stara ljudstva praznovala za- Kristusove rane in kaplje četek novega leta. Navezuje krvi, ima starejši pomen • se na starejši judovski praz- gre za prastari simbol življe- nik, imenovan pashe, in ko nja in sonca je praznovanje velike noči 2 vzhoda prišlo v Evropo, je Način življenja se je v zad II Cerkev naletela na prastare njihdesetletjihzelospreme- pomladne praznike, ki so bili nil. Kako se to pozna pri povezani z raznimi vegetacij- praznovanju velike noči? skimi kulti, čaščenjem ognja, "Praznovanje se ie okrepi- vode in drugijni elementi, ki lo s samostojno državo, pri- so značilni za to pomladno šlo je v javnost, a globaliza- obdobje. Gre pravzaprav za cija in uvedba sodobnega praznik pomladi, od katere« materializma sta čaščenje ga je krščanstvo zelo veliko Kristusovega imp^za pre- prevzelo in tako le prekrilo cej zabrisali. Ljudje se na- starodavno čaSčenje pomlad- mreč pogosto ne zavedajo nega prebujanja. Teh prašta- več, za kaj pravzaprav gre. rih praznovanj se namreč ni dalo izkoreniniti. Velika noč ker gre spet za arhetipske zadeve. Do največje spre- A je zato praznovanje enako- membe je prišlo v primerja-nočja, pomladi in Kristuso- vi podeželja z mestom. V v^ vstajenja." mestih zdaj kupujejo že pripravljeno šunko, pobarvane Damjan Ovsec Rojeni Ljubljančan z gorenjskimi koreninami po starem očetu, ki pred mestnim vrvežem že skoraj šestdeset let zahaja v poletno hišico v Bohinj» je napisal že več knjig o praznikih, saj je želel od Koliko se teh po^nskih izvo- pirhe, čokoladne zajce, že govoriti na preprosto vprašanje, od kod kaj izvira. Dober poznavalec rov sploh še zavedamo? ''Gorenjci so rdeče pirhe "Ob vstopu v samostojno vse delati doma, bilo je bol| Slovenijo so se ljudje začeli skromno. Danes pa je veliko nekoliko bolj spraševati, od na hitro pripravljenega, kod kak praznik izvira, saj Včasih so v vsaW družini pe- narejene butarice. Včasih so mitologije, vraž in simbolov, brez česar praznovanj ni mogoče prej o tem rúso kaj dosti vedeli. Cerkev namreč uči le o kli potico, zdaj mlajša dekle* razumeti, se je po Veliki knjigi o praznikih, Treh dobrih možeh in valentinovem zdaj lotil spomladanske^ praznovanja. Zadnja knjiga, Id nastaja že pet let, bo na več sto straneh predstavila širši kontekst praznovanja pomladi, kamor sodi tudi velika noč * praznik, ki ga ta tega niti ne znajo več. Je po limamem koledarju praznujemo vsako prvo nedeljo po prvi koledarsko oz. ciklično leto. nih tekmovanj." In četudi cerkev predkrščan- Slovend se radi pohvalimo s sldh elementov ni marala, so Prva misel ob omembi veli- in belokranjskimi pisanica« z naravo, če ne drugače v le ta prasbra poganska praz> ke noči so zagotovo pirhi, a ti mi. Kako pa so pirhe včasih tem obdobju čutimo spomla- Knjiga Praznovanje pomladi dansko utrujenost. Spre- in vdilœ noči bo temdjno áek> novanja zakoreninjena v nas. sprva niso bili del velikonoč* barvali Gorenjci? Praznovanja so prastara- Ve- n^ žegna. "Gorenjci so rdeče pirhe membe v naravi se odražajo lika noč se je oblikovala po- "Beseda pirh izhaja iz be- barvali s čebulo, tako kot pov- tudi v nas, oživimo in to stopoma, ni od nekdaj taka sede za rdečo barvo in v ne- sod po Evropi, pri okiaševa- spomladansko hrepenenje fati razumemo vdiko noč? kot danes. A do sprememb katerih jezikih to še danes oju so bili značilni natiuali- kar kliČe po praznovanju. hciJVClli s čebulo ^ ^ pnkri- pa danes več kot kdaj koli spomladanski polni luni. 'va pcçanske korenine, med- raznih razstav pirhov, veli-tuko kot povsod tem ko etnologi poznamo konočnih sejmov in različ- po Evropi, pri okraševanju so bili značilni naturalistični vzorci, kot so listki, cvetovi, nageljni. Kasneje so začeli upodabljati tudi križe, jagenjčke, celo Prešerna, a tu gre za individualne stvari, ne za posebnost cele pokrajine. " "Ljudje smo biološka bit- velika noč prav nič ne zani prekmurskimi remenkami ja in še vedno smo povezani ma. H s tega področja. Kaj vse je po trebno poznati, da iahlm v ce* 'V knjigi predstavljam prihaja počasi, saj je človeška pomeni rdeče, ognjeno. Prvi stični vzord, kot so listid» cve- Pomladi kot lake danes ne praznovanje pomladi v naj-duša. kot razlagajo priznani pirhi so bili povsod rdeči, tovi, nageljni. Kasneje so za- praznujemo več tako kot širšem smislu pri nas in v psihologi, še vedno pogansko strukturirana." Tako so jih barvali že Babi- čeli upodabljati tudi križe, ja- včasih, a ti arhaični procesi svetu • pomlad kot začetek lond in Rimljani in tudi to je genjčke, celo Prešerna, a tu nenehno živijo v nas. Ne novega leta, pomladne bogo- eden od elementov, ki jih je gre za individualne stvari, ne glede na ideologijo, sveto- ve, kozmološka, teološka in Kje v vdikonočnem prazno- krščanstvo le prevzelo. Mno- za posebnost cele pokrajine, vni nazor in vero posamez- mitološka vprašanja, poveza- vanju se danes kažejo ti prastari elementi? žično krašenje pirhov se je So pa zanimive pirhe konec nika. Zato danes ljudje bar- na s tem, simbolizem, besed-pri nas pojavilo šele v ig. sto» 19. stoletja delali v Škofji LoJd. vajo pirhe, jedo žeeen ... ni- ni izvor, pomladni kult žele- "Velikonočno praznovanje letju, saj je bila Cerlœv proti Pekli so jih namreč v testu, iz hče se noče temu odpove- nja, pomladne kresove, hraje tako kot vsa pomladna pol- barvanju jajc. Najprej so jih kakršnega so izdelovali tudi dati, če je nekaj v zraku in novtemobdobjuskupajzve- do simbolike. Poganske celo prepovedali, ker pa se škoflelc^ke kruhke. Tu so po- ostaline se sčasoma zgublja- jim ljudje niso želeli odpove- znali Še eno vrsto posebnih veČina to počne. Je pa naša kultura hočeš nočeš krščan- likonočnim postom, posamezne dneve cerkvenega jo, a velika noč je eden red- dati. so jih začeli tolerirati. In pirhov - oblečenih v tanko ska in vsak se rajši vključi v praznovanja, kot so velika kih praznikov, ki ima tega čeprav se zdijo pirhi danes mrežico s pendjico na vrhu." tradicionalne praznike, kot sreda, četrtek, petek in sobo-ohranjenega še zelo veliko, nepogrešljiv del velikonočne-Malokdo ve, da gre pri Kri- pa da bi ustanovil nek nov ta, velika noč, veliki ponede-ga žegna, je njihov blagoslov Velika noč je danes izrazit vzporedni spomladanski tjek in drugi, procesije, pasi-stusovem vstajenju za pra- cerkev vpeljala šele v 12. sto» krščanski praznik, a pirhe kult. Vse to je tako preplete- jone, piriîe, velikonočne zaj- staro idejo umiranja bogov, letju, kar je relativno mlada ki so spomladi vstajali sku- stvar." barvajo tudi ateisti. Za kak šen praznik torej gre? no v nas, da je zares malo ce, voščilnice in mnogo dru tistih, ki lahko rečejo, da jih gega. GG + petek, lo. aprila 2009 Reportaža 13 ustvar Srednješolci v Biotdiniškem centru Naklo so pripravili osmo velikonočno razstavo« Izdelave pletenîc in butaric so se udeležili tudi znane Slovenke in Slovenci. Stoîan Sate Peki in sbšfičarii so prispevali velikonočne dobrote. Za- stavi je bila etnološka zbirka delavnicah. Pevca ložka Svete pirhov v klekljanih ovojih, iá in Andrej Šifier ter športniki Strahiûj - Velikonoâie laz- ključni letnik hortikuitumih jo je prikazal Metod Pavlin iz Andrej )erman, Andreja Košta ve v Biotehniškem centru tehnikov je poskrbel za no- Naklega. Sabina Šegula je blar in Kkmen Grašič so se Naklo so že tradidja. Zadnja vost. oblikovanje prostora s dejala, da je ob Maji Jarc pri pridružili pekom pri izdelavi tri leta so postale mednarod- cvetjem. Profesorice horti- pripravi razstave sodelovalo pletenic ir. vrtnarjem pri plene. Letošnjo prireditev so po- kulture so se prvič predstavi» več kot 50 predavateljev in tenjubutaric. Veseli so bili, da imenovali Sonce rumeno, le s cvetličnimi aranžmaji. 450 dijakov. Veseli so bili so lahko sodelovali pri obuja- "Rumena barva daje ton ce- Bogat je bil tudi Festival pir- množičnega obiska in ude- nju velikonočnih tradidj. Bo- lotni razstavi. Z njo smo že- hov, na katerem so tekmova- ležbe na delavnicah. leli izraziti svetlobo, mladost H vzgojno-izobraževalni za- in' energijo, česar pri nas ne vodi iz Italije, Hrvaške in manjka, " je povedala ravna- Slovenije. Posebnost na raz-teljica Srednje šole Andreja Ahčin ob odprtju razstave pred tednom dni. Šolski hodniki in učiJnice so se med 3. in 5. aprilom spremenili v veliko razstavišče. Ustvarjalnost, ki jo razvijajo pri praktičnem pouku, zrcalila v vsakímj>d pri-Kazanih izdelkov. Bodoči kmetijski tehniki so v okviru dod vrtnarski tehnik Matevž Pred odprtjem razstave so Glc^wčnik pa je pohvalil pri- minuli petek gostili zr>ane Slovenke in Slovence na dveh zadevanja šole, ki prenaša stare običaje na mladino. projekta Unesco predstavili Praznično večerjo. Za Uiiiccf so pripravili dobrodelna projekta Punčka iz cunj in Pisanica za vse otroke. Bodoči cvetličarji so na deloviščih izdelali velikonočne dekoradje in fantazijske aranžmaje. Znane Slovenke in Slovenci so bili kar spretni pri izdelavi pletenic. Sabina Segula med cvetličnimi aranžmaji Pirhi so nujni del velikonočnega vzdušja. Pirhi na Gorenjskem glasu Ideja, da bi v avli Gorenjskega glasa pripravili razstavo okrasnih pirhov, je zaživela že prvo leto. Cei teden smo si lahko ogledovali čudovite izdelke. Dina Kavčič ka vedno sreča s prijateljico za našo razstavo. Klek]jâti je Pri nas so razstavljali še; ■ Marijo» da skupaj določita začela pred petimi leti po Marija-Majda Debeljak in Že prejšnji petek je naša smernice sezone. Po približ- nasvetu zdravnika, ko je Helena Dulc iz škofje Loke, avla začela dobivati novo po- no šestih urah natančnega imela hude boieâne v roki. S Zofi Rakinič in Ma^reb Jct- dobo, še bolj barvito. Z vej dela nastane prečudovita pi- tem se je celo izognila op- am iz Rado^^jice, Maija Čam- maâc, vrbe in živo rumene sanica z vezenim motivom. eradji. Naučila jo je hčerka, forsitije so visele prave fiii- Tudi Marijana Doki iz Kra« id je to spretnost prevzela od o »I e 0 pa in Tone iz Lesc in Miha Sušnik iz Besnice. V:>ern lazstavijavccin se Metod Pavlin klekljane pirhe Stana jereb s košaramif ki gransko izdelane umetnine. nja se rada zaposli s kvačka- tašče in Marice Albreht. Za Prav vsaka okrašena veja ali njem, ki se ga je naučila že v izdelavo enega prta za košaro zahvaljujemo in jim kličemo skrbno hrani in je nanje zelo košarica je za sabo skrivala osnovni šoli. Ko je imela porabi teden dni. svojo zgodbo. Predvsem majhne otroke, je več pletla, zgodbo o urah vloženega dela, zdaj pa, ko je ostala brez služ- nasvidenje prihodnje leto! ponosen 50 lahko tudi lepo poročno darilo. Id se navzven ne opazijo. be, spet ustvarja. Zase in svo- Z vsem srcem pa se raz- je bližnje nakvačka prte in nim vrstam vezenja predaja zavese, s pirhi pa se je začela Slavka Langus iz Radovljice. ukvarjati pred tremi leti. Ko Od malih nog je bila spretna je dobila v dar nakvačkano za ročna dela, bolj intenziv- kokoško, je uporabila svojo no pa se s tem ukvarja, od- iznajdljivost, jo razdrla in kar je upokojena. Udeležila tako prišla do "kroja". se je tudi tečaja vezenja v Najbolj nenavadne, klekl Lescah, pri mentorici Anki jane pirhe je prinesel Metod Medja, ki jo je naučila na« PaWin iz Naklega. Po poklicu tančnosti, kombiniranja graver je bil vedno vajen de- barv in vzorcev. Po pripra lati fine stvari. Za izdelavo vah na novo leto, ko izdeluje enega pirha porabi približno okraske za jelke, se loti dela 15 ur. Stana Jereb iz Žirov je za veliko noč. Takrat se Slav- pripravila dve košari posebej Doki, mama naše fotograf s Dutkami vsâh barv. i f^io: Slavka Langus med svojimi izdelki. Za najmlajše je letos pripravila pisane zajčke. / oin» k4v jim dejal, da lahko vza-območj^r med bariloškimi mejo semena drevesa, pod nisem opaziJa. Če imaš svo- nih problemov kot v pre- jezeri in gozdovi, v katerih katerim sedijo. Tako so si Mestna hiša je podjetje, kar gre, če ga ni maš, je precej težje, pravi Kdo torej piše proteste pred so zaščitena kot nacionalni vedki pa je ostalo, da jih je Peter Dreizibner. Povpre čna plača znaša 400 evrov stolnid Buenos Aires. so zelo stara drevesa, zato rešili življenje. V pripo« Aravkarija pred mestno hišo mestno hišo.^ Indijanci, je park. Indijanci 30 se za turi- obiskal duh gozdov in da na kratko odgovoril Peter, zem dokaj dobro organizi- je njihovo življenje sedaj v pokojnina 150 evTOv. Za sta- O Indijancih v Argentini rali, saj so za kampiranje in rokah aravkarije. Poimeno- ra leta je potrebno varčevati, nič kaj radi ne govorijo, po- piknike uredili kurišča, pri- vali so se Aravkard, božan- saj država upokojencem ne dobno tudi naši rojaki z pravili zemljevide, pobirajo sko drevo pa so še bolj spo- pomaga. Najtežje je tistim, mešanimi občutki govorijo vstopnino. Najbolj zanimi- štovali. ki ostanejo sami, pomagati jim morajo otroci. Mladi o Ivanu Benigarju, sloven- vo drevo je vsekakor aravka- V parku pred mestno hišo v skem popotniku, razisko- rija, zanj je značilno, da se v Barilochah rastejo aravkari-gredo od doma, ko se (vse valcu, jezikoslovcu, etnolo- milijonih let ni spremenilo, je, ki prav tako kot protestni napisi opominjajo, naj ne pozabimo staroseiske kul- kasneje) poročijo, najprej gu in antropologu, ki je bil zato mu pravijo živi fosil iz 'gredo v najeto stanovanje, leta 1883 rojen v Zagrebu, triasa. Aravkarija je iglavec, nato zgradijo hišo, pri tem leta 1950 je lunrl v argen- z lepo raŠČenimi vejami in ture. Še donedavna je prelim pomagajo starši, Živije- tinskem mestu Alumine, gostimi, temnimi iglicami, vladovalo prepričanje, da je nje je torej preccj podobno Dolgo jc Živci med pamp- Pri naših iglavcih ,so nove izumrla, sedaj pa se zdi, da našemu, svet se pač vse bolj skimi Indijand, se poročil z veje šibke, pri aravkariji so se dogaja prav nasprotno. Stara, mogočna drevesa so danes raščKena Slovend v zamejstvu (137) Koroški postni prti Jože Košnjek Jutri zvečer bodo po koroških cerkvah odstranili postne prte, s katerimi so na pepelnično sredo, na začet« ku posta, prekrili glavne oltarje. Tradicija izobešanja postnih prtov je koroška posebnost. saj pravijo, da najmanj polovica postnih prtov pred veliko nočjo visi prav na Koroškem. Nekateri od njih imajo veliko zgodovin« med sosedi jo «n umetniška rednost, f ř I Ki^fc/r L^v/^wfc^r Takšen je postni prt v farm ^ Takšen je postni prt v farni cerkvi v Ločah/Latschach ob Saškem jezeru, Id ga je | leta 1991 v Piranu, pod vti- som vojnih grozot na Hrva- ^Imon Triessnig iz Loč škem, naslikal znani koroški slovenski umetnik, slikar Valentin Oman ali Folti Karel S mol le Slovenski križev pot v cerkvi Sv. Martina v Bistrici na Zlljl dolgoletnega petja v oktetu Suha. Zaradi velikih obvez- "Ker so bili ljudje v sred- nimi na svojem prtu, na ža Grilca novega predsed- njem veku večinoma nepis« umetniški način opozar- nika. Ta je dolgoletni slope domače, rojen v sosednji nosti se je od okteta posîo- meni, so jih s slikami na ja na krutost in nesmisel - venski manjšinski politik vasi Šteben/St. Stefan pri vil, dejaven pa je ostal na prtih seznanjali z biblijski- vojne na Balkanu ter z upo» na Koroškem in nekaj časa Bekštaj nu / Finkenstein. domači kulturni in politični mi dogodki, še posebej z rabo črke tau iz hebrej- tudi poslanec avstrijskega O koroškem običaju po- sceni. Veliko piše o krajevni dogodki, povezanimi v veli- ske abecede kliče k miru. parlamenta Karel Smolle. stnih prtov in o znameni- zgodovini in o rojakih, ki so ko nočjo. Pogled na prte Črka tau je namreč simbol Po njegovem mnenju so tem Omanovem prtu v do-mači cerkvi mi je v soboto v veliko pomenili za kraj in za Slovence na Koroškem. naj bi bil tako tudi post za miru. u trije glavni problemi eno- oči," je pojasnjeval pomen Narodni svet koroških Slo- tnost manjšinskih organi- Bistrici na Zilji pripovedo- VbližnjihBačah/Faakjebil postnih prtov Simon Trie- vencev, ena od dveh krov- zacij, odnos Slovenije do val Simon Triessnig iz Loč. rojen Franc Treiber, ki jc ssnig. "Valentin Oman pa ki ga tudi v Sloveniji mnogi napisal znamenito koroško s Štirinajstimi postajami nih političnih organizacij Slovencev na Koroškem, manjšine in spoštovanje odločb avstrijskega ustav- poznajo predvsem zaradi pesem Nmav čez izaro ... križevega pota, upodoblje- ima zaradi odstopa Matev- nega sodišča. 16 GG + petek, lo. aprila 2009 razgled Veruješ to? Miha Naguč Mihovanja tak: Jezus Kristus, ki je v bolj radonalno, če seflovek petek umrl na laižu, v nede- zavestno osredotoči na živ- ijo pa od mrtvih vstal! ljenje na tem svetu in si pri- |ezus naj bi. kakor je zapisal zadeva, da bi ga preživel njegov najljubši učenec, re- čim bolj polno • zavedajoč kel: "|áz sem vstajenje in se, da bo s smrtjo vsega ko- življenje: kdor vame veruje, nec. Vera v posmrtno življe- bo živel, tudi Če umre; in nje je pravzaprav kot nalašč vsakdo, ki živi in vame veru- ("opij") za tiste, \á življenja je, vekomaj ne bo umrl. Ve- na tem svetu ne zmorejo, ki ruješ v to?" ()n 11,25-26} Ve- se jim večina želja ne lues* likonočni čas je in to je niči, večina projektov po- osrednje velikonočno vpra- nesreči, ki jih prizadevajo šanje. Tako ga je zapisal evangelist Janez, apostol Pa- razne nesreče, povezane zlasti z izgubo zdravja, dru-vel pa ga je še zaostril: "Ce žinskimi nezgodami, izgu-pa Kristus ni vstal, je tudi bo službe, pomanjkanjem naše oznanilo prazno in denarja in kar je áe takih tudi vaša vera prazna" (1 Kor reči. Že zato je vera smisel-15,14). In ko verniki pri sveti na - kot terapija, kot zdravi-maši izpovejo vero, že sto« lo za tegobe življenja. Če je letja ponavljajo starodavni onstran življenja še kaj, tem stavek: "Pričakujem vstaje- bolje. Če je, bodo namreč nje (od) mrtvih in Življenje v prihodnjem veku." Kristja- tega deležni tudi tisti, ki v to ne verujejo. Velikonočno Kaj mislite, katero je glavno vprašanje našega časa? na prepoznamo po pritrdil» upanje je torej nadvse smi- nem odgovoru na vpraša- selno in po svoji dobrobiti nje: "Ali veruješ, da je Jezus daleč presega dobroto šunk, vstal od mrtvih?" In ne po pirhov in potic. kakem drugem vprašanju, Živeti v upanju je torej do» ki bi se, na primer, lahko bro, a preživeti le od upanja glasilo: "Ali verjameš, da bi se kljub temu ne da. Prve so se morali ljudje imeti radi zemeljske reči, čeprav se v in drug drugemu odpušča- primerjavi s presežnimi iz-ti?" To je namreč eno od kažejo za banalne. Vpraša-sporoči] nauka, ki ga je Je- nje o življenju in smrti ter zus razširjal, ko je bil še živ. morebitnem vstajenju je Kako bomo preživeli finanč- Ključno pa je tisto, ki ga je resda ključno in nas zadeva no krizo.^ Oh, ne, kje pa! To izpričal in zapustil s svojo vse žive dni in vse žive dni. je le ena od mnogih banalij, Čeprav zdaj navidez največ- smrtjo in vstajenjem od mrtvih. Velikonočni prazniki pa so samo enkrat v letu in trajajo ja. Osrednje vprašanje vsa- Ta vera • da je Kristus od le nekaj dni. Zakaj si jih ne kega človeškega bitja pa mrtvih vstal in da se bo ena- bi naredili čim lepše! Zakaj ostaja venomer enako: ali je ko zgodilo tudi tistim, ki ne bi ravno v teh dneh po- po smrti še kaj ali nič? Po- vanj verujejo-je pravzaprav stavili temeljnih vprašanj dobno kot je temeljno vpra- en velik, pravi božji dar. in hkrati z njimi tudi vseh šanje filozofije: zakaj je bo- Blagor mu, komur je vroje« banalij na stranski tir, kjer Ije nekaj kot nič? O tem že na, podarjena, privzgojena naj počakajo do torka po ve- dolgo razpravljajo največji ali pa jo celo sam od sebe liki noči. Cez praznike kar duhovi. Nihče pa se po svoji zmore! Bojim se, da je več užijmo čim več zemeljskih smrti še ni vrnil, da bi pove- takih, ki je ne. Tem ostane- dobrot. Ob tem pa ne poza- dal, ali je tudi onkraj nje še jo od velike noči le dela pro- bimo na tistega, po katerega nekaj in ne le nič. No, izro- sti dnevi in praznične jedi. dobroti smo jih deležni, čilu na ljubo, eden naj bi bil Po drugi strani pa: ali ni Aleluja! Vaš razgled "J » ^ Î. n v T r-i-' i ^ ■S'' ^ ' Í: * 'i. .'-i 'V d. A v : •• I» » r V «t ^ -i J/ K Í y \ y ^ H ^ Prelep pogjed se nam je pred dnevi ponudil na Prebačevem. Celo pobočje domačije Francke Kmičar in njene hčerke Viktorije Perčič je posuto z narcisami. Kot sta povedali, so nekaj narcis nasadili pred tridesetimi leti, te pa so se do danes zelo razrasle in so vsakega aprila znanilke pomladnega prd>ujanja. S. K. / Tin« odri Minidi dnevi so nas po dolgi zimi prav prijetno ogreli in zvabili ven iz zavetja domov. Kratki rokavi» sladoled v roki, tek v naravi, srčki na papirju Ja, ja» ljubezen se že čuti v zraku in tudi zaljubljena polžka nista nobena izjema. S. K./^»»o Mozaik zdravja Marifta Smolnikar sedmica "Prehrana bolnikov z rakom Ukor jih pač imam) po vsem krat bomo po hranjenju lah- meni znano, je umrljivost Naslednje, kar je pri zdravlje- se nekoliko razlikuje od pri- telesu postavile pokond. 2al id, dela zmožni, brez sleher- bolnikov z rakom v Sloveniji nju bolnikov z rakom in. kaj- « ^ poročil zdrave varovalne pre- avtorica članka ni navedla nega občutka utrujenosd, na- v povprečju višja kot v drugih pada, vseh drugih ljudi z hrane: zaradi sprememb v konkretnih imen in priimkov pitajenosti, spahovanja: bla- razvitih državah. Po mojem zdravstvenimi težavami, je presnovi morajo uživati več strokovnjakov, ki rakovim to bo oblikovano, dobro pre- trdnem prepričanju, ne zaia- skrb za to, da je telesni or- energijsko in beljakovinsko bolnikom priporočajo "poha- bavljeno in se ne bo oprije- di zaostajanja zdravniških gan» ki se ga je bolezen lotila, boatehraneterjedi, bogatih ne" piške, jajčka na oko, malo straniščne školjke, po- metod oziroma zdravniške nenehno v fiinkdji. Kar, red- z ogljikovimi hidrati in kakovostnimi maščobami. kremne rezine in vse druge meni, da ne bo smolasto in stroke, ampak zaradi zaosta- mo, dosežemo z gibanjem in dobrote, ki jih je mogoče pri* lepljivo. Niti količina vetrov janja na drugih, enako po- telovadbo. Žal je tudi to po- Strokovnjaid tako priporoča- praviti iz priporočenih živil, ne bo prekomerna, če smo raembnih področjih. V mis- dročje le-še eden manjkajoči jo povečano uživanje vseh Strokovnjaki, Id jih poznam združevali primerne skapine lih imam strokovnjake za kli- kamen v mozaiku, ki tlakuje vrst pustega mesa, rib, mle» sama, ki jih cenim in jim za- živil in smo se izognili odveč- nično prehrano, ki lahko ti- pot do zdravja, ka, sira, jogurtov, skute, /.../ upam, imajo na zadevo pre- nim in dehio strupenim kon- sto, kar zdravniki s svojimi Slaatka. Neresno je pričakova- ter zmerno povečano uživa- cej drugačne poglede. Dr. zervansom. Predvsem žve- metodami in načinom zdrav- ti čudeže s strani zdravniške nje smetane, masla ter olj- Petar Papuga, denimo, pripo- plenim spojinam, ki ohranja- ljenja dosežejo, domala pov- stroke. Da lahko bolnik, red- čnega, repičnega in sončnič- roča: "Če želimo govoriti o nega olja." (Žumal, 21. ma- pravšnji in posamezniku pri- jo lep videz živil." Takû torej svetovalec o naravnih meto- sem izničijo. Povedano dru- mo. z rakom, upa na pozitiven gače (in po moji pameti), slo- učinek zdravljenja, mora pri rec 2009 v prilogi Lepo- lagojeni prehrani, bi to po- dah izboljšanja kakovosti živ- venski strokovnjaki za klinič- tem sodelovati najmanj še vr- ta&Zdravje na strani 27. pod menilo, da pojemo vrsto in ljenja s konkretnim imenom no prehrano so na ravni ti- hunski strokovnjak s podroâa naslovom Prehrana in rak.) količino hrane, ki se prilega in priimkom. stih sorodnih "duš", ki so ži- klinične prehrane. 2al je tako, Ko sera braJa navedena pri- naši starosti, obremenitvam Izpostaviti in opozoriti želim veli in delovali v času Marije da vlada na tem področju v poročila, so se mi kodne (ko- in zmogljivosti prebavil. Ta- na naslednje. Kolikor je Terezije. Sloveniji velika čma luknja. y G0REN)SK1 GLAS p^tek» 10. aprila 2009 EKONOMIJ sufan^am (3)g-gbs. si 17 LTH gre poravnavo Neuspešna pogajanja z bankami so prisilila upravo LTH v napoved prisilne poravnave. V torek naj bi zopet začeli proizvodnjo. štefan Iargi I I vzTok, smo dobili odgovor, da tega ne vedo, da pa je slišati o starih zamerah. Ob tem je bil predsednik sindikata David Svaic bolj direkten in omenil neporavnane račune med NLB in [ožetom Staničem (nekdanjim generalnim di-rektorem Gorenja), ki je solastnik LTH in do nedavnega (v petek so sporočili, da je odstopil) tudi predsednik nadzornega sveta LTH. Kot sta povedala prva moža LTH Kodre Id Pegam, so za pripravo predloga prisilne poravnave potrebni revizija poslovanja, podrobna banJd Hypo Leasing in nato izvodnjojetaodlanskejese- nali kreditne obveznosti za- analiza stanja in načrt fi-najem teh nepremičnin, s či» ni hudo motena, položaj pa poslenih za februar. Bolj r^- nančnega prestrukturiranja mer so si obetali pridobiti se je zaostril zlasti po novem veseljiva ie nap0ve(i da bodo družbe, kar naj bi pripravili okoli milijon evrov likvidnih letu, saj jc proizvodnja v treh (s 95-odstotno zanesljivostjo) do začetka maja. Pričakujdo, Sko^a Loka • V sredo sta di- rťíktnr íj>5kih tovarn hladilnikov (LTH) Miloš Kodre in njegov namestnik Primož Pegam na novinarski konferenci napovedala, da bo vodstvo v zadetku maja na sodiS-če vložilo predlog za prisilno poravnavo, saj zadnji poskus dogovora z bankami o prodaji nepremičnin ni uspel. Vodstvo je namreč Novi Ljubljanski banki (NLB), ki ima nad LTH-jevimi nepremičninami hipoteko, predla-salo prodajo nepremičnin Miloš Kodre (levo) in Primož Pegam sredstev, vendar je NLB zad- letošnjih mesedh tekla le do- v torek znova zagnali proiz- da bo poravnava uspela, saj nji hip spremenila cenitev. brih dvajset dni. Zaostril se vodnjo, saj da so se dogovori- naj bi jo podprla največja up-Kot smo že poročali, so se je tudi problem izplačila li za pose! in kredit, ki to nika: iz vrst dobaviteljev LTH že lani jeseni znašle v plač, saj je 320 zaposlenih omogo^ družba Ago vit (ki je v 78- težkem likvidnostnem po- decembrske plače dokončno Sicer pa za vse prej kot rož- odstotni lasti Miloša Kodre- ložaju po tem, ko je finančna prejelo šele sredi februarja, nati poiožaj LTH-ja vodstvo ta) in Davčna uprava. Vseh družba Prvi faktor (v lasti za januar pa pretekli teden le krivi predvsem odnos z NLB, 7,5 milijona evrov obveznosti NLB) prenehala odkupovati po šeststo evrov akontacije, ki že lani ni izpolnila obljube naj bi konvertirali v lastnin- njihove sicer zavarovane ter- Kot je zagotovil Pegam, bodo o sanacijskem kreditu, nato ski delež, dolg do bank, ki je jatve. Ker niso bili sposobni poračun te plače dobili v teh pa še preprečila odkup terja- zavarovan s hipotekami, pa nakupovati materiala za pro- dneh, poleg tega pa so porav- tev. Ko smo vprašali, kaj je bi ostal nespremenjen. Za tretje (razvojno) soglasje Na prvi konferenci razvojnega dialoga so razpravljali predvsem načelno o tem, kako najti pot iz krize. Potrebna bo sprememba vrednot. Štefan Zargi Ljubljana - V sredo je slovenski premier Borut Pahor na sedežu vlade sklica] prvo konferenco razvojnega dialoga. s katero, kot je poudaril uvodoma, želi doseči tretje soglasje o tem, po kateri poti naj bi se naša država izvila iz sedanje krize. Potem ko smo Slovenci dosegli soglasje o osamosvojitvi ter vključitvi v EU ter Nato, želi premier, kot je obljubil že v predvolilnem času. vseslovenski kon* zenz o tem, kakšna naj bo ^a konferenci razvojna dlalc^ je sodeloval tudi pot Slovènije v družbo naj- predsednik države dr. Danilo Tùrk. bolj razvitih držav v smislu razvoja, vrednot in gospodar- bilo opaziti izrazito nasprotje med predstavniki delodajalcev in zbornic ter sindikati. Slednji so namreč opozorili na veliko nezadovoljstvo in celo že nestrpnost delojemalcev, torej delavcev, ki so edine prave žrtve krize, medtem ko so vladni ukrepi namenjeni predvsem pomo- 6 bankam, ki so krizo ustvarile. Nepremišljeno straše- nje ljudi s podaljšanjem delovne dobe za upokojitev so obsodili in opozorili, da mora v razmerah, ko se je porušilo ravnovesje med solidarnostjo in podjetnostjo ter tekmovalnostjo, več veljave dobiti solidarnost. Pred- skega razvoja. Na tej poti Potreben je realizem, vendar in komunikacij ter odprtosti stavniki nevladnih organiza- bodo potrebne tudi nekatere ne črnogledost, vsekakor pa Slovenije v svet. ci j so zahtevali več možností boleče reforme, kotso posegi velika odgovornost, sa| bodo Uvodnim mislim prvih zadelo in razvoj, celo vklju- v pokojninski, zdravstveni si- posledice tokratnih odločitev dveh mož naše države je sle- čitev v socialni dialog, kai stem ter sistem socialnega nosile še naslednje geneiad» dila široka skoraj triurna nekoliko preslišan pa se je varstva, ki naj bi bili že pri- je, Nujno potreben je po nje- razprava, v kateri so se ogla- zdel poziv, naj postane druž- pravljeni v tretjem svežnju govern mnenju premislek o sili predstavniki delodajal- bena odgovornost temeljna protifcriznih ukrepov, ki pa sistemu vrednot, zlasti o soli- cev, zbornic, sindikatov, vrednota in stičišče prihod- jih v sredo-v nasprotju z na- damosti na eni strani ter kmetijstva, univerz, ne vlad- njih ravnanj. povedmi - ni razkril. Na kon- podjetnosti na drugi, poleg nih organizacij, dijakov, štu- Premier Pahor je začetek ferenco so povabili udi pred- laatkoročnih ukrepov pa bo dentov, upokojencev, dvilne socialnega dialoga s scstan- sednika države Danila Tiir- potrebno prestnikturiranje družbe in Slovenske akade- kom ekonomsko socialnega ka, ki je v uvodni razpravi sistemov, dejavnosti in odno- mije znanosti in umetnosti, sveta napovedal za danes, ko opozoril, da ni vzorcev ukre- sov na področju izobraževa« Slišati je bilo kar nekaj zelo bo tudi kaj več znanega o pov za izhod iz krize in da jih nja, raziskovanja, odnosa do različnih ocen sedanjih raz- protikriznih ukrepih iz tret- lahko da le široka razprava, okolja, energetike, prometa mer in vzrokov, pri čemer je jega svežnja. Tudi gorenjski izvoz zaostaja Kar sedemdeset odstotkov gorenjskih podjetij napoveduje znižanje izvoza in 62 odstotkov podjetij bo zmanjšalo število zaposlenih. Štefan Žargi odstotkov podjetij bo zmanjšalo števijo zaposlenih. Pro- Kranj - V sredo je bila na Ob- izvodne kapacitete industrij- , močni zbomid Gospodarske skih podjeti) so bile v zad- zbomice Slovenije za Go- njem kvartalu zasedene 76- renjsko seja upravnega od- odstotno in letos pričakujejo bora, na kateri so obravnava- dodano upadanje, v 46 od- li aktualno stanje slovenske- stotkih podjetij bodo tudi ga in gorenjskega gospodar- zmanjšsdi načrtovane inve- stva ter poročilo o delu ob- stidje. Posebne razprave o močne zbornice v lanskem stanju ni bilo, le predsednik letu. Za uvod je stanje slo- odbora Miro Pintenč je od- venskega gospodarstva in ločno posvaril pred preveli- predloge ukrepov, ki jih je kim prerazporejanjem sred- Gospodaiska zbornica Slove- stev, ki si ga dovoli država. nije (GZS) predlagala vladi. Poročilo o delu območne predstavila izvršna direktori- zbornice je upravni odbor ca GZS AleiJca Avbetiek. Na sprejel brez pripomj, kakor osnovi šiioke ankete o priča- tudi finančno poročilo, ki kovanjih padca oziroma rasti kljub prepolovitvi števila za- gospodarske aktivnosti v letu poslenih in več kot podvojitvi 2009 so ugotovili alarmant- prihodkov od dejavnosti no poslateanje razmer in ne- (mimo članarine) izkazuje za skladje med stanjem, priča- 13,800 evrov negativen rezuJ- kovanjj in objavami. Pri tem tat Sejo so nato nadaljevali v se je izkazalo, da večina slo- razširjeni sestavi na temo venskih podjetij napoveduje Poti do finančnih sredstev zmanjšanje prihodkov, pro- SIDbanke,pričemerjepred- daje, izvoza zaposlenosti in sednik uprave Sibil Svilan investidjpri čemer je stanje predstavil vlogo te banke in slabše v industrijskih kot v možnosti financiranja gospo- storitvenih podjetjili. Podo- darsldh dmžb v sedanjih raz- bna je slika pri gorenjskih merah, Gorenjska famka pa podjetjih, kjer kar sedemde- načine dobrega poslovnega set odstotkov podjetij napoveduje znižanje izvoza in 62 sodelovanja med stranko, poslovno banko in SID banko. Vabljeni na koncert ob 4O-letnici Akademskega pevskega zbora rance Prešeren Kranj i m* JMiiki ^ M Ir« i mt • W ^fsf •A «rK tM «v Tltb • «MtT « I fîv h «f» lA^Hjftl r* KT • U I IM»» nedelja, 19. aprila 2009, ob 19, uri Dirigent: Primož Kerstani: sodeluje: Tina Hribar, kiavir; povezovalec: Matjaž Merljak. Cena vstopnice: 10 EUR. Prodajna mesta: Recepcija Hotela Grelna, Koroška cesta 5, Kr^j; poe^DOšti: apz^k@gmai1.com ali uro pred koncertom v Gimnaziji Kranj. medijski pokrovitelj Gorenjski Glas i i 9 1 I # f i8 KMETIJSTVO ci^,zaphtn i k (g)g'glas.si GORENJSKI GLAS petek. 10. apriJa 2009 Mešetar CvFTO Zaplotnik evra za sto kilogramov ....................................... in je bila za 0,9 evra oz. za Po podatkih tržno infor- 2,83 odstotka nižja kot janu- macijskega sistema, ki delu- arja, povprečna dejanska je v okviru agencije za kme- odkupna cena pa 32,71 evra tijske trge in razvoj podeže* in je bila od januarske nižja Ija» je februarja povprečna za i.ij evra oz. za 3,34 od- odkupna cena za mieko s stotka. Poglejmo, kako se je 3,7 odstotka maščobe in 3,15 povprečna odkupna cena odstotka beljakovin, dostav« mleka gibala v zadnjih dveh Ijeno v mlekarno, znašala letih! Mesec Cena za mleko s 3,7 %i D^anskacena mašd in 3,15 % bdj. februar 2007 julij 2007 27,10 EUR/100 kg 2S>72 EUR/100 kg 26,17 EUR/iookg • 26^89 EUR/100 december 2007 33,21 EUR/iookg 35,19 EUR/100 kg julij 2008 december 2008 januar 2009 februar 2009 3245 EUR/iool^ 33.76 EUR/700kg 3340 EUR/iookg ]35,69 EUR/iookg 31,81 EUR/iookg ;33,84 EUR/iookg 30,91 EUR/ioote 32,71 EUR/iookg KGZ GOZD BLED z. O. O. na osnovf sklepa občnega zbora objavlja JAVNO DRAŽBO, ki bo v torek, 21. aprila 2009» ob 9.00 uri na ch/orisču zadruge na Bledu, Za žago 1 A. Dražene bodo nasiednje premičnine: THAKTOR JOHN DEERE MODEL 6920 S, PREMIUM CAB S ČEUMIM NAKUV DALNIKOM 763 MSL JOHN OEERE, in prtkiopom JD RE207194. Pn/a registracija te biia 23.3. 2007. št. detovnih ur je 2.550. Registriran do 20. 3, 2010. lzl'Jcnacenaie73.6$5 EUR. TRAKTORSKE UTEŽI JOHN DEERE 50 KG, desna RS L38450, 8 kosov, leva PS L38449. 8 kosov. Izklicna cena 1.268 EUR. TRAKTORSKE KOLESNE VERIGE TEMPO NETZ 699 - 420/85-28, IzkJicra cena 461 EUR 4. KOLESNE VERIGE ZA PRIKOLICO ARTIK 391 EMB445/45-19,5. IzkJtena Cena 186 EUR 5. SNEŽNA PLUŽNA DESKA GORENC 35/260 VH. Izklicna cena 2.317 EUR. 6. BATNI KOMPRESOR B 25900B/270 CT 5.5. Izklicna cena 991 EUR. 7. GOZDARSKA TRAKTORSKA PRIKOUCA 2 D^nQALOM Prikolica BUOL- STEPA FH 12 AK, dvigalo BUOL-STE IN DE L-PALRN- GAR KTZ 7S.90 z cMDtoćno črpalko GP-63 2*63 i pri 1000 V/min. Priknlira v uporabi od 77. 7. ?007 rialje in dvigalo ûd 5. 10. 2007 da-Registrirana do 22. 8. 2009. Izklicna cena 48.000 EUR. 8. KOLESA Z GUMAMI MfTAS 500/50 • 17 A. Rabljene: czkltona cena 433 EUR/KOS. B. Nova; ekiicna cena 866 EUR/KOS. Prednosti prt nakupu imajo, pod enakimi pogoji kot ostali dražhelji, člani zadruge. Ogled le v petek. 17. aprila 2009, od 9. do 14. urB na cArorišču zadaj-ge Za žago 1 A, Premicninesebocío prodale po načelu VIDENO-KUP- UENO. Varščina Varščina je 10% od izklicne cene prefnicnír>e. Po zaključku dražbe neuspeli dražitelji dobijo vrnjeno v^aréčino, uspelemu dražitelju pa ee varščina upoètM kot delna kupnina. Pogoji dražitel je v DražKelji so lahko fizične in prsvne osebe. Fzična oseba se mora izkazati z osebnim dokumentom, prama oseba pa 2 izpiskom iz sodnega registra, iz katerega je razviden zastopnik Za zastopanje dnjge pravne at fizične osebe mora imeti dražitel] over-jeno podpisano pooblastilo od osebe, ki jo zastopa. Pravico draženja pridobi draltelj, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega od* stavka in ki je eno un^ pred sMicano dražbo nakazal varilno na raču-f>u TRR KGZ GOZD BLED: IBAN SI56 0700 0000 0008 432. pri GB, d. d., Kranj ali se ob skitcani uri dražbe izkaže s potrdibm o plačilu varščine. Prevzem premičnin Dražiteli, ki je na dražbi uspel, mora v najmanj osmih dneh po lavni dražbi pečati na dražbi dosezer^ kupnino. S plačilom kupnine kupec pri' dobi pr^vkx» prevzema premičnine, sicer varščina in nepremičnina postaneta last zadoige. v • Vi prasici ka r rij ej o Gorenjski lovci so lani uplenili rekordno število divjih prašičev, a kljub temu je bila škoda, ki so jo povzročili, najvišja v zadnjih desetih letih. Cveto Zaplotnik Kranj • Upravljavci lovišč v Gorenjskem lovsko upravljavskem območju so lani lastnikom zemljišč izplačali 29.390 evTov odškodnine za škodo po divjadi in poleg tega opravili še 5.165 delovnih ux pri ravnanju od divjega prašiča razrite travne ruše ali kot nadomestilo za povzročeno škodo. Izplačana od« škodnina je bila v primerjavi 2 letom prej več kot enkrat večja in je bila najvišja v 2ad- nfih petih letih, bi]a pa bi še višja, če bi kmetje prijavljali tudi manjše škode in škodo v gozdovih. Največji problem še naprej ostajajo divji prašiči, ki vsako leto povzročijo približno tri četrtine vse škode po divjadi. Največ škode povzročajo divji prašiči. Na sliki: škoda, ki so jo prašiči že pred leti povzročili Lani so jo za 21.288 evrov, na kmetiji pri Sv. Barbari, znesek pa bi bil §e bistveno višji» če lovci ne bi poravnali razrite travne ruše in če bi Blaž Čeme iz blejskega mladega gozdnega drevja, vse agrarne oz. pašne skup- zavoda za gozdove:"Kmet- V Gorenjskem lovsko kaže bistveno nižjo objede- snežno odejo obgrizla veliko stavcih 45 odstotkov. Primerjava s stanjem v letu 2004 nosti dosledno zahtevale po- je bolj dosledno prijavljajo plačilo škode na visokogor- ^^^ prašičih upravljavskem območju so lani beležili tudi rekordne nost pri smreki, jelki in gorskem javorju ter občutno po- sldh pašnikih. Največ škode je bilo na travnikih in planinskih pašnikih, v nižinskih loviščih z močno navzočnostjo kot škodo po smjadi in škodo v gozdovih." škode po sivih vranah, v pri- slabšanje pri bukvi. Manjša mèrjavi z letom prej so se po- objedenosl je po oceni goz- večale štirikratno, glede na darjev tudi posledica večje izplačani znesek (j.968 ev- usklajenosti med številom prašiča (Medvode, Škofja tv«io večji kot predlani, naj- rov) pa so bile celo večji pro- divjadi in prehranskimi Loka, Dobrova, Komenda, bolj problematično je bilo na blem kot jelenjad. Vrane možnostmi okolja. Storžič) pa tudi na posevkih območju lovišč Dobrča, povzročajo Škodo na silažnih koruze. Upravljavci lovišč ob Udinboršt in Dobrova, kjer balah, predvsem pa na kme- naraščanju škode povečujejo je srnjad povzročala škodo tijskih pridelkih v okolici drobnici odstrel divjih prašičev, lani na solati, radiču in ftžolu. Kranja, kjer ob setvi koruze so jih uplenili 362, kar je naj- Ker se je "spravila" nad so- ali solate kljuvajo klice, več v zadnjih desetih letih. Čne mlade rastline takoj po Škoda na čebelnjakih in Za preprečevanje škod ogra- iku, je bila škoda še večja, jujejo ogrožene površine z kot bi bila jeseni, v času pobi električnimi pastirji, obdelu- ranja pridelkov. jejo krmne njive ter izvajajo Škoda po jelenjad! (v zne- Škodo na živini in objektih povzročajo tudi zavarovane prosto živeče živali - medved, volk, ris in lookar, pri katerih je za povračilo škode odgovor-Divjad povzroča škodo na država. Na blejskem gozd- Manjša objedenost mladja preprečevalno krmljenje, s sku 1.663 evrov) je bila lani tudi v gozdovih. V blejskem nogospodarskem območju so katerim odvračajo prašiče od dvakrat nižja od petletnega zavodu za gozdove so lani iz- lani obravnavali 35 takšnih kmetijskih kultur. povprečja, večina škode pa je vedli poskusni popis objede- primerov. Medved }e povzro- Srnjad "napada" zelenjavo bila izplačana v loviščih Kozorog Kamnik in Kranjska nosti mladega drevja na |elo- čal škodo na čebelnjakih in vid. Popis je pokazal, da je drugih objektih, volk, ris in Gora, kjer je jelenjad popasla objedeno 24 odstotkov vsega laokar pa so napadali drobni- tramike in povzročila škodo drevja, visokega od 15 do 150 co. V zavocu so škodo ocenili 2a škode po smjadi so lani na koruzi, krompirju in krm- centimetrov. Pri smreld je ta na 7.25s evrov; vendar minis- upravljavci lovišč izplačali ni pesi. Letos bo "slika" bistve- delež 8 odstotkov, pri jeDd trstvo ni izplačalo vse. Izplaâ- 3.795 evrov oz. 13 odstotkov no drugačna od lanske, saj je 44, pri bukvi 32, pri gorskem lo je zavrnilo v primerih neu- vseh škod. Znesek je bil bis- jelenjad zaradi zime z debelo javorju 54 in pri ostalih li- rejene planinske paše. Pomoč v hrani za socialno ogrožene Cveto Zapiotnîk jetja, razdeljevala pa jo bosta Rdeči loiž in Karitas, ki bosta svojimi dohodki presegajo cenzus za dodelitev denarne Podkoren Predavanje o dedovanju kmetije Kmetijska svetovalna služba pri Kmetijsko gozdarskem Ljubljana • Evropska komisija imele na voljo 24 milijona li- sodalne pomod, vendar Kari- i zavodu Kf an) vabi v torek ob je letos za pomoč v hrani naj- trov mleka, 712 ton sladkorja tas. Rdeči križ oz. center za so- : i6. url v gasilski dom v Pod- bolj ogroženim ljudem v drža- in 380 ton bruSenega riža. cialno delo ocenjujejo, da po- j korenu na predavanje o za- vah Evropske unije namenila Prve pošiljke mleka so že v trebujqopomoč, zaposleni, ki : konu o dedovanju, o po- 50omilijonovevTOv,odtegaje sklad^čih Rdečega križa in dlje časa niso prejeli plače, i stopku dedovanja kmetije, o Slovenija dobila nekaj manj Karitasa, sladkor in riž bodo brezposelni, ki so zaldjufili z i vrstah pogodb, o tem, kam kot 2,3 milijona evrov, kar je izbrana podjetja dostavila v javnimi deli in niso upravičeni j se obrniti za nasvet... Ude- skoraj milijon več kot lani. prihodnjih dneh, pšenično do nadomestila za primer : leženci se bodo seznanili Projekt pomoči v hrani vodita moko in testenine junija, brezposelnosti niti do denar- i tudi z aktualnimi'javnimi ministrstvi za kmetijstvo, goz- temu bodo potem sledile še ne sodalne pomoâ, posaraez- : razpisi v kmetijstvu, ki jih v darstvo in prehrano ter za . nove pošiljke. Do pomoči niki in družine, ki so jih priza- : okviru programa razvoja po- dělo, družino in sodalne zade- hrani SQ upravičeni prejemni» dele naravne ali druge nesreče i dežefja za obdobje 2007-ve, hrano bodo prispevala z ki denarne socialne pomoči. ... Lani je v Sloveniji tovrstno : 2013 razpisuje kmetijsko javnim razpisom izbîâna pod- posamezniki ali družine, ki s pomoč prejelo 177 tisoč ljudi. : ministrstvo. C. Z. I i ft t r « I GORENJSKI GLAS petek, JO. aprila 2009 infb@g-glas.si 19 Oslič obliki filejev, zelo pogosti pa njak. Pašteto stresite v pri- V ve! i ki ponvi segrejte so tudi že pripravljeni poliz- memo posodo, jo pokrijete oljčno olje in v njem pri delki. Meso je belo, mehko in postavite za ndaj ur v hk- nizki temperaturi pet mi- in sočno in je zelo pogosto dilnik, da se ohladi in strdi, na dietnih jedilnikih. Hrbte- Boris Bergaki Oslič je vdika morska riba iz družine trsk. ki jim je tudi podoben po barvi, ima siv hrbet, barva večinoma prehaja od rjave in črne, boki so svetlejši, trebušna stran svetlejša do bela ter ima zelo močne čeljusti. Telo ima po- dag osliievih JUcjcv, sveže stis niča je hrustančasta in meso zelo lahko odstranimo od ^ gobami hrbtenice. Osliče največkrat cvremo, jih pripravljamo v juhah, enolončnicah in omakah, redkeje pa ga kuhamo, dušimo in pečemo na žaru ali v peâd. Zelo pogosto ga uporabljamo tudi za različne namaze, ker je njegovo meso zelo nežno in nevlak- nut pražite na kolobarje narezan česen, pazite, da vam česen ne potemni, ker bo pogrenii. Medtem osHčeve Zii 4 osebe potrebujemo: 80 popoprajte in jih povaljajte v moki. Česen njen sok pol limone, j žlice os- Po''^"^« ^ ^ "i«"" ^ I« moke, J dag masla. 30 dag strani spedte osličeve svežih gob (šampinjonov. Si- fi^«)^' fileje ta- tak. ostriga^-ev 5 žlic kisle postrezite z limono. smetane, 2 strta stroka česna, 1 ^e zelo dobro poda žlicc sesekljanega peterUlja, sol »vež kruh in prepražena krito z zelo majhnimi, ne« nasto. žnimi luskami, ki jih pred pripravo ni potrebno odstra- ©sličeva pašteta njevati. Zraste do velikosti rnetia in teže lo kilugia- in sveže mirt poper. špinača. OsUčeveffieje octíte, soU. osličevi fileji s porom te, popoprajte in jih pokapajte z limonovim sokom. Po- Potrebujemo: 50 dag osliče- valjajte jih v moki in jih z m parmezanom Za 4 osebe porrebujemo: So mov. Najdemo ga po vsem vih Jilejev, i majhne čebulo, j obeh strani spedte na vro- dag osličevihjiUjev, t ve^i por, svetu in je pogost tudi v Ja- žlic najboljšega oljčnega olja, čem masiu. Preložite jih na ^ dag svežtnaribanega parm- dranskem morju. Najpogo- o,^đlsuhegfi belega vina, 2 žli- ogret krožnik in postavite na zana, j žlice najboljše^ olj' šteje se zadržuje v globini ci kisle smetane, 2 žlico majo- toplo. Na preostalem maslu čnega olja, 1 dl suhega belega med 100 in 300 metri, vviš- neze, j žlico sveže sesekljan^ prepražite očiščene in naie- vina, 2 žlici drobtin in sol. je plasti pride le ponoči, ko peterîiîja, i žlico sveže nareza- zane gobe, dodajte česen, se ponavadi hrani. Hrani se nega drobnjaka, sol in sveže kislo smetano, in zavrite ter Por odstite in ga narežite z manjšimi ribami, rakd in núet poper. mehkužd in je zelo požreš- tako pripravljeno omako na pol centimetra debela ko-preiijte preko ribjih filejev, lesca. Stresite ga v slan krop, na riba. Zaradi tega ima tudi V veliki ponvi segrejte oîj» jih posujte 5 peteršiljem in ga kuhajte le nekaj minut. zelo močne prebavne sokove čno olje, dodajte narezane postrezite, in se posledično zelo hitio osličeve fileje in sesekljano odcedite ter stresite na pekač. Na por naložite na kose pokvari. Zaradi hitre pokvar Ijivosti jo v ribarnicah redko nut. Prilijte vino in kisio dobimo svežo in je precej ce- smetano, začinite s soljo in nena riba, čeprav je njeno poprom ter kuhajte približno čebulo ter pražite nekaj mi- Osličevi file 11 s česnovim narezane osličeve fileje, jih oljem posohte, pokapljajte z oljčnim oljem, prelijte z vinom Za 5 oseb potrebujemo: j kg in 1 dl vode ter potresite z meso zelo okusno in lahko 5 minut'Odstavite inzmelji- osličevih jilejev, 5 strokov Čes* drobtinami in parmezanom, prebavljivo. V prodaji najpo- te v električnem mešalniku na, S žlic ekstra deviškega olj- Postavite v na 180 stopinj gosteje dobimo globoko za- skupaj z majonezo ter pri- čnega olja, 2 žlici moke, sol in Celzija ogreto pečico in ped- mrznjene osliče, cele ali v mešajte še peteršilj in drob- sveže mlet poper. te 30 minut Velikonočna potica Na praznični mizi ne sme manjkati velikonočna potica. Če je še niste spekli, jo lahko še danes, po receptu kuharskega mojstra Janeza Štruklja. Sestavine za testo: 4 dag rahlo testo. Testo pomoka- kvasa, S da^ sladkojja, bela mo in ga pustimo vzhajati, namenska moka, mleko j,j dl, da je testa enkrat več. Nato 4dagmasla ali margarine, idl ga še enkrat pognetemo in olja, J vrečke vanilin sladkoija, pustimo, da testo spet vzha- limonina lupina, j rumenja- ja. Testo zvrnemo na pomo- kov, 3 žliu ruma. Sestavine za nadev: 80 dag orehov, 20 dag sladkorja, 2 vrečki vanilin sladkotja, 4 žlice kan kuhinjski prt in ga razva-Ijamo na 1 cm debel pravo- ko Priprava nadeva: Orehe ruma, limonina lupina, 2 dl zmeljemo, jim dodamo slad- sladke smetane, j beljaki, i jaj' kor, vanilin sladkor, Umoni- ce, sladkor v prahu. Priprava testa: V posodo no lupino, rum, sladko smetano, sol in trd sneg beljakov. Nadev enakomerno razma- nadrobimo kvas, dodamo žemo po testu, nato testo zvi- žUčko sladkorja, žlico moke jemo. Pekač namažemo in in malo mlačnega mleka, vanj damo pripravljeno zvito Premešamo in postavimo na testo. V višino sme segati le toplo, da nastane kvaseč, do tri četrtine pekača. Jajce Moko presejemo. Maslo ali stepemo in z njim premaže- margarino raztopimo, doda- mo potico. Prebodemo jo do mo preostalo mleko, preosta- dna z leseno paličico, da kas» li sladkor, olje, vanilin slad- neje skorja ne odstopi. Poti- kor, limonino lupino, rume- co postavimo na toplo, da po- njake, sol in rum. Vse sku- Časi vzhaja. Ko sega polica do paj premešamo in dodamo k roba pekača, jo v srednje vro- mold. K moki dodamo tudi či pečici pečemo kakšno uro. dobro vzhajan kvas. Vse se- Ko se potica ohladi, jo potre- stavine dobro pognetemo v semo s sladkorjem v prahu. Jedi za velikonočne dni 70 KUHARSKI RECEPTI IAHEZ ŠTTtUKELI Svinjska ribica v testu Domači rezanci Spočiti hlebček razvaljamo stegna potisnemo kuhane in čobe, ščep sladkorja, 6 dag če-v testeno krpo, ki mora biti razkoščičene suhe slive. Pe- bule, jo dag jabolk, soi, rdeče Sestavine: 40 dag domače Sestavine: j jajce, 10 dag enakomerno debela. Testo čenko prelijemo s segretim vino po okusu, mdojuhe za kuhane prekajene svinjske ribi- moke, nekaj kapelj vode. ce, za testo 25 dag bele namenske moke, malo kvasa, olje, 2 Priprava: Moko presejemo na desko, naredimo posušimo in narežemo na tanke rezance. Rezance ved- oljem. Počasi pečemo s sve« zalivanje. žim rožmarinom, šaiotko in no kuhamo v slani vreli vodi. česnovimi stroki. Med peko jajci, sol, 1 mala žlička sladkor- vdolbinico in vanjo ubijemo odcejene in opJaknjene re- polivamo z vinom in vodo, ja, 1 j dag nastrgan^ hrena. jajce, dodamo malo vode. ^^^ damo v precejeno go- da se v pekaču naredi pečen- kin sok, ki rnu pred uporabo odstranimo maščobo. Ponudimo ga na dušenem vin Priprava: Kuhano meso Zmešamo z vilicami z dve- vejoj^jho. ohladimo kar v vodi, v kateri ma rogljema in pognetemo se je kuhalo. Nato zavijemo v v čvrsto testo. Testo gnete- kvaSeno testo, ki smo ga na- mo tako dolgo, da postane redili iz moke, kvasa, mleka, elastično in se ne prijemlje Pečeno jagnječje stegno s slivami in rožmarinom Priprava: Oprano zelje narežemo na tanke rezance in ga pokapljamo z limonovim sokom ali kisom. Na maščobi zarumenimo sladkor. Dodamo sesekljano čebido in jo skem zelju s pečenimi krhlji ^ prepražimo. mladega krompirja, obloži- 1 jajca in soU. Zavitega v testo prstov in deske. Ce ga pre- Sestavine: t jagnje^e sUgno, mo pa s pečeno šalotko in bolko^prilijemo ^0 in^soli^-lepo okrasimo. Premažemo režemo, mora biti testo užko okoli 2 kg, 12 dag suhih česnovimi stroki. Okrasimo ga s stepenim jajcem. Peče- brez luknjic in gosto. Nato ^liv, sol, rožmarin, šalotka, če- s svežim rožmarinom, mo 35 minut v srednje vroči naredimo iz testa hlebček, iesnovi stroki v lupini, pečici pri temperaturi 180 ki ga premažemo z oljem, rna'^^^ba za peko, bdo vino, Dušeno rdeie zelje stopinj Celzija. Pečeno ribico da se na vrhu ne naredi narežemo in ponudimo z skorjica. Pustimo ga počiva- mo. Pokrito dušimo. Med dušenjem prilivamo po po« trebi še malo juhe ali vode, da se jed ne prismodi. Nato zelje nekoliko poniokamo in Priprava: Stegno očistimo. Sestavine: 40 dag rdečega zalijemo, nekoliko prevre- nastrganim hrenom. ti kake pol ure. natremo s soljo, v sredino zelja, limonov sok, 4 dag maš' mo, po okusu še začmmio. i é à f 20 REPORTAŽA, OGLASI mfo @g-gias. si GORENJSKI GUS petek, 10. aprila 2009 1AVNI NATEČA) za uradniško ddovno mesto "referent za okolje in prostor" Na podidgi 38. ^lena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, it 63/2007-UPB3 in 65/08) Občina Preddvor. Dvorski trg lo, Preddvor, objavlja javni natečaj za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta; REFERENT ZA OKOLjE IN PROSTOR (m/ž) v Režijskem obratu občirre Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo iz* polnjevati naslednje pogoje: • najmanj srednja izobrazba gradbene oziroma tehnične smeri, • najmanj 1 leto delovnih izkušenj, • znanje uradnega jezika, • državljanstvo Republike Slovenije, - strokovni izpit iz upravnega postopka, • ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ne smejo biti obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot lest mesecev, - zoper njih ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Delovno področje: • vodenje enostavnih upravnih postopkov, • izdajanje odločb na predpisanih obrazcih, • opravljanje enostavnih upravnih nalog, -vodenje enostavnih evidenc in opravljanje dejanj v zvezi z izdajanjem potrdil iz evidenc, • opravljanje nalog na področju vzdrževanja ter investicij v infrastrukturne objela Storžli in Kamniške Alp«. Stanovi nju pripada tudi ddež zeTiljišča z leseno garažo. í^revanie na elektriko, v bližini vsa potrebna infrastruktura, mirna okolica, bližina Sportnegâ pârka. prevsem takoj. CENA: 50.000 EUR. S I WWW.GORENISKICLAS.S Stritarjeva ulîca 7,4&00 Knnj Nww.nepremioiinf.gnd si e^naslov; info^gndsi tel: 4 2S139 04* fax 4 281 }9 07 Bsmr 4^386 31 536 578 TRŽIĆ, OFT£L)ICA, 93,$ m2, prazno prtlićno iti rí sobno sunovjtnje $ te* raso in atrijem 25 mz, letnik 1974, CK • skupna kotlovnicat vsi prikljudkK doo EUR. CERKljC, $ENTUR$KA CORA, bio- lesena samostojna hiia, 94 mz^ ztajena I* 20061 m2 lepo urejene ravne parcdei čudovit odprt raz^ g led I asfaltiran dostop, vsa infra* struktura, AOSU primerna tako za stalno bivanje ali kot vikend, proda* mo* Cena: 169*000.00 EUR, Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: malioglasi(^g-glas.si Mâle ogldSf sprejemamo: 2a objavo v petek - v sredo do Î3 JO in za objavo v torek do petka do 14.00! Delovni cas: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od S. do 19. ure, petek od 8. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. NEPREMIČNINE STANOVANJA ODDAM DCLNO OPREMUENO woscbno sta-ncnanje s kabinetom, v KrarKi. Ptardna 3, « 041/38&^22. po Î5. un 9QWi32 EN0SO6NO stanovanje, opremljeno, 9 040/554-783, Lnde wo^i-i OPREMLJENO, enosobno stancvanje v UuDnem« samski osebi, s polf^im predplačilom, 9 040/3B9-S1 dsûcoi» NISE PRODAM V POOREČI Drodam stanovanjsko no- vograđnio. n u bi / wořm domplan Oomplan d. d. Sletweisov» I«. 4000 Kranj :U/20687CO.F:CM/2O6e7Ot.M:O4l6474U r WMWikifrpbrtst, & dcMrpbn^dornptdn^i STANOVANJE PRODAMO Kranj, Vodovodni stolp, trisobno v III. r^adstr. v izmen 74,84 m2,1. Izgr. 19Ô3, potrebno obrtove, CK na plir^. dvigala ni» vpisano v Z K. cena 100.003,00 ÊUR, možnost vsditv« takoj. Kranj, Zblo polje, dvosobno I. nad- str. v izmeri m2, obnovljena kopal* nlca m instalacije I. 2003, okna ob- novljena I. 2007» I. izgr, 1960, vpisa* no vZK. možnost vselrr»a;2009. cena $9.500,00 EUR. Kranj, Ptanina 11, dvosobno, priti, v izmeri 5) m2, nizek objekt, I. I^rad. 2004. cena 1^0.000.00 £UR, mo2> nost vselitve Junij 1.2009. Kranf, Vodovodni stdp, trisobno v I. nadstf. izmene 82.oS m2, I. Izgr. 1964» delno obnovljeno I. 2003 • okna, balkonska vrata, ogrevanje k4a* sićno. plin v bloku, vpisano v Z K, cena 110.000.00 EUR. Kranj, Huje, medetaino 3,5-sobno mansa'dno stanovanje v izmeri 113 mz, nisek objekt, I. Iz^rad. adaptirano med leti 1995*2003, C K na plin cena 105.000,00 EUR. HISE-PRODAMO Kranj, $p. fiesnica, visokopritlična, tlorisa 120 mz na parceli velikosti $49 m2, CK na olje. tel. garaža, á/t parkirni mesti, sončna lega. hi la ]e epo vzdrževana, I. izgrad. 19S1, cena 296.000,00 EUR, vselitev možna konec leu Z009. Kriie, Cof«r>jska, enonadstropna • dvostanovanjska, tlorisa 75 mz v vsaki etaži na panreli velikosti 222 mz, I. izgr. 1936, popolnoma prenovljena od 1.2004-2006, CK na plin, tel., vse instalacrje v vsaki etaži lojene, tri parkin^, cena tS2.000.0c EUR. VIKEND • PRODAMO Tr«ten«k'OHe, zidan, vrsokoprrtlični. tlorisa 46 m2 na parceli velikosti 478 m2, lepa sončna lokacija, garaža, dostop tlakovan. ob Vikendu tudi manj* Sa brunarica, I. izgr. 1997, cena 250.000,00 EUR. Trstenk • OrW, bivalen, visokopridi- ien. tl&risa 36 m2, klet zidana, osta* lo leseno, na parceli velikosti 426 m2, I. izgr. 1985, obnovljen 1.1999. CK na olje. terasa, drvarnica, inter* net, cena 175.000,00 EUR. vselitev po dogovoru. GARAŽA Kranjf Zbto poije, pritličje v izmeri 13 m2. I. izgr. i960, cena II.90O.OÛ EUR. PARC EU. PRODAMO Kranj, proti Naktemu, v industrijski coni v izmeri 5957 mz za proizvodnjo, skladišča, parkinSče, cena I49 EUR/m2 in Se cca. 16 EUR/mz za komunalni prispevek. Trstenk, v naselju, na lepi sončni lo-kac^ji zâzidij'rva parcela v izmeri 1013 mz, priključki ob parceli, cena iso eUR/mz. V STAR I LOK I )e v pripravi gradnja sta-ncvanlskesa chrojčka, tt 0Sl/38&^2 VIRMAŠE - âk. Lûka, prodamo stano* vanjsko hiáo ter dvojčka v gradnji, ugodno, O 051/388-622 «oomm NAJAMEM HIŠO al pofoÁco hiše v Krviju ali okolici. za daljše obdobje. 9 040/751- 580 «oniCM VIKENDI, APARTNAJI PRODAM APARTMA 34 m2, Hn/ašKa-Novigrad Maroda, 150 m od morja, pogled na morfe. V 040/840-290 »x)3iaa L£5EN0 Nâo vTermah Čatež, 47 m2, 2 etaa, adaptirarta 08. ocl^em|el^a, og^M* na. pariOxi. 0031/623409 OB SLOVENSKI oOđ piod^n oeremlerio prj<ûiœz beidahfxxn r osâb pvipadE^oœ oorçmo, «040/713617 «ceiii POSESTI PRODÁM PARCELO Z gradbanim dcvoljenjem pri Škofii loKi< 9 0S1 /338-822 9woíí ZAZIDLJIVO parcelo, ravno, sončno, BAnje, V 041/640-949 90Q9\í4 POSLOVNI PROSTORI PRODAM POSLOVNI prostor 3 stanovanjem in vrtom v starem mestnem jedru Radov- hce, tř 041 /359-095 «02)98 ODDAM PISARNE, Koroéka cesta, Kranj. 9 041/361-100 800103? MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI Spoštovani lastniki Fordovih vozil! Obv€ščamo vas, dd v Kranju znova posluje pooblaščeni servis za Fordova vo^la Avtoservls Trílar N^ktor Trilar s.p., Ljubljanska 31 a. Kranj. Lastnikom FordoNflh vozil svetujemo, da vzdrževanje svojih vozli zaupno pooblaščenim serviserjem. Summit motors Ljubljana, d. o. o. Pooblaičeni ji/oznik vozi], nadomestnih delov in dodatne opreme Ford PRODAM 3« PLATIŠČA, GUME 2â različna avte več dimenzij, malo r^ljeni akumulator-ii, 9 041/722-625 «oiisa STREŠNI prtljažnik z& kofesa, 9 04/20-42-764 doc«î7S STROJI IN ORODJA PRODAM KOMPRESOR za zrak, starejši, večji. 9031/241-254 mzi» LESTEV, tndflina. aluminijasta, 9,70 m, nova in njšiino kladivo Bosch, električno, 17 kg, ugodno, • 041/651-592 M0Í131 MIZARSKO brusitko min^mex 250 cm, zložlfiva, za rc^no In plosko brušenje In debfliinko poravnaiko Sicar 50/2, «041/679-377 TRAČNO bmsilko, et. pomik mize, ck3l. 3 m. dve tračni hitrosti, odsesova* nje prahu, 9 031 /264-074 wo?i'? STARA okna za simbolično ceno, razne dimenziře, 9 KURIVO PRODAM DRVA metrska ali razUgana, možna dostava. 9 041/71MH9 BUKOVA drva. 20 m3, cena 42 EUR. 9 041 /830-560 «»?ise DRVA, akcijske cene, bukev, gaber, hrast ali mešana, možna dostava, 9 040/338-719 «001 »s DRVA bukova m irastova, metrska ali razžagana, možna tudi dostava, 9 041/639-348 9002213 STANOVANJSKA OPREMA PONliTVO PRODAM 6 KUHINJSKIH stolov, za simbolično ceno m podanm etdček za hranjenje otroka, 9 041/936^13 wowi' REGAL za dnevno, nizek z vitnno, mo dem dizajn, beli. /si predali na tii^o zapiranje, 9 041/543-876 6002210 GOSPODINJSKI APARATI PRODAM POMIVALNI stroj Gorenje GV 63222, nov, zapakiran, garancija, 20% ceneje, ©041/621-116 »»21&4 OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM KOLEKTOR JI, Švicarskega proiz. AMK za ogrevanje vode in podporo pri ogrevanju pn^storov. Zamenjava peči. montaža toplotnih črpalk, TERMOIN-STAL. Tomaž česnik s.p.. Krnica 11. Zg. Gone. 9 041/693-6S2 »»221 s VRTNA OPREMA_ PRODAM VRI^éO gamturo, Wopí in miza nara^h oblik, tv^,905V&49-793 GLASBILA KUPIM KLASIČNO kitare, nižjega ranga, p> nudbo s sliko in ceno pošijHe na, 9 pegi93@gmaíl com RABUEN pianîno, 9 051/682-217, ŠPORT, REKREACIJA PRODAM KOLO Scott, staro tn leta. 9 04/5u 00-110, Go^an 000219e MOŠKO, žensko in otroško gorsko kolo Rog, zelo lepo ohranjeni. 9 041/327-673 w«i36 MOŠKO, 26-cof3ko kolo na 18 prestav, vsa oprema, kot nov. 9 04* TURIZEM ODDAMO apartma^ in sobe s soupca-bo lojhinje in Kopahjce, phmeme 2a dn> zine z majhnimi oInkJ Hčáa je na plazi, V 00385^8/92-30062 OBLAČILA IN OBUTEV PRODAM DVODELNO, dolgo, rdečo, maturantsko obleko št. 40-42. cena po dogovo- nj, ugodno, TP 040/291-482 «02211 MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKUUSnČNI pfegied ^ očala in >cimak-tne leče. Popust za upotvijence in studente ob nakLfHj očal. Optto Aleksandra. O^ cSâ Krsh, 9 04/23^123 «nuoji ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM RODOVNIŠKE pse, nemške cvčaije, cepljene tetovirane, stare 7 tednov, 9 031/618-045 LlOUŠTCR • kalina, lepe sadike za živo mejo, ugodno. «04/53-18-314, 040/295-312 9002m KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM PLUG Lenken opat 90 2-M, Lanke izvedbe, 9031/736-300 9005129 SAMONAKLADALKO SIP, Novi Pionir 17 m3 tn tračni zgratljalnik SIP 220, tr 041/620-624 9002i8ř SEKULAR Zâ žag^e dnr, s kofttom In mfco, 9 04/204&578,031 /812-210 TRAKTOR Zetor, 25 KM, sadilec kfompifia, dvovrstni Hmezad in cisterno Creina, 9 031 /426-238 VILIČAR Litostroj, 3.51, 9 031/736-300 «02130 ZGRABUALNIK za seno VZ 3t0, tr 040/529-834 9W?i5e KUPIM TRAKTOR ^tor, Ursm^ Ferguson, Store ali UnK«aal, 9 031/&6&034 TRAKTOR Zetor, Unherzale, Store ali IMT, 9 051 /203-367 9C020:» PRIDELKI PRODAM JABOLKA izpod Stola, kvalitetna, sedlarstvo Pr* Jernej, Hreie 34, Lesce, 9 040/166-158 9003120 KOCKE 662 al< otave, 9 041/611- BÛ07185 KROMPIR, zgodnji m pozni. 9 031/ 9009140 KVALTTrTHO baHfaoo sere v kockah in tračni obrača 904/25-21-685909157 SEMENSKI krompir, ^no beli in meso mladega bika, 9 0599/61-751eoo2i» SEMENSKI krompir dssire - évicar^k;, prva množitev in krmni ječmen, 9 041/911-570 W»t8ř SEMENSKI krompir desire 28/35, 120 kg, ugodno, Sp. Bitnje 17, 9 04/23-16-570 MM 179 SENO in otavo t>aiiran9 v okrogle bale, Matijovc, Jeglič. Podbrez^e 192, 9 04/53-31-144 90«ns SlLAŽNECale. 1. ra, ugcdno, 9 , okc^ PiedcMv eco?i?7 SILAŽNE oale in kceks, 261 SILAŽME bale In kupm dve plerT>ensKi ovci, 9 04/51-41-111 Í00217? SI LAŽNE bale In seno v balah. 9 031/690-947 «02200 SUHO seno, cena za prikolico 70 EUR in Silazne bale, cena 25 EUR/bdIa. okolica Žťovníce, 9 031/71&^5 scosi» ZELO kvalitetno meso mladega bika, simentalca, cena 5 EUR/kg. Žlebir, Dvorje 100, 9041/242-375 9002199 VZREJME ŽIVALI PRODAM BIKCA mesne pasme, ko. 9031/242-713 150 ĆB BIKCA, surega 10 dni m obračalnik za seno. «041/378-771 9002138 ČB BIKCA, starega 10 dni, 9 041/937-640 9002181 ĆB BIKCA, 041/506-183 en teden, 9 9002171 ĆB8IKCA, 9 031/235-118 900216? ČEBELJE družine na AŽ satju, 9 031 >^37-097_Boogies OVA ČB bikca, stara 10 dni, 9 041/347-499 9O02i9r DVE TEUCI simentalkl, stari 14 mesecev, orimeme za pašo, 9 04/51-41- 341 9002141 JAQNJFTA za zakol, 9 04/53-15- 779 9002194 JARKICE rjave, črne, grahaste, štajer-ke, v začetku nesnostl, Hraše 5, Smlednik, tř 01/36-27-029 «02>95 KRAVE, dobre molznice, A kontrola. ČB in SU 9 041/402-347 »«sits KRAVO simentalko, paéno. s teletom bikcem ali brez, prvo tele, 9 041/862-078 MO?iia KRAVO S Metom. 9 04/25-21-685 KRAVO dc^. 9 031 /&42-€77 MOSI» KUNCE za nadaljnjo reje. 9 040/ 267-108 «0071 T? OVCE JS pasme, breje ali z mladiči 10 kom in [temenskega Ot/na, 9 04/5^ 25-150,040/200-016 aoogisa PURANE za nadaljnjo rejo, 9 041/ 20^64 9002216 TEUCO simentstf«, aaro 16 mesecev, 9 04/6&49.227,041/92&«45 «o»« TELICO simentalko, visoko brejo, Zg. Befe 19, Preddvor 0002212 TELiČKO simentalko, staro en teden, 9041/515-867 90D2I4S TELIČKO in bikca lim./Hsasta, si^ra 3 todno, « 04/57 23'e4S, 041/636 876 9002161 TRI ĆB bikce, stare od 1 do 3 tedne, 9 031/803-521 «0211? TROPkozskozličkiin 9 040/167-865 kozla, 900213^ VEČ ČB bikcev in teličk, «tanh od 10 do 60 dni. 9 051/808-995 90022« ZARADI bolezni prodam telico »merv talko, v 9 . mesecu brejosli, 9 041/369-157 0Ofl2i&9 KUPIM BIKCA simentalca, starega en teden ali menjam za teličko simentalko. 9 aooiMo 6R£J0hJ3vo. 0 04/25-21-341 «u^^t« OSTALO ANALIZE zemlje, uradne subvencije, gnojilni načrti, zelo ugodne cene, 4A, d.o.o., Cvetlična ul. 12. Ormož, 9 8Û01672 ODDAM pašo na nižinskem pašniku za 4 telice. 9 031/505-087 90021$- PRODAM KLETKO Z napajalnikom zs 16 kokoši. 9 031/705-227 eoMiâ? MALO RABLJENE »fne, , 040/415-556 0002105 káČEMO ponx»ć Zâ pctírvje in čiščenj špargl^, oželeno a otofice Šk. Loke af Kfsnja, Samo Uvk, Dcrfarje 16, ŽaOnća, » 040/244-347 liČKM iŠČSM DELO, šivanje žen. konfekcije, čišćenje hiš, Dl^ov in oomoć v kuhi-nish gostiln, 9 040/713-511 90021^ I 9 i i y GORENJSKI GLAS petek, 10. aprila 2009 MALI OGLASI, ZAHVALE 23 tščEM delo posfXBvIianjâ kKama v R&> danskem času. O 0599/56-312 9x01*0 DUO ROLO iàié delo nd zdbdvaJi. oCk elDicâh, porokah z domačo In zabavno glasbe. O 041/224'907 STORITVE NUDIM AOAFTACUE, ^ giadbena deta, notranje gmete, fasade, adapbc^s, tiaKorisr^ nsča, o^aje, kamnite in drrinîke, kxetetno. hAro tfi poceni. SGP Beni. Stru- ževo7. h^ari. « 041/ 561-Ô3Ô 9(w&v3 ADAPTACIJE, novogr^nje od leme'ia do strehe. Notranje ometo« tasâOe, karrv nite iKan>9, urejanje in tlakovanje dvorišč« z našim ali voáím matenalom. SGP BytyQl d.n.o., Struzevo 3a, Kram, V 041/22^741 ASPALTIRAřUE, tlakovs^ie dvortšč. dosez. pob, çidMéc, pctag. robnikcv. pialnih plošč» izd, betonskih in kamnibh škarp, Admic &Co, d.n.o., JdoiàâM 10« Kam* rik, « 01/8^^14.041 /680751 ASFALTIRANJE, t^kovsnje dvorile, dovoz poti. parkirišč, polag. robnikov, pralnih plošč, kzd. betonskih in kamnitih Iksrp. Adrovic &Co, d.n.o., Jelov-sKova 10, Kamnik. 9 01/83^4-614, 041/680-751 ASTERIKS SENČILA Rosman Peter. 9. p„ Senično 7, Knie, tel.: 59-55-170, 041/733-709; ésksifi. roleti, rolete, lamelne zavese, plise zavese, komamik), markize, www.asterikâ.net 9oo?o3? BEUEHiE h gl^Me notrar#i prcđon?/. premazi oten r vrd. ocSranJeflr^ tapet. detoratŇni omeb tn opitSň. antíglMdn premazi PasecKfsrsp. Rxbrege 179, Naklo, o DELAMO vsd zkfefslđ deia, ndrvijeome- te in ^sade z f^âim aE vsán mEierl^oni. A/- janiti. d.0.0., Zabnica 47. Žabnica. tř 041/268-473. 041/ft7ftsW mfťtd QRA08ENIK REXHO d.n.o.. Adergss 13, Cerklie, izdaja od temelje/do strehe, notranji ofneti, vse vr$te lasdd, kamnite škarpe. jroanie m dtonsč, n 041 /589^96 300S069 GRADBENO PODJETJE KRANJ, d.o.o. Zupanova 8, Šenčur izvaja v«a gradbena dela. notranje omete, vse vr« ste fasad, adaptacije, novoQradnîe, tia- kovanje dvorišč, kvalitetno, hitro in poceni, tt 051/354-039 somim CRAONJA, urejanie dvorišč, izkopi, nasipi, tlakovanja, asfaltiranje, polaoa-nje kanalizaci!, izdelava betonskih škarp, Gragor Tomaž Roçeljs.p.. Zalv je 5, Gdnik, 1^041/347-429 9002104 IZDELAVA podstrešnih stanovanj po sistemu Knauf, montaža stresnih oken Ve^ux in polaganje laminatov, izd. bn> neric in nadstreikov, prevozi z avtodvw galom Damjan Mesec s.p., Jazbine, Poljane. V 041/7S5-842 »oojv IZDELAVA podstrešnih stanovanj - knajf, ngips izvedba, Velux okna, frčd-Oe, nadstreški, tesarska in krovska dela, Klemene Dragomir s p,, Vokio 18. senčjr. ® 041/771-637 oooism iZViUAM vsa gradbena de^, adaptacije, notranjs omete vseh vrst. fasade, hitro in poceni, Mi S004 s.p.. Sr. Gitnje 31, Žai> nca. 9 041/583-009 vxxn?* IZVAJAMO VSA QRAOeENA DELA od temeijev do strehe, kvalitetno. Loa-nina 2007, Gradbeništvo, d.0.0., Giav^ ni trg 14, Kranj, « 041/257-328, (oanina^ mail. Si mo?i44 KITANJE. brušenje, beljenje in gisje-nje sten in s^pcv, M & V Vrtačnik in partner d.n.o., Šinkov Tlim 23, Vodice, « 031/206-724 NUDIM pomoč pn vzcizevanju hise, čenie. žaganje drv, oíkíz smeti, urejanje ze^pc ter kuttMranJe zemlje. Jer^ St^ nislav, GiTDhârjevo rtaseljd 11, Šk. Loka, « 041/758-958, 041/593-219 »0»04 OD TEMELJEV do strehe, notranje omete, vse vrste fasad, àkarpô ter tlakovanj? dvorišč, kvalitetno, hitro in p> ceni. AfDaj, d.0.0.. Zg. Bela 24, Prad- Over. 9 0/1t/541-M9 oooioso SPOROČILO o SMRTI PLESKANJE napusčev m fasad. Pa- veo Ivan s.p., Podtrezje 179, Naklo, 9 031/39-29-09 eM]C40 PO UGODNI ceni nudimo čiščenje stanovanjskih bk)kov v Kranju in po ce- otni Goreniski, HORUK. Andrej étem s.p.. MandeIjčeva pot 9, Kranj, w 064/108-196 ZIDARSTVO - Strojni ai rocni ometi m fasade izdelamo (c,>alitetno in konkurenčno ter v dogovofjenem roku, Zoki, d.0.0., Kaéeljskâ c. 53 a, Ljubljana - 041/378-S24 M0i9re IZOBRAŽEVANJE NUDIM PLESNI TEČAJI za mladoporočence, maturante, starše maturantov m ostale, hitfi ali običajni tečaji, Studio Tango, Bntot 316, Krsnj, tt 041/820-485 oooifin ZASEBNI STIKI DEKLE, lahko si C>íez službe, stanova* nja. imej pa iskrene namene po življenju v đ«ije, 9 041 /959-152 DELAVKE, študentke, podjetnice, upokojenke. Kmetice, izobrazenke, gospodinje, želijo ^znatl zveste part- nerie, «031/836-378 wnm IZGUBUENO, NAJDENO NAGRADO Qot» najditelj dveh zobnih protez, «04/20-18-864 eoMiis \ vs .pi.^iohnlk.i um Svojo življenjsko pot je sklenila naša upokojena sodelavka Marij roi. 6. PiRC II. 1920 Ohianili jo bomo v trajnem spominu. Sodelavci Odeia Škofía Loka ZAHVALA Vedno se bomo vračali v objem tiitiH. iii ji/t ljubimo, pa naj nos loči Ic noČ ali smrt. Edino, kar traja, je LJUBEZEN. Na prvi spomladanski dan se je od nas poslovila naša ljubljena mami, babi, sestia, teta in prijateljica oŽEFA - Pepca Pavlin gostij D ičarka s Šenturške Gore Iskreno se zahvaljujemo vsem, )d ste ji v času bolezni stali ob strani, jo razveseljevali, jo imeli in jo imate še radi, predvsem pa, da ste se tako številno poslovili oi nje, ji darovali prelepo cvetje in številne sveče. Posebej hvala sosedom za vso pomoč ob boleči izgubi. 4 Vsi njeni! ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dragega Stanislava Breganta upokojenega policista, iz Srednje vasi pri Šenčurju 141 se iskreno in iz srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ram v tej boleči izgubi stali ob sirani, pomagali in izrazili sožalje. Zahvalo izrekamo ORL kliniki in Onkološkemu inštitutu Ljubljana, posebej njegovemu osebnemu zdravniku dr. Terčonu in patronažni sestri Veroniki. Zahvaljujemo se IPA Gorenjske, Polidjsîd upravi Kranj, OK Maks Pere Kranj, KO RK Šenčiu: • Sr. vas, PGD Sr. vas, obč. org. Sodalrdh demolaatov Šenčur, k îoo Štefanja gora in prijateljem. Islrena zahvala tudi sodelavcem Creine, d. d., Kranj, 17. BVP Ljubljana in Komunale Kranj. Hvala tudi pogrebni službi Komunala Kranj, pevcem in govornikom. Najlepša hvaia vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. njegovi Adergas, Šenčur, aprila ZAHVALA V 67. letu je po hudi bolezni omagalo srce našemu dragemu možu, atiju. dediju, bratu, stricu in tastu Ivanu Safraniču iz Dvorij t Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečena sožalja, izrečeno sočutje, molitve, darovane sv. maše, cvetje in sveče. Iskrena hvala bolnišnici Jesenice, dr. Mateju Dolencu in dr. Marku Jemcu za pomoč pri zdravljenju. Prav tako iskrena hvala pabonažni sestri Simoni Trakačev. ter sestri Rabiji. Zahvaljujemo se duhovniku Stanetu Gradišku za lep poslovilni obred, pogrebniku Jeriču, pevcem In vsem, ki ste nam ob tejUcem času kakorkoli pomagali in nam stali ob strani. Še enkrat iskrena hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Dvorie, Cerklje, Pimiče, Vodice, Ljubljana ZAHVALA Nenadoma si sc poslovil od nas, a o^al boš z na mi vse dn i naítga življenja • v luči vere. upanja in ljubezni. Ob bo]e6 isgubi našega dragega moža. očeta, ata, tasta, brata in svaka Antona Trojarja roj. 1941 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za Izražena sožalja, darovano cvetje, svéče, molitve in sv. maše. Hvala sodelavkam in sodelavcem iz kolektivov OŠ Cvetka Colarja, Knauf Insulation Tehnologija in OŠ Žiri. Najlepša hvala g. župniku Matiju Selanu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem kvarteta Škrjanček za prelepo petje. Iskrena hvala tudi dr. Tadeji Demšar in zdravniškemu osebju Dializnega ccntra Naklo. Za pomoč In urejanje slovesa sc zahvaljujemo pogrebni službi Komunala Šk. Loka. Vsem imenovanim in neimenovanim, lá ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga 2 nami pospremili na njegovi zadnji poti, Se enkrat Iskrena hvala. Žalujoči: žena Danica, hčerki Majda in Petra ter sin Boštjan z družinami Zaspala si mimo, utrujena od boUčin, za teboj ostala je praznina, v naših sràh bolečina, ki hudo boli. ZAHVALA V 95. letu je odšla k večnemu počitku naša draga mama, stara mama, prababica, sesLra, tetd iii UŽCa Ana Golorej roj. Zmrzlikar, po domaČe Šparovčeva mama iz Voklega Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečena sožalja, podarjene sveče in cvetje ter darovane svete maše. Najlepša hvala gospodu kanoniku Vinku Prestorju za lepo opravljeno sveto mašo in pogrebni obred. Hvala pevcem, pogrebni službi Navček in patronažni sestri Lidiji. Posebna zahvala vsem. Id ste jo obiskovali v času njene bolezni. Še posebej pa Lidiji Rahne in Ivanki Rup-nik. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sinova Franci in janko, hčerki Marija in Anica z družinami ZAHVALA Ob smrti dragega moža, na^ga atka in ara Feliksa Sreča Corsica se iskreno zahvaljujemo vsem, Id ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti, Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaSČanom za podarjeno cvetje, sveče, svete maše in besede tolažbe. Posebej se zahvaljujemo negovalkam Doma starejših občanov Kranj, patronažni sestri ge. Miri Anžič, osebni zdravnici dr. Eriki Tratnik, dežurnim zdravnikom Zdravstvenega doma Kranj in drugemu medicinskemu osebju, sosedu g. Jmretu Sajovicu za pomoč v težkih trenutkih in ganljive poslovilne besede, sorodnikom ter prijateljem, ki so mu stali ob strani v njegovi hudi bolezni. Hvala župniku g. Godcu za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, pevcem Klas in sosedu Matjažu Kajzerju za zaigrano Tišino. Iskrena hvala vsem! Vsi, ki smo ga imeli radi, ki smo ga cenili in ki ga bomo vedno imeli v naših srcih: žena Ivi ter hčerke Anita, Anja io Nevenka 24 ín/0@g-gí<35.5í GORENJSKI GIAS petek, 10, aprila 2009 Anketa Večinoma proti delu v starosti bohian Bogataj Tokratni anketiranci večino- ma nasprotujejo podaljšanju delovne dobe do 6$. leta starosti, nekateri tudi izenačevanju delovne dobe moških In žensk. Bo vlada poslušala glas ljudstva? FeM Ttna Doki Sneža Nikolov: "Nikakor se ne strinjam s podaljševanjem delovne dobe niti s tem, da bi ženske morale delati enako doi* go kot moški. Starejša populacija naj bo doma, mladi pa naj delamo." i Irena Grmek Košnik "Vlada bo v prihodnosti pri siljena uvesti ukrep podalj ševanja delovne dobe, če prav si ga osebno ne želim Moški in ženske smo ena kopravni, zakaj ne bi bili tudi na tem področju?" Sebastjan Andrić: "Pravilno in pošteno je, da bomo delali več. Mislim, da dodatnih pet let dela na 38 let podlage ni nobena težava, Vsi smo enakopravni, zato bi morali tudi delati « enako dolgo." Cregor Kumen "Rajši bi videl, da bi starostno mejo znižali. Predlog je nesprejemljiv predvsem za tiste, ki morajo veliko fizično delati. Moški naj sicer delajo dlie kot ženske." Slobodan Lončar: "Predlog je neumen. Sam sem šel kot vojak že pri pet* desetih med upokojence. Od poklica naj bo odvisna tudi delovna doba. Moški in ženske smo različni, zato ize* načenje ni utemeljeno." kot Maturantski ples je za družino precejšnja finančna obremenitev, saj v povprečju zanj odštejejo okrog osemsto evrov Mateia Rant Kranj • "Maturantski ples me bo stal okrog osemsto evrov/' je na hitro seštela dijakinja ekonomske gimnazije ESIC Kranj Medeja Petemel, tí bo imela maturantski ples v Ledni dvorani v Kranju. Obleka, pravi, stane od petdeset do dvesto evrov, čevlji do sto evrov, K temu je treba prišteti še strošek za frizerja in ličenje, skupaj okrog devetdeset evrov. Dekleta, ki si za ta večer omislijo tudi umetne nohte» bodo primaknila še trideset evrov. "Najdražje so vstopnice, in sicer 38 evrov. Treba je upoštevati, da ve» dna povabi tudi starše, brate in sestre, nekateri celo stare starše, pa soplesalca nikakor ne smemo pozabiti," je tako visok znesek pojasnila Medeja Petemel. Do podobnega izračiuia je prišla ravnateljica Gimnazije jati v telovadnicah, a na ža- Ljubljani na Gospodarskem v Kranj, saj je to tudi cenov-Jesenice Lidija Domig, ki lost na Gorenjskem ni razstavišču ostajajo tudi v no ugodneje tako za dijake V povprečju družina za maturantski ples odšteje 800 evrov. ima letos tudi sama matu- primemo velike dvorane za Gimnaziji kot za starše," je pojasnil rav rantko. "Zdi se mi, da je to to." Prav iz tega razloga, je šoli smo s prostorom sicer natelj Franc Rozman. Matu- precejšnja finančna obreme- pojasnila direktorica Tehni-nitev za starše, To je skoraj škegs šolskega centra Kranj toliko, kot damo za dopust!" Andreja Pogačnik, so se za oljru, z organizaajc manj, a dijaki sami organizatorja," je 1 rantje Srednje gostinske in turistične šole Radovljica pa so maturantski ples že imeli Kranj razmišlja Lidija Domig. Nji- organizacijo maturantskih ložil ravnatelj Marjan Luže- v dvorani biotehniškega cen- hova šola je maturantski plesov v Ljubljani, konkrét- v5č. Cena vstopnic je 42 ev- tra v Strahinju. 'Tu smo bili ples letos pripravila v športni neje v Cankarjevem domu, rov dvorani v Šenčurju, za vstop- odločili tudi v njihovi šoli. Za tuc nice pa so odšteli po 44 ev- vstopnice tako maturantje in tos rov. "Bili smo zadovoljni, ža- njihovi gostje odštejejo po pri gimnaziia prvič v Ledni 1 lostno se mi zdi le, da mora- petdeset evrov, soplesalci pa Kranju. "Sam sem mo maturantske plese prire- plačajo polovično ceno. V klonjentemu, da & bo že drugo leto in smo zado- le- voljni. Za vse sicer poskrbi ski ples izbrana plesna šola," je raz- >x»rani v ložila ravnateljica Marjana zelo na- Potočnik. Njihovi dijaki so vrnemo za vstopnice plačali 38 evrov. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Precej jasno bo in toplo. RS 2A dk^ie« U^d tâ metMrpiûffn» PETEK 4/22''C SOBOTA 3/22°C NEDELJA 3/2 r C 22/5 T: Sr GndM nXi ; NINO iiimM - ZAgrot o 24/9K O ťteka .. 21/10*0 Razen na Krvavcu in Kaninu konec smuke Simon ŠuBtc vzdrževalna dela pred pole» ..............................................................................tno sezono, ki je zanje ena- Kranj • Večina gorenjskih ko pomembna kot zimska, smučarskih središč, ki še Nihalko bodo spet pognali obratuje, bo ta konec tedna 25. aprila, med prvomajski« še zadnjič pognala svoje na- mi prazniki bodo obratovali prave. Izjema je Krvavec, tudi gostinski lokali, glede kjer načrtujejo, da bo smu- na interes smučarjev in snežne razmere, pa bo morda znova obratovalo čiš Če ob normalnih aprilskih temperaturah obratovalo do konca prvomajskih tudi smučišče. Na Soriški praznikov. Medtem ko je planini so smučišče včeraj smučišče Cerkno sezono znova odprli» žičniške na-končalo že prejšnjo nede- prave pa bodo obratovaJe do Ijo, pa bodo to nedeljo ob- konca velikonočnih prazni-1 stale naprave v Kranjski kov. Na Kaninu, kjer je le- Gori, kjer sicer obratuje tos zapadla rekordna količi- samo še vlečnica Mojca 2. na snega (880 centime- Do velikonočnega ponedelj- trov), trenutno pa je snežna ka bodo obratovale žičniške odeja debela dobrih pet me- naprave na Voglu, kjer ima- trov, bo predvidoma možno jo sicer še dovolj snega, smučati do prvomajskih vendar morajo izvesti redna praznikov. Kran; Odprava v Himalajo Planinska zveza Slovenije organizira ob 30-letnlci našega prvega vzpona na Mount Everest odpravo v Himalajo, kamor odhaja jutri dopoldne z letališča jožeta Pučnika devet udeležencev odprave iz leta 1979. Takrat so stopili na streho sveta Slovenci Andrej Štremfelj» Nejc Zaplotnik in Stane Belak ter Hrvat Stipe Božič. Ob prvem in zadnjem bodo v letošnji ekipi Tomaž )amnik iz Kranja, Bojan Pollak in Dušan Podbevšek iz Kamnika, Viki Grošelj iz Ljubljane, Ivan Kotnik iz Velenja, Muhamed Sišič iz Sarajeva in vodja Tone Skarja iz Mengša. Slednji je povedal, da bo Andrej Stremfelj vodil vzpona na Pumori (7165 m), kjer bo sodelovala tudi Marija Štremfelj. Na pot odhaja še 17 udeležencev trekinga, katerih cilj je eden od Šesttisočakov. Zar^ímlvo je, da je za alpiniste izdelala posebne gorske čevlje Alpína iz Žirov, ki je prvič obula 25 udeležencev himalajske odprave pred tremi desetletji. S. S. ^___ RADIO KRANJ d.o.D. Stntarjdva ul. 6. KRANJ tplffon: <0A) 291-2220 ««CMrrvM (04) 2a4.2221 iMEKA <04) 2022*222 mftw (0S1> SOMOS MUtsuow fax: <04) 261-(04) 201- KMiCUL mum/ ms m rad lokf »nlOraMlI^ltrAtil«*! www.radío-kranj.sl