Zapiski, ocene in poročila
avgust dr. pavel*
O našem prekmurskem rojaku Avgustu Pavlu je nastala v 20-ih letih po njegovi prezgodnji smrti obsežna literatura v madžarščini in slovenščini. V njegovem znamenju se odvija tudi del uradnega zbliževanja med sosedi, kar dokazujeta oba simpozija o Pavlu, katerih gradivo vsebuje ta zbornik. Kar dva sestanka v dveh letih bi sicer utegnila prinesti kaj pomembnih novih dognanj o osebnosti, ki je delovala v kulturah dveh narodov na tolikih področjih — toda pogoj za to bi_ bilo temeljito strokovno poznavanje Pavla in njegovega dela pri avtorjih ter izbor zares novih, neobdelanih vprašanj, ki bi se jih bili pa morali referenti natanko držati. Vsega tega je bilo pri obeh simpozijih bolj malo. Doslej premalo obdelana vprašanja so npr. Pavlovo prevajalsko in etnološko delo — drugo pa so ponavljanja že znanih dejstev, pa še z napakami; povrh so še razni referenti ponavljali iste stvari, pa še različno, ker napak itd. Zaradi vsega tega in še bolj zaradi skrajno nemarne oblike in neznanstvene metode dela v mnogih primerih, posebno v prevodih, žal zbornik ni v čast Pavlu, ne založbi, urednikom itd.
Odgovorni za tako prav slabo opravljeno in zaradi mednarodnega značaja hudo neodgovorno delo so pač — kar štirje uredniki: Niki Brumen, Miklos Takacs, Jože Ternar in Jože Vild. Ne moremo reči drugače: vsa knjiga dokazuje, da je nekdo (uredniki?!) dal besedilo v tiskarno (slovensko v Soboti, madžarsko v Szombathelyu), ne da bi se ga bil kdo dotaknil s kakim popravkom — ali pa je popravil le del grobosti, če jih je bilo še več v besedilu. Prav tako si ne moremo misliti, da je sploh kdo delo popravljal med tiskom — ne tu ne tam — dokazov preveč, žal. Dovoljujemo si izreči željo in prepričanje, da bi bili morali uredniki popraviti tudi stvarne napake, neenotnosti v besedilu, primerjati prevode z izvirniki, poiskati vsaj skromnega lektorja za slovenščino in madžarščino (če so ga pa imeli — je vreden najslabše ocene in kar temu sledi!). Glede zanikrnosti je ta publikacija edinstvena pri nas, vsaj med takimi, ki si (verjetno si tudi ona?) lastijo znanstven značaj. Oglejmo si dokaze!
Stvarne napake, ki so jih zagrešili avtorji in pustili uredniki. Str. 10,27 (odslej strani na začetku): Štrekelj (ne Strebeli 27, ne Štrekl 33 trikrat) ni mogel pisati Pavlu 1. 1922, ampak deset let prej, ker je že isto leto umrl. — 17: S Pavlovo habilitacijo ni bilo tako preprosto, saj ga je Asboth skušal že 1915 spraviti na stolico in neuspeha nista zakrivila ne »vpoklic na fronto«, ne invalidnost. — 20: Bibliografija v tem zborniku dokazuje, da P. ni podpisan »pri prvih treh v slovenščini napisanih pesmih s psevdonimom »sinek (prav: Sinek) Martinek.« Isti avtor trdi, da je P. izdal »del njegove (tj. Štefana Kuharja) neobjavljene zbirke« ljudskih besedil (20, 37) — ko je vendar objavil lastne zapise. — 49, 80: P. spis Madžari in Slovenci ni bil prvič objavljen šele 1947, ampak že
• Zbirka predavanj s simpozija v M. Soboti 27. maja 1966 in s simpozija v Szombathelyu 27. avgusta 1966. (Isti naslov tudi v madžarščini.) Pomurslia založba Murska Sobota. A Berzsenvi Daniel Kö-nyvtar Szombathely. 1967. Str. 136.
127
1943 v nemščini — glej zopet bibliografijo! — Nobenemu od kar štirih avtorjev ni jasno, kdaj je izšel VI. letnik revije Nyelvtudomäny — 17, 59: 1916, 20, 46, 79; 1918 — uredniki lahko berejo v bibliografiji 112, da 1916—1918, kar bi si strokovni referenti pac morali ogledati na platnicah revije, če že z uredniki vred prezirajo npr. SBL. — 46 in 79: madžarskemu avtorju je bila pred 60 leti slovenščina »literarno (ta beseda v prevodu izpuščena!) tako skromno dokumentiran jezik«. — 48 in 80 po istem avtorju nastopajo »predvsem v prekmurskem« ljudskem pesništvu madžarski junaki, ki jih v resnici v njem ne najdemo. — O bibliografiji bomo govorili na koncu.
K stvarnim napakam moremo šteti tudi take naivnosti (kako naj jih sicer imenujemo?) v znanstvenih spisih, kot so: 1) prevajanje naslovov tujih revij, tako da navaja ali samo slovenski naslov, kar je docela nedopustno: Jezikoslovje 20 (izvirno: Nyelvtudomäny), ali poleg izvirnega tudi »prevod«, pri čemer pa se gre prevajalec take »virtuoznosti« ka-li, kot 82, 83, kjer mu je enkrat ista revija »Etnografska izvestja«, drugič pa Narodoslovna izvestja; ali 82: Razgledi županije Vas, 84: Obzornik ž. V. — Dunäntüli szemle mu je 85 Zadonavski o., pokrajina pa Čezdonavje. — Etnographia si dovoli spremeniti v Etnografija 83. — Ker vsaj eden od urednikov (ki je sestavila bibliografijo ...) pozna slovenske spise o Pavlu, bi mogli in morali uredniki tam najti toli-, kokrat navajane (in zato menda po rabi utrjene, morda celo pravilne?!) naslove teh revij, prevode naslovov Pavlovih spisov, ki jih je Filo 78—89 prav prepisal in jih prevajalec (da, to je Vlado Peteršič) samovoljno na novo in novatorsko sloveni, tako da jih najdemo tudi v več variantah, npr. 20: ne »jezik vendske književnosti« in »Zbirka vendskih tekstov«, marveč prekmurske in prekmurskih, ne 23: Hunjadiji, marveč Hunja-dijci, ne 79: Južnoslovanski izvori. . ., marveč viri, n. m. ne: Sorodniki Orfejevega . .., ampak Sorodstvo . .. Najmanj pa 82: Kuhinje z odprtim ognjiščem pri tukajšnjih Slovencih, ker nas bibliografija v istem zborniku, str. 130 pouči, da je ta spis bil objavljen v slovenščini (sicer ne 1933, marveč 1931) in je njegov naslov odobril avtor. — Kaka je ta »znanstvena« zmeda, o tem kriči prav pri tem naslovu še taka »prizadevnost«, da ga slovenski avtor navaja 89 skrajšanega, prevajalec v madžarščino pa je to krajšo obliko »prevedel« v madžarščino kot »Nyilt tüzhelyek« 59 — dve obliki, ki ju v izvirniku ni! — 83: Lov na drozde smo že ponovno prevedli menda pravilno, če je rajni Erjavec znal kaj več o živalstvu, kot mi drugi — kot: Lov na brinovke itd.
Med takimi utrjenimi izrazi je tudi Prekdonavje za madž. Dunäntül in zato Prek-donavski pregled ali obzornik za njegovo revijo; toda prevajalec dosledno piše: Čezdonavje, zato bomo morali menda za njim pisati tudi Cezmurje?
Menda gre med stvarne in ne le jezikovne napake raba »iz Qankove« 13, 78, 79, 80 in v C. 9, poleg pravilne na C. — Celo Pavlovo ime so samo pod slikama v madžarščini zapisali v obliki Pavel, ki se ji je madžarsko besedilo srečno izognilo. — Cankova je 45 Cankova (madž. tiskarna se je po nepotrebnem mučila z našo črko!), Trčino in Caukarja 58 boste najbrž spoznali, za Maležiča 18, 35 (pisatelja Matijo namreč) pa marsikdo ne ve, da je Malešič (gl. Panonski zbornik, kjer je postal celo Mitja . ..). Toda teže boste v Moličarju 69 spoznali poštenjaka Močilarja in Madžari bodo zaman iskali to »revijo« Literatura, ki jo je naredil prevajalec v madžarščino 69 (čeprav so neko revijo s tem naslovom imeli!) — toda v izvirniku je mišljeno slovstvo. — Da je v slavističnem članku v naslovu poljske revije Rocznik slawistyczny kar 7 napak na str. 33 in 4 na 16, to krepko dopolnjuje ostale prepisovalne »sposobnosti« — čigave?
Še neko načelno vprašanje je treba razčistiti, ki ga v knjigi večkrat srečujemo: Raba Vendi, vendski v slovenskem besedilu, kar bi smeli v ironičnem smislu dati v narekovaje; sicer pa te oblike tu niso na mestu, marveč jih moramo nadomestiti s prekmurski, Prekmurci (ali prekm. Slovenci), kot smo že pokazali ob naslovu dveh P. spisov.
Jezik izvirnikov in prevodov. Po vrstnem redu najdemo v slovenskem besedilu take cvetke in bodice: 14, 17 glasnogovornik, prilike nam. »razmere«, 15 kopico — prav: »nekaj . .. besedja«, dve vrsti niže manjka neka beseda, 17 jezikoslovnih -prav »jezikovnih«, 19 avtorjev jedrnati stavek je prevod šolarski razvlekel: in sicer je izšla ena razprava v madžarščini... in druga v nemščini, 19 brez muze je »amuzičen«; ne umetnostne, ampak »kulturne« zgodovine; ne osnovo, ampak »ozadje«, 20 ljudske »pesmi« niso pesnitve, Kleklovih je v izvirniku »Kleklov krog«, isto na 37, ne: očita Kleklom (bila sta le dva), marveč »Kleklovim sodelavcem«; isti problemi so le »take stvari«, 21 »bolj osebne razmere« je spremenil v družinske, 22 izpričajo šele hrepenenje -prav', bi
128
moqle izpričati samo h.«, se odpovedal .. . temeljev: kulturne naufce — »izkušnje, spoznanja«, szomba(heiy;sW in še nekajkrat, enako v Siombathelyju 78, 98 itd. -prav brez j 23 ne Kocljevo monografijo, ampak »Grivčevo o Koclju«; »magantanar mu je tu m se izredni profesor, drugod izr. zasebni prof. 80, je pa »privatni docent«, »glavarji« Horthy-jevega režima so le gospodje; 78 konec 1. odst. je slabo preveden; igra vlogo..., 79, v. 7: manjka »literarno« pred »tako«, »zbirka (adattär)« ni register, profesor ga m kot študent predstavil, ampak »kot študenta«; toda ni Pavel bral v Madž. etn. društvu svoje razprave, kot je prevedeno, ampak je profesor poročal tam o njej, r. t. ne ljubico
— »ženo«; nepopoln je naslov razprave o Bankojevi hčeri, kaj pa sumničavi? — Bosanaca?! 80: ne epe — »junaške pesmi« (gl. 49!), almanah je prestarinsko za »letnik ali zbornik«, 81, 82 predmetna etnografija je »snovna (materialna)«; ni Pavel »osredo-točil svojo . . . vnemo na poučevanje konstrukcije«, marveč je le-ta »prišla v središče zanimanja« (med strokovnjaki vobče), 82 sporočil v strokovnem pomenu ni »poročila«; namesto »vpiše v slovar (kateri?) celotno terminologijo« — sestavi kar slovar terminologije: nesmisel: poslopja so dajala pogum: ker »boronafal (brunasta stena!)« ni znal prevesti, je k leseni steni dal v oklepaju madž. izraz (menda zato, da bi Slovenci bolje razumeli, za kaj gre?), pročelno steno — dovolj »čelno«; v obliki — v »okviru«, pestre vrstice niso »razpoloženjske« 83 kot da sem pred grobom mrliča — »kot da bi (zimzelen) žaloval nad mrličem velikega nevidnega groba«, »domovinski« ni domačijski; kitici navedene pesmi sta zamenjani, »štruklji« niso povalnik (meščanski »zavitek«) in »ajdova kaša« niso ajdove zlevanke (pogača) iz moke, 84 z potokom ni »s tokom«, v. 18 izpustil »z znamko«; ne: se je porodil program, ampak: »se ponuja«; ne v . . .aspektu
— »z istega aspekta«; jo je čutil — »iz globokega čuta«, je zastavljal smotre — »označeval namen«, 85 Pavlova navedba v 1. odst. je slabo prevedena, npr. vznemiriti grobove
— »pretresti grobove« itd. — 86 poleg napake v avtoričinem imenu je prevod z ? nadomestil prevod kratice, ki pomeni — navedeno delo .. . (Uredniki tega niso uganili, če so — brali.), s tisoč niti... (gl. slovnice!); nemogoča je oblika in neumljiva: po vaški zemlji — »po zemlji Železne županije«; zadnji stavek presvobodno skrajšan. — 89 v izvirnem slov. predavanju beremo: prestavljena dela, 93 Bärdossy ni Laszlo, ampak Janos (gl. v bibliografiji!), 97 knjižnica, ki je sozaložila zbornik, ni okrajna, ampak »županijska«, 98 zavzete z... problemi (dvakrat),;e čez drušfvo omogočal namesto »z društvom, po društvu«, prijatelji ljudstva so »ljudski pisatelji«, kar je termin v madžarščini, 100 pavelsko (dvakrat) je nemogoče in je dovolj »Pavlovo«, 101 dobrine niso »vrednote«, 102 na njega jezne meščane... 103 Ob priliki odpiranja rubrike... saj niti ni bilo kake prireditve ob tem!). — O slogu prevodov bi mogli še marsikaj reči, pa dovolj teh pričevanj za odnos do jezika, vsebine, človeka.
O prevodih slovenskih člankov v madžarščino (oskrbel J. Konc) naj sodijo Madžari, toda bojim se, da bo njihova sodba zelo nečastna za delo, če pokažemo le na tako nepoznavanje slovenščine, kot npr. str. 30 szlovenokat (Slovence) namesto »szlova-kokat« (Slovake); tu emlekirat (= spomenica) za »jezikovne spomenike«, podobno 34 nyeJv/udomdnyi iratok, 35 irasok (= jezikoslovni spisi«), ko ima 17 izvirnih »jezikoslovne spomenike«, 31 je prevedeno, kot da je Pavel prišel na univerzo kmalu potem, ko se je seznanil z Asbothom; 34 koncepcio nam. »koncesszio«, 32, 4. odstavek je docela nesmiseln, češ da je Asboth v celoti pregledal Pavlovo delo po svojih predavanjih na Akademiji znanosti, ker je v izvirniku 16 nekaj drugega; s te strani je tudi v prevodu 32 na koncu 4. odst. nekaj besed izpuščenih, tako da stavek ni dokončan! — 33 ne v letu 1910, ampak »po 1. 1910«. — Ne Streklovo delo o slov. pravopisu, temveč »Štrek-Ijevo delo o Levčevem. . .« (pa ne z malo, kot je v izvirniku: »slovenskem«) — z Asbothom se nista skupno odločila za proletarsko revolucijo, ampak 17 »za katero se je opredelil enako kot A.« — 34 soroza/df v 3. v. je nesmiselno. — Primer nedopustnega prevajanja nazaj v madžarščino je navedba iz Pavlove razprave, ko je Pavlov stavek v narekovaju docela spremenjen in uporablja celo napačen termin ausztriai mesto pravilnega »osztrak« (gl. Nyelvtudomany VI, str. 5)! — Še hujši je primer dveh navedkov iz Pavlovega uvoda k Hlapcu Jerneju, ki sta 62 po nepotrebnem, toda docela spremenjeno »na novo« prevedena iz slov. prevoda! Enako prvo vrstico iz Jenkove pesmi! 35 ni razumel dela stavka in je p.revel nesmiselno. Del predzadnjega stavka je v izvirniku navedek, kar v prevodu ni označeno. — 87 »literaturo kot celoto« je prevedel njih splošno literaturo, Aškerca imenuje za — termin za uradno imenovanje! Pravilni naslov Bonkälove knjige je »A szlavok« (napak že v izvirniku 87) — 58 orszag ni dezeia v tej zvezi — 60 »biblični slog« ni tekst — 62 po nepotrebnem so uredniki pu-
129
stili v slov. besedilu 91 daljši navedek iz Hlapca Jerneja v madžarščini, kar ponavlja prevod; 62 fantastičen mesto »fanatičen«.
Pavel razlaga v prevodu Potepuha Marka v opombi str. 104 slovensko »sedmino« (navaja slov. besedo) — prevod pa: 63 »razloži, kaj je .sedmi del« — čeprav jo je p. seve prav prevedel na n. m. — 66 hrani žalosten primer prevajalskega »oblanja«: konec odstavka je v ( ): s ciiilsko roko — pomen?! — rokonai so »njegovi sorodniki«, ne pa lojaki (vsi Slovenci!), ki jih vsebuje izvirnik! — 69 Krpan je iz »vzorne povesti« postal poučna . ..
Bibliograliji. G. Krajevszky je sestavila zelo vestno bibliografijo Pavlovih znanstvenih spisov (z rokopisi 108 številk), leposlovnih del in prevodov (s poročili o njih, 31 enot) — tu niso navedene nekatere pod psevdonimom objavljene pesmi iz zadnjih let, — knjižnih poročil — 51 in madžarsko literaturo o Pavlu do srede 1966 — 124 enot! Tu pogrešamo predvsem nekrolog E. Csatkarja v Etnographia 1946, 82-3. — N. Brumen objavlja 4 str. »pomagala za iskanje virov literature (?) o dr. A. Pavlu« (z eno stranjo razlage) — objave na slovenskem ozemlju v obeh jezikih in nekatere P. slovenske na Madžarskem. Pod a) so biografije, pod c) »Beležke in ocene b Pavlu in njegovem delu« (50 enot), od česar bi kaj lahko prišlo pod a). Tu so anonimne št. 42, 43, 45—47 podpisanega; št. 44, 49, 50, 87 seve sodijo spisi k Škrabcu in zdaj motijo, uvrščene po abecedi naslovov med avtorji, ki se vrstijo po abecednem redu. Nekatere stvarne napake: št. 61 (moj članek) ni objavljeno v DS 1933, marveč: Slovenec 1934, 203. — Pri št. 62 je pravilni datum: 1934, št. 252. — In še kaj izpuščenega. Hudo pa nas je razočaral razdelek b) Pavlovo delo, kjer bi pričakovali spise razvrščene kronološko, v resnici pa jih navaja po — abecednem redu naslovov, tako da se nepregledno vrstijo slov. in madž. pesmi, prevod dveh pesmi, njegova proza, objava pisem in — neumljivo, zakaj na prvem mestu — Kozakova objava treh njegovih zapisov ljudskih pesmi — pač, ker je Kozak po abecedi — pred Pavlom . .. Napake: izpuščenih je šest prekmurskih Pavlovih pesmi v Novinah 1915 in 1916; — št. 31 ni 1933, ampak IV/1930—31. Manjka članek (v mojem prev.) V Cankarjevi rojstni hiši, Slovenec 16. 9. 1939, ki ga pozna že prva P. bibliografija v njegovem spominskem zborniku 1949. — Nikakor pa nista Pavlovi pesmi pod št. 26 in 33, ne po vsebini, ne po dikciji, ne po pričevanju njegovih najboljših poznavalcev. Tako tudi nismo zvedeli za noben nov P. psevdonim in šifro, kot trdi spremno besedilo, v katerem uvaja B. novo rabo: periodice, -ci. Močno mi je žal za tako lepo priliko in marljivost avtorice, da se ji je delo po nepotrebnem skazilo.
Če komu, je podpisanemu resnično žal, da je moral razkriti to poplavo slabosti in grobih napak ter da bo prekmurska mladina spoznavala velikega ljubitelja lepe besede, znanosti in resnice, reda, natančnosti v taki obliki. Zaradi madžarskega besedila pa obžalujem, da se bomo v taki naivni in hudo površni obliki predstavili, ker bodo upravičeno menili, da je taka vsa raven našega znanstvenega dela. Tudi bodo invektivo (ki se tu že ponavlja): »je šlo za enostranske informacije iz Slovenije« 18 lahko obrnili na spačene madžarske stavke v pričujočem zborniku, marsikdo pa se bo lotil tudi njegovega slovenskega dela.
Vj 1 it o Novak FUozotska fakulteta Ljubljana