LR 62 / Knjižne novosti Muzejskega društva Škofja Loka 389 Helena Janežič Knjižne novosti Muzejskega društva Škofja Loka JUBILEJNA ŠTEVILKA PASIJONSKIH DONESKOV V LETU ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA 2015 Doneski 33 Memorabilia Locopolitana 20 Pasijonski doneski 2015/10. Škofja Loka : Muzejsko društvo; Stara Loka : Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka, 2015, 264 str. Izšla je že 10. številka Pasijonskih doneskov, ki so tokrat posvečeni sedemdeseti obletnici konca 2. svetov- ne vojne in povojnih pomorov ter spo- minu na prof. dr. Marka Marina, velike- ga pasijonca in pričevalca, zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani in tea- trologa, preminulega v letu 2015. Že v uvodu nas urednik Alojzij Pavle Florjančič opozori na nekaj posebnosti, ki jih jubilejna, in zato obsežnejša, številka prinaša. Najobsežnejša je zagotovo bibliografi- ja vseh prispevkov, objavljenih v Pasijonskih doneskih, ki jo najdemo čisto na koncu. Številka je izšla tik pred ponovno uprizoritvijo Škofjeloškega pasijona, na kar nas pripravi Pesemski križev pot mladega avtorja Mateja Krevsa, o pesemskih križevih potih sodobnih piscev pa spregovori Vita Žerjal - Pavlin. Knjižne novosti Muzejskega društva Škofja Loka / LR 62 390 V rubriki Pasijonski doneski so tudi tokrat eminentni avtorji. Metod Benedik, velik poznavalec pasijona, predstavi Kristusovo trpljenje v kapucinski duhovno- sti; pokojnega Marka Marina srečamo v prispevku Pasijonske igre sopotnice Škofjeloškega pasijona; Rok Andres se v članku Igra o svetu ukvarja z režijsko in gledališko naravo pasijona; Janez Žakelj razgrne Vsebino škofjeloškega pasijona – liturgično-duhovne drame; Alojzij Pavel Florjančič nam predstavi svoje Srečanje z Ludolfom Saškim in objavi del njegove knjige Vita Christi; Borut Gartner, režiser Škofjeloškega pasijona 2008, spregovori o Pasijonski konjenici, biseru Škofjeloškega pasijona in prispevek zaključi z nekaj konjeniškimi anekdotami. Tudi v letu 2014 so nas kot most med prejšnjo in novo uprizoritvijo v pasijon- skem duhu povezovali različni dogodki, od romanj do že tradicionalnega Pasijonskega večera v Stari Loki. O tem v rubriki Dnevi Škofjeloškega pasijona 2014. Pasijonski razgledi tudi tokrat upravičijo svoj naslov. Predstavljena je foto- grafska monografija Škofjeloški pasijon 2009 ter številni odmevi nanjo, pasijon- ski oratorij Golgota Franka Martina, Laški pasijon 2014, aktivnosti Loškega muze- ja, povezane z uprizoritvijo 2015, ter prizadevanja za vpis Škofjeloškega pasijona na UNESCOV reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine. Rubrika Pasijonske podobe je tokrat zelo bogata in opremljena s fotografija- mi križevega pota Staneta Jarma iz Kočevskega Roga ter lesorezi in risbami Bare Remec iz Debeljakove Kyrie Eleison in Velike črne maše za pobite Slovence. Izbor verzov iz slednje spremlja Jarmov križev pot, svoja razmišljanja o veliki pesnitvi pa dodajata Zorko Simčič in Marija Stanonik. PRVI SLOVENSKI NATIS DEBELJAKOVE KYRIE ELEISON Doneski 34 Debeljak, Tine Kyrie Eleison – Slovenski veliki teden Škofja Loka : Muzejsko društvo, 2015, [40] str. Svetla knjiga je kot protipol veliča- stni pesnitvi Velika črna maša za pobite Slovence, ki jo je leta 1949 v Buenos Airesu, še vedno potopljen v bolečino, v črni barvi izdal Tine Debeljak. Obe, tako Črna maša kot Kyrie Eleison, sta opre- mljeni z likovnimi predlogami slikarke Bare Remec, Debeljakove svakinje. Kyrie Eleison je izšla leta 1955 in v njej glavno težo nosijo Barine risbe, knji- ga je pravi likovni album. Z njim je Tine LR 62 / Knjižne novosti Muzejskega društva Škofja Loka 391 Debeljak želel izpostaviti »izredno ekspresivne Barine risarske zasnutke«, vzete iz njene risarske beležnice, nastale v času, ko je snovala lesoreze za Veliko črno mašo. Verzi so bili Debeljaku drugotnega pomena, kar je nakazal že v uvodu, kjer nam tudi sporoča, da je knjiga namenjena vsem slovenskim žrtvam 2. svetovne morije. Muzejsko društvo je pripravilo njen ponatis in hkrati prvi natis v Sloveniji v jubilejnem letu 2015, ko se spominjamo sedemdeset let od konca 2. svetovne vojne in dogodkov neposredno po njej. V ZNAMENJU SPOROČILA ANTIGONE Doneski 35 Memorabilia Locopolitana 21 Človek, glej. Katalog velike razstave ob 70-letnici konca druge svetovne vojne. Škofja Loka : Muzejsko društvo; Stara Loka : Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka, 2015, 32 str. Muzejsko društvo Škofja Loka in Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka sta ob 70-letnici konca 2. svetovne vojne v opuščenem nun- skem samostanu v središču Škofje Loke pripravili veliko razstavo, ki je s spremljevalnimi dogodki prerasla v velik projekt. Ob razstavi je v zbirkah Loški razgledi – Doneski ter Memorabilia Locopolitana izšel tudi katalog, ki je že na naslovnici napove- dal tridelnost razstave. Skupen naslov vseh dogodkov Človek, glej je simbol- no poudarjen s fotografijo očal, najde- nih na morišču Huda jama nad Laškim. Uvodno besedo je z naslovom Korak k srčni modrosti, resnici in sočutju zapisal Klemen Karlin, idejni snovalec in koordinator projekta. O obeh razstavah umetniških del sta spregovorila njuna kuratorja: dr. Jožef Muhovič o razstavi umetniških del, ki so bila prvič predstavljena v celicah nekdanje Udbe, na Beethovnovi v Knjižne novosti Muzejskega društva Škofja Loka / LR 62 392 Ljubljani, z naslovom O čem razmišljaš, Antigona?; Herman Gvardjančič pa o razstavi del loških umetnikov z naslovom Ne da sovražim – da ljubim sem na svetu! Vsa razstavljena dela so predstavljena s fotografijami. Ob dveh razstavah umetniških del so si lahko obiskovalci v slepem hodniku nekdanjega samostana ogledali tudi deset predmetov, najdenih ob odkritju mno- žičnega morišča v Barbarinem rovu v Hudi jami nad Laškim. Obiskovalce so nago- varjali: Antigona je našla Polineika! Ivan Kenda, nekdaj zaposlen v rudniku Hrastnik, nam z istoimenskim naslovom pripoveduje o odkrivanju enega največ- jih skupinskih morišč v povojni Evropi. Zapis dopolnjuje prispevek mag. Blanke Florjanovič Avguštin o restavriranju molitvenika iz Hude Jame. Poleg kratke zgodovine stavbe nekdanjega nunskega samostana je v katalogu tudi zapis o filmu Teta Mara, ki si ga je bilo v času odprtja razstave moč ogledati v razstavnih prostorih. Drobno knjižico z bogato vsebino zaključuje seznam spre- mljevalnih dogodkov, ki so z močno sporočilno noto dopolnjevali razstavo in zaznamovali obeleženje 70-letnice konca 2. svetovne vojne.