54 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE IZVLEČEK Članek predstavi primer medpredmetnega, geografsko- -zgodovinskega terenskega dela po poti nekdanjih mlinov v soteski potoka Kranjšek na Vrheh. Potok je bil za domači- ne od nekdaj pomemben vodni vir, med drugim je do prve svetovne vojne ob potoku delovalo sedem mlinov na vo- dni pogon. Ob njihovih ruševinah danes poteka označena pešpot, ki bi jo bilo smiselno preurediti v učno pot s posta- vitvijo dodatnih informacijskih tabel. S tem bi omogočili, da bi naravno in kulturno dediščino soteske spoznalo več ljudi, med njimi tudi dijaki in učenci (okoliških) šol. Prav slednjim je namenjen predstavljen praktični primer teren- skega dela, ki vključuje učne vsebine zgodovine in geografi - je za 6. razred osnovne šole ter združuje metode zgodovin- skega in geografskega terenskega dela. Kot ena od metod izkustvenega učenja ima v sodobnem poučevanju terensko delo velik pomen, saj spodbuja in krepi lastno dejavnost učencev ter njihovo kritično mišljenje. V praksi se veliko- krat izvaja medpredmetno in kot tako omogoča, da učenci povezujejo vsebine različnih predmetov in razmišljajo bolj celostno. V članku predstavljeno terensko delo po soteski Kranjška vključuje osem opazovalnih mest, kjer bi učenci s pomočjo delovnega lista v skupinah spoznavali značilnosti območja, s poudarkom na nekdanji mlinarski dejavnosti. Ključne besede: sodobni pouk, izkustveno učenje, te- rensko delo, Vrhe, Kranjšek, mlini ABSTRACT Th e article presents an example of cross-curricular geo- graphical and historical fi eldwork along the way of former mills in the Kranjšek stream gorge in Vrhe. Th e stream has long been an important water source for locals, up until World War 1 seven watermills operated there. Along the mills’ ruins runs a walkway that could become an educati- onal trail by adding display boards. Th e natural and cultural heritage could this way be shared with people, including primary and secondary school students from local schools. Th e practical example of the cross-curricular fi eldwork laid out in the article covers topics from sixth grade Geo- graphy and History lessons of primary school. Experienti- al learning is an important method in modern education. Fieldwork is an essential part of this method as it encoura- ges and strengthens the students’ activity and critical thin- king. It is oft en done as a cross-curricular activity where stu- dents have to connect topics learnt in diff erent subjects and broaden their thinking process. Th e fi eldwork presented in the article includes eight mar- ked stations along the walkway, where students would form groups and learn about the characteristics of the area and the history of milling with the help of handouts. Keywords: modern education, experiential learning, fi eldwork, Vrhe, Kranjšek, mills Tina Po čkar, Osnovna šola dr. Bogomirja Magajne Diva ča GEOGRAFSKO-ZGODOVINSKO TERENSKO DELO PO POTI NEKDANJIH MLINOV V SOTESKI POTOKA KRANJŠEK NA VRHEH Tina Po čkar, Primary School dr. Bogomir Magajna Diva ča A GEOGRAPHICAL AND HISTORICAL FIELDWORK OF FORMER WATER MILLS ALONG THE KRANJŠEK STREAM GORGE IN VRHE 54 Geografsko-zgodovinsko terensko delo po poti nekdanjih mlinov v soteski potoka Kranjšek na Vrheh 55 Zgodovina v šoli 1, 2022 UVOD Sodobno poučevanje spodbuja samostojnost, ustvarjalnost in dejavnost učencev z na- menom, da ti hitreje in intenzivneje usvojijo znanje, razvijejo spretnosti in veščine ter si oblikujejo vrednote, kar je cilj za doseganje vseživljenjskega učenja. Učitelj nastopa kot mentor in organizator učnih okoliščin, učence spodbuja k intenzivnejšemu vključeva- nju v pouk, samostojnemu delu in interakciji z drugimi učenci in kritičnemu mišlje- nju ter jim daje povratne informacije (Kerndl, 2010). Pri svojem delu lahko uporablja različne sodobne didaktične pristope, kot so izkustveno učenje, učenje z odkrivanjem, učenje z raziskovanjem, sodelovalno učenje, avtentično učenje, e-učenje idr. (Brodnik, 2019). V nadaljevanju sta predstavljena izkustveno učenje in terensko delo kot eden od didaktičnih pristopov, ki omogoča izkustveno učenje. Zatem je podan praktični primer medpredmetnega geografsko-zgodovinskega terenskega dela, ki se ga lahko uporabi pri osnovnošolskem izobraževanju. IZKUSTVENO UČENJE IN TERENSKO DELO Kolb, eden najpomembnejših teoretikov s področja izkustvenega učenja, navaja nasled- njo opredelitev izkustvenega učenja: »Izkustveno učenje je vsako učenje, pri katerem je učenec v neposrednem stiku z resničnostjo, ki jo proučuje. To je v nasprotju z učencem, ki samo bere, sliši, govori ali piše o tej resničnosti, ampak nikoli med učnim procesom ne pride z njo v stik.« (Keeton in T ate, 1978, v Kolb, 2015, str. 18). Izhodišče za izkustveno uče- nje so neposredne izkušnje učencev v raznih situacijah. T e jim pomagajo pri poglobitvi v učno vsebino ter razumevanju le-te, hkrati pa jih dodatno motivirajo za pridobitev uporabnega znanja. Glede na avtentičnost okoliščin lahko neposredne izkušnje učenci pridobijo v »simulirani« resničnosti, ko učenje poteka v učilnici (npr. simulacije, igre vlog, študije primerov idr.), ali pa gredo neposredno v okolje, na teren, kjer doživljajo izkušnje »resničnega sveta« (Marentič Požarnik, Šarić in Šteh, 2019). Pri tem pa se neposredna izkušnja ne nanaša le na zunanje okoliščine in prostor učenja, ampak tudi na naloge in dejavnosti učencev, na njihove spretnosti ter procese in rezultate učenja (Beard in Wilson, 2002). Metod, ki omogočajo izkustveno učenje, je več, v pristnih, »avtentičnih« okoljih pa se lahko uporablja terensko delo, ali kot pouk v učilnici v naravi ali v sklopu naravoslovnih dni, projektnih dni, ekskurzij idr. (Bevc, 1997). Zgodovinsko terensko delo omogoča uporabo različnih metod zgodovinskega raziskovanja ter razvijanje spretnosti in veščin pri učencih z uporabo različnih zgodovinskih virov (Trškan, 2016). Lahko je načrto- vano medpredmetno. Največkrat se ga povezuje z vsebinami in učnimi cilji predmetov, kot so državljanska in domovinska vzgoja ter etika, geografi ja, slovenščina, glasbena ter likovna vzgoja idr. Učenci tako povezujejo vsebine in se naučijo razmišljati celostno. Kako uspešno je tovrstno učenje, je odvisno od dobre priprave, organizacije in jasnih ciljev, ki morajo biti učencem predstavljeni (Marentič Požarnik, Šarić in Šteh, 2019). T erensko delo ne sme biti samo sebi namen, ampak mora biti povezano s teoretičnim znanjem, ki so ga učenci pridobili v razredu (Kolenc Kolnik, 2006). V »avtentičnem« okolju naj bi učenci reševali smiselne avtentične naloge ter se tako soočali s komple- ksnimi problemi iz resničnega življenja in njihovim reševanjem. Pri načrtovanju in snovanju avtentičnih nalog mora učitelj upoštevati učne cilje iz učnih načrtov, ki zaje- majo deklarativno, procesno in odnosno znanje, s poudarkom na veščinah kritičnega mišljenja (Brodnik, 2019). T erensko delo se konča s poročanjem na terenu ali v učilni- ci, kjer učenci pripravijo in interpretirajo odgovore, poročila ter rezultate dela (T rškan, 56 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE 56 2016). Pri tem je zelo pomembna vloga učitelja, saj učen- cem pomaga oblikovati celoten pogled in osmisliti vsebi- no terenskega dela. Ob koncu je pomembno, da učenci svojo izkušnjo tudi ovrednotijo, jo analizirajo in podajo refl eksijo (Marentič Požarnik, Šarić in Šteh, 2019). Uči- telj lahko terensko delo uporabi kot sprotno ali končno preverjanje znanja, lahko pa ga tudi oceni, če le-to pome- ni samostojno uporabo in predstavljanje znanja, ki so ga učenci pridobili že prej in so ga pred ocenjevanjem imeli možnost preveriti (Rutar Ilc, 2004). Zaželeno je, da se pri rezultatih dela spodbuja inovativnost in ustvarjal- nost učencev, tako da pripravijo in predstavijo različne izdelke, kot so na primer članek za časopis ali spletno stran, plakat, razglednica, zloženka, program turistične poti, maketa, videoposnetek idr. (Brodnik, 2019). PRAKTIČNI PRIMER TERENSKEGA DELA Predstavljeno geografsko-zgodovinsko terensko delo po- teka po poti nekdanjih mlinov v soteski potoka Kranjšek na Vrheh. Gričevje Vrhe se razprostira na nadmorski vi- šini 400–673 m ter leži med Krasom in zgornjo Vipavsko dolino, v občini Sežana. Do območja najhitreje dostopa- mo iz smeri Štorje-Majcni, od koder se lokalna cesta naj- prej spusti v dolino Raše in nato povzpne proti Vrabčam in okoliškim vasem. Do prve svetovne vojne je v soteski Kranjška delovalo sedem mlinov na vodni pogon, ki so bili v lasti domačinov iz Stomaža in Gorupov ter so ve- činoma mleli za domače potrebe in potrebe okoliških prebivalcev (Počkar, 2020). Obstoječa pešpot poteka ob ruševinah petih mlinov in je le deloma opremljena z informacijskimi tablami. V prihodnosti bi bilo smiselno postaviti table še na vseh opazovalnih mestih, kot je to predvideno v predstavljenem primeru terenskega dela, in tako pot preurediti v učno pot. Do takrat je predlagana izvedba terenskega dela po soteski možna s pomočjo vod- nika po geografsko-zgodovinsko učni poti, v katerem je zapisana vsebina vseh predla- ganih informacijskih tabel. 1 Terensko delo je zasnovano tako, da učenci v manjših skupinah prek različnih metod (opazovanje, odkrivanje, domnevanje, delo z viri) spoznavajo in odkrivajo naravne in družbene značilnosti Vrhov in naselja Stomaž ter zbirajo podatke o mlinarski de- javnosti v soteski potoka Kranjšek v preteklosti. Poudarek je na njihovi dejavnosti in spretnostih (orientacija v pokrajini, interpretacija podatkov, komunikacijske, miselne in socialne veščine idr.). Vsebina terenskega dela se navezuje na izbirno temo Kulturna dediščina, ki je v učnem načrtu za zgodovino umeščena v 6. razred osnovne šole ter se smiselno povezuje z geografi jo, pri kateri učenci v 6. razredu obravnavajo orientacijo v pokrajini in na zemljevidu ter v okviru terenskega dela (ekskurzije) spoznavajo pre- proste metode geografskega raziskovanja. Kot primer spoznavanja naravne in kulturne dediščine pa je hkrati primerna tudi za višje razrede osnovne šole, saj sledi splošnim ciljem obeh predmetov. Ker gre za primer iz lokalnega okolja, je terensko delo bolj primerno za učence šol v občini Sežana ter njenih sosednjih občinah, seveda pa ne Izhodiš če poti ob nekdanjih mlinih v soteski potoka Kranjšek. (Foto: Tina Po čkar, 21. 7. 2020.) Ruševine Hribovega mlina. (Foto: Tina Po čkar, 2. 1. 2020.) 1 Vodnik po geografsko-zgodovinski učni poti je objavljen v Po čkar, T. (2020). Geografsko-zgodovinska u čna pot po soteski potoka Kranjšek (Magistrsko delo). Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije. Geografsko-zgodovinsko terensko delo po poti nekdanjih mlinov v soteski potoka Kranjšek na Vrheh 57 Zgodovina v šoli 1, 2022 gre izključiti, da bi bilo zanimivo tudi za osnovnošolce iz drugih delov Slovenije. V nadaljevanju predstavljamo specifi čne učne cilje, ki jih je možno uresničiti pri predstavljenem terenskem delu. Razdeljeni so na deklarativne (vsebinske), procesne (ve- ščine) in odnosne (vzgojne) cilje. Specifi čni deklarativni učni cilji terenskega dela so, da učenec/učenka: spoznava geografske značilnosti Vrhov in naselja Stomaž, opiše naravne in družbene značilnosti Vrhov in naselja Stomaž, opiše življenjske razmere prebivalcev Vrhov v odvisnosti od reliefnih oblik, opiše naravno in kulturno dediščino območja ter pomen njenega ohranjanja, oblikuje načrt za ohranitev izbranega kulturnozgodovinskega spomenika, ovrednoti naravno in kulturno dediščino z vidika možnosti razvijanja gospodarske dejavnosti, zbere podatke o domačih obrteh, ki so se ohranile do danes: – zbere podatke o mlinarski dejavnosti na Vrheh v preteklosti, – sklepa o pomenu mlinarske dejavnosti za prebivalce nekoč in danes, navede primere domačih obrti in opiše njihove izdelke: – opiše postopek pridobivanja moke v nekdanjih mlinih (Počkar, 2020). Specifi čni procesni cilji terenskega dela so, da učenec/učenka: oblikuje prostorsko predstavo o Vrheh, se orientira in giblje v naravi s kompasom in zemljevidom, razvija sposobnost uporabe preprostih metod zgodovinskega in geografskega razi- skovanja (opazovanje, merjenje, kartiranje, uporaba virov in literature na terenu), razvija sposobnost uporabe komunikacijskih, miselnih, praktičnih in socialnih ve- ščin, razvija veščine analize, sinteze in interpretacije podatkov iz virov in literature, za raz- iskovanje in poznavanje življenja ljudi v preteklosti, razvija zmožnost vživljanja v življenje mlinarjev v preteklosti (Počkar, 2020). Specifi čni odnosni cilji terenskega dela so, da učenec/učenka: se nauči pravil (kodeksa) zgodovinskega in geografskega terenskega dela, razvije pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine (Počkar, 2020). Pri terenskem delu učenci rokujejo s kompasi, zemljevidi in fotoaparati (za fotografi - ranje lahko uporabljajo mobilne telefone), poudarek je na delu z različnimi viri in na delovnih listih. Slednji učence vodijo prek osmih opazovalnih mest, na katerih le-ti s pomočjo pisnih virov na informacijskih tablah in na delovnih listih ter primarnih materialnih virov na terenu rešujejo naloge. Na enem od opazovalnih mest se srečajo tudi z domačinom, 2 ki jim v vlogi starega mlinarja predstavi značilnosti mlina in delo v nekdanjih mlinih. Iz različnih virov tako učenci v manjših skupinah sami izluščijo informacije in odgovorijo na zastavljena vprašanja. Smerokaz na poti. (Foto: Tina Po čkar, 12. 7. 2020.) Ostanki mlinskih kamnov v nekdanjem Hribovem mlinu. (Foto: Nataša Seražin Grmek, 30. 3. 2015.) 2 Za vključitev domačina v izvedbo terenskega dela po poti nekdanjih mlinov se lahko učitelji obrnejo na Razvojno društvo Vrhe (kontaktni e-naslov: vrhe. razvojnodrustvo@gmail.com). 58 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE 58 Potek terenskega dela Opazovalno mesto 1 (izhodiščna točka): Križišče »na konfi ni« Opazovalno mesto 2: Razgledišče jugozahodno od naselja Stomaž Opazovalno mesto 3: Ruševine Škofovega (Živčevega) mlina Opazovalno mesto 4: Gorupov »vern« Opazovalno mesto 5: Ruševine Ozbičevega mlina Opazovalno mesto 6: Ruševine Hribovega mlina Opazovalno mesto 7: Ruševine Markovega mlina Opazovalno mesto 8: Cerkev sv. T omaža Terensko delo se začne na cestnem križišču Sela–Razguri–Stomaž (pogovorno »na konfi ni«, kar pomeni »na meji«). Do tu se lahko učenci pripeljejo z avtobusom, od tu naprej pa celotno pot prehodijo in se vrnejo na izhodišče. Ker je celotna pot dol- ga 4,2 km in poteka po razgibanem terenu, so za učence obvezna športna oblačila in pohodna obutev, zadostna količina vode in malica. Priporočljivo je, da vsako skupino učencev spremlja učitelj. Drugo opazovalno mesto je jugozahodno od naselja Stomaž, kjer se odpre lep razgled na Kras. Od tu se pot nadaljuje s postopnim spustom v sotesko potoka. Tretje opazovalno mesto je na najnižji točki poti pri ruševinah Škofovega ali Živčevega mlina. Od tu se pot nadaljuje po soteski gorvodno do četrtega opazovalnega mesta pri Gorupovem »vernu« (tolmunu), sledijo peto opazovalno mesto pri ruševi- nah Ozbičevega mlina, šesto opazovalno mesto pri ruševinah Hribovega mlina in sed- mo opazovalno mesto pri ruševinah Markovega mlina. Od tu vodi strma pot iz soteske navzgor do cerkvice sv. T omaža, kjer je zadnje opazovalno mesto. Sledi vračanje nazaj proti naselju Stomaž in izhodišču poti. Delovni list Za geografsko-zgodovinsko terensko delo po poti nekdanjih mlinov v soteski potoka Kranjšek je bil izdelan delovni list. Smiselno je, da se z njegovo vsebino srečajo učenci že v šoli, pred odhodom na terensko delo, kjer skupaj z učiteljem pregledajo naloge ter spoznajo predvidene dejavnosti in zadolžitve. Pred samim odhodom naj se tudi razpo- redijo v manjše skupine. Prva stran na delovnem listu predstavlja uvodno motivacijo za raziskovanje. Na njej so zapisani osnovni podatki o poti in pravila obnašanja. Stran je opremljena tudi z zem ljevidom poti, ki je učencem v pomoč pri orientaciji v pokrajini. Sledijo naloge na vsakem opazovalnem mestu, za katerimi so v ležeči pisavi zapisana kratka navodila za nadaljevanje poti. Naloge na delovnem listu so različnih tipov, gre za naloge dopolnjevanja, kartiranja, merjenja, računanja, odgovarjanja v povedih, fotografi ranja, skiciranja ipd. Nanašajo se na informacije, ki jih učenci pridobijo s pomočjo različnih virov (pisnih virov na informacijskih tablah in na delovnih listih, materialnih virov, ustnega vira, dela z zem- ljevidi), pa tudi s pomočjo samega opazovanja v pokrajini ter njihovega razmišljanja in sklepanja. Na koncu delovnega lista je tudi navodilo za domačo nalogo, ki jo učenci naredijo sa- mostojno in jo po dogovoru z učiteljem predstavijo v šoli. V nadaljevanju je predstavljen primer delovnega lista z izborom tistih nalog, ki v večji meri sledijo učnim ciljem zgodovine. 3 3 Celotna vsebina delovnega lista je objavljena v Po čkar, T. (2020). Geografsko-zgodovinska u čna pot po soteski potoka Kranjšek (Magistrsko delo). Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije. Geografsko-zgodovinsko terensko delo po poti nekdanjih mlinov v soteski potoka Kranjšek na Vrheh 59 Zgodovina v šoli 1, 2022 DELOVNI LIST: PO POTI NEKDANJIH MLINOV V SOTESKI POTOKA KRANJŠEK (GEOGRAFSKO-ZGODOVINSKO TERENSKO DELO) »Med Krasom in Zgornjo Vipavsko dolino so Vrhé. Dolgi ostri é je na koncu besede. Kot bi s koso zarézal. S sekiro zasékal.« (F. Č.) Dobrodošli, mladi raziskovalci! Danes se boste podali po poti nekdanjih mlinov v soteski potoka Kranjšek na Vrheh. S pomo čjo nalog, ki jih boste našli na delovnem listu, boste spoznali zna čilnosti tega obmo čja in se »sprehodili« nazaj v preteklost, ko so ob Kranjšku delovali mlini na vodni pogon. Izvedeli boste, kako so bili videti in kakšno je bilo življenje mlinarjev. Pred vami je 2,5–3 u re dolga pot, na kateri boste prehodili 4,2 km. Za četek in konec poti je na opazovalnem mestu 1. Na poti bodite pozorni na vse okoli sebe, dobro opazujte in na vsakem opazovalnem mestu rešite predvidene naloge. Na enem od opazovalnih mest vas bo pri čakal tudi stari mlinar, ki vam bo povedal svojo življenjsko zgodbo. Dobro mu prisluhnite. Pazite nase in spoštujte naravo (odpadke odnesemo s seboj, ne poškodujemo rastlin, ne plašimo živali). Upam, da boste odkrili veliko novih stvari. SREČNO! Mlinček. (Vir: http://www.solazetale.si.) Zemljevid poti z ozna čenimi opazovalnimi mesti. (Prirejeno po Počkar, 2020, str. 59 in 66.) 60 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Opazovalno mesto 1: Križiš če »na konfi ni« 1. naloga: Oglejte si zemljevid na prvi strani delovnega lista. Na njem so ozna čena opazovalna mesta in pot, ki jo boste prehodili. a) Na karti poiščite in označite svoje stojišče. b) Ugotovite, katero opazovalno mesto je po zra čni razdalji najbolj oddaljeno od izhodiš ča, in izračunajte zra čno razdaljo med njima. Izrazite jo v kilometrih. 2. naloga: S pomočjo besedila in zemljevida na informacijski tabli dopolnite spodnje besedilo: V preteklosti je bila mlinarska dejavnost v Raši in na Vrheh mo čno razvita. Voda, ki je lahko gnala mline in žage, je bila ob reki in ob potoku . Ob je delovalo mlinov, v Raši pa še ali . Danes ne deluje noben mlin več. Opazujemo lahko le še nekdanjih stavb. Mline so doma čini poimenovali opisno (mlin na en ali na ve č ), pa tudi z doma čimi imeni lastnikov. Ob Kranjšku so si od izliva potoka v Rašo gorvodno sledili (naštej): , , , , , in mlin. S pomočjo kompasa in zemljevida se orientirajte in nadaljujte do naslednjega opazovalnega mesta. Smerokazi na poti. (Foto: Tina Po čkar, 12. 7. 2020.) Geografsko-zgodovinsko terensko delo po poti nekdanjih mlinov v soteski potoka Kranjšek na Vrheh 61 Zgodovina v šoli 1, 2022 Opazovalno mesto 2: Razglediš če jugozahodno od naselja Stomaž 3. naloga: Prebivalci vasi Stomaž in drugih okoliških vasi so bili od nekdaj povezani s potokom Kranjšek, ki te če južno od vasi in je tu ustvaril globoko sotesko, ki je vidna z vašega stojiš ča. Razmislite, za kaj vse so prebivalci uporabljali vodo iz potoka v preteklosti in za kaj potok izkoriš čajo danes. Svoje odgovore primerjajte z besedilom na informacijski tabli in jih po potrebi dopolnite oziroma popravite. V preteklosti: V sedanjosti: Nadaljujte po makadamski poti do naslednjega opazovalnega mesta. Približno 100 m pred cerkvico sv. Tomaža zavijte na odcepu levo. Spustili se boste v sotesko potoka do ruševin prvega mlina na poti. Opazovalno mesto 3: Ruševine prvega mlina na u čni poti 4. naloga: Prišli ste do potoka Kranjšek in do ruševin prvega mlina na poti. Na mlinu boste na leseni tablici našli zapis njegovega imena. Zapišite ga na spodnjo črto. 5. naloga: Opazujte ruševine mlina in odgovorite na spodnja vprašanja. Pomagajte si z besedilom na informacijski tabli. 1. Koliko naj bi bila stavba stara? 2. Na podlagi katerih podatkov ste določili starost stavbe? 3. Zakaj je bila zgrajena? 4. Ali se je stavba od takrat, ko je bila zgrajena, spremenila? Zakaj? 62 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE 6. naloga: V bližini mlina je star kamnit most, čez katerega je vodila stara pot do mlinov. Sprehodite se na drugo stran mlina in ga fotografi rajte. V objektiv lahko zajamete tudi kamniti most. Fotografi jo razvijte ali natisnite in jo naslednjo šolsko uro prinesite k pouku, da jo boste prilepili na predvideno mesto na delovnem listu. Fotografi ja mlina in starega kamnitega mostu: Nadaljujete po poti do naslednjega opazovalnega mesta. Geografsko-zgodovinsko terensko delo po poti nekdanjih mlinov v soteski potoka Kranjšek na Vrheh 63 Zgodovina v šoli 1, 2022 Opazovalno mesto 4: Gorupov »vern« 7. naloga: Prišli ste do prvega tolmuna v Kranjšku. S pomo čjo besedila na informacijski tabli odgovorite na spodnja vprašanja. a) Kje izvira potok Kranjšek? b) Kolikšna je dolžina potoka od izvira do izliva? c) Dobro opazujte strugo potoka. Na svoji poti je potok ustvaril številne tolmune. Kako jim pravijo domačini? d) Zakaj so (bili) tolmuni pomembni za doma čine? Nadaljujete po poti do naslednjega opazovalnega mesta. Bodite pazljivi, saj je lahko pot na dolo čenih mestih nekoliko spolzka. Opazovalno mesto 5: Ruševine Ozbi čevega mlina 8. naloga: Prišli ste do ruševin Ozbičevega mlina. Ta je bil edini zgrajen na levem bregu potoka, vsi preostali so bili zgrajeni na desnem bregu. a) Mlinarji so za gradnjo mlinov uporabljali naravne materiale iz bližnje okolice. Oglejte si ruševine in ugotovite, iz katere kamnine je bil zgrajen mlin. Pri dolo čanju kamnine si pomagajte s Formacijsko geološko karto južnega dela Tržaško-komenske planote 1 : 50.000. b) Predstavljajte si, da bi mlin danes še deloval. Kako bi bil videti? Pozorno si oglejte odprtino na vzhodnem zidu ruševin in sklepajte, čemu je bila namenjena. Skicirajte podobo mlina. 64 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE c) Na informacijski tabli boste našli podatke o notranji opremljenosti nekdanji mlinov. Ali danes še uporabljamo te predmete? Zakaj da/ne? Nadaljujete po poti do naslednjega opazovalnega mesta, kjer so ruševine Hribovega mlina. Le kdo vas bo pri čakal tam? Poglejte! Opazovalno mesto 6: Ruševine Hribovega mlina 9. naloga: Pred mlinom vas je pri čakal stari mlinar. Prisluhnite pripovedi o življenju nekdanjih mlinarjev. Po predstavitvi odgovorite na naslednja vprašanja: 1. Kdaj so delovali mlini ob potoku Kranjšek? 2. V čigavi lasti so bili? 3. Komu so bili namenjeni? (Kdo vse je vozil oziroma nosil žito v mlin?) 4. V času delovanja mlinov še ni bilo elektrike. Kaj je poganjalo mlinska kolesa? 5. Ali so delovali skozi vse leto? 6. Zakaj so imeli mlini jezove (vodne zbiralnike) in kanale? Geografsko-zgodovinsko terensko delo po poti nekdanjih mlinov v soteski potoka Kranjšek na Vrheh 65 Zgodovina v šoli 1, 2022 7. Kako je potekal mlinarjev dan? 8. Opišite postopek pridobivanja moke v mlinu. 9. Kakšno pla čilo je mlinar dobil za mlevske usluge od kmetov? 10. Zakaj so mlini ob Kranjšku prenehali delovati in kdaj? 11. Kje danes meljejo žito, iz katerega je moka, ki jo lahko kupimo v trgovini? Pot nadaljujte še do zadnjega opazovalnega mesta v soteski potoka Kranjšek. Opazovalno mesto 7: Ruševine Markovega mlina 10. naloga: Preberite odlomka iz članka, ki ga je v svojih zapiskih napisal doma čin Branimir Renar. »Pred mlinom in na poti v mlin je bilo vedno dosti ljudi. Vsi ti so prinašali razne novice in pripovedovali nešteto doživljajev. Bili so tudi la čni, posebno kadar so morali čakati na vrsto ali pa so morali od mlina do mlina; naj je bilo to od Mlinarice pa vse do Mahni čev ali pa do Gorupov, pa dalje v potok Kranjšek. Zamislite si: z vre čo na rami od Štanjela do Dutovelj pa vse do Tomaja, za Gornjo Rašo pa Dobravlje– Kazlje–Štorje, na drugi strani pa na Vrhe. Doma pa so čakali la čni otroci. /…/ Za časa velikih suš, ko je Raša presahnila, so vsi morali dalje, to je proti vipavskim mlinom, posebno Vrhovci.« »Priženem živino, krave, vole, teleta s paše okoli desete ure dopoldne. Gospodinja mi re če: ‚Mrkcov Nande gre v malen.‘ Nande je bil le leto dni starejši od mene, tudi mo čnejši. ‚Boš šel tudi ti.‘ Takrat ni bilo besede ‚ne morem‘, ‚no čem‘. Dobro se najem mineštre (repe, krompirja in fi žola), pa na pot!« (Vir: Renar, B. (1984). Raša in njeni mlini. Goriški letnik: zbornik Goriškega muzeja 1984(11), str. 185–194.) 66 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE S pomočjo prebranega besedila ovrednotite pomen nekdanjih mlinov za okoliške prebivalce. 11. naloga: Bujna domišljija ljudi je bila v preteklosti povod za nastanek razli čnih pripovedk, ki so povezane s Kranjškom in Rašo ter z mlini. O mlinarski dejavnosti na tem obmo čju pa je pisal tudi kraški pesnik Srečko Kosovel. Preberite odlomek njegove pesmi Mlinar iz Raše. »Mlinar iz Raše pelje za praznike moko v vas. Po kamenitem razvoženem klancu voz rožlja. Bela je pot; v soncu blestijo polja in travniki in bele skale. Čez polja svetli glas zvona je že odzvonil poldan.« /…/ Od moke ves bel je njegov klobuk, krajniki senčijo njegov obraz, razrit kakor kraški klanec. Krajnik premakne še nižje, da sonce zasije v skrite brazde. Mlinar se bliža vasi.« (Vir: Kosovel, S. (2010). Iz zapuščine: pesmi, neobjavljene v Zbranem delu. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, str. 18.) Zapišite, kakšne ob čutke je pesem vzbudila v vas. Ali bi želeli postati mlinarji za en dan? Pot nadaljujte po strmem klancu do zadnjega opazovalnega mesta. Kar pogumno! Geografsko-zgodovinsko terensko delo po poti nekdanjih mlinov v soteski potoka Kranjšek na Vrheh 67 Zgodovina v šoli 1, 2022 Opazovalno mesto 8: Cerkev sv. Tomaža 12. naloga: Prispeli ste do zadnjega opazovalnega mesta na poti, do cerkve sv. Tomaža, ki predstavlja pomembno kulturno dediščino na Vrheh. a) Na informacijski tabli si preberite, kaj so posebnosti cerkve. b) Tudi potok Kranjšek in ruševine nekdanjih mlinov, ki ste jih opazovali, so del dediš čine Vrhov. Razmislite in zapišite, katere ukrepe bi predlagali doma činom za ohranitev naravne in kulturne dediš čine. Bravo! Rešili ste vse naloge na u čnem listu. V skupini se vrnite nazaj proti izhodiš ču poti. DOMAČA NALOGA Za domačo nalogo boste pripravili predstavitev enega dne v življenju mlinarja z Vrhov. Predstavitev lahko pripravite v pisni obliki in jo zapišite v zvezek, ki ga uporabljate pri pouku geografi je ali zgodovine, lahko narišete prizor iz življenja mlinarja na plakatu ali pa izdelate maketo s prizorom iz življenja mlinarja. Doma ča naloga mora vklju čevati tako geografske kot zgodovinske vsebine. 68 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE SKLEP Učitelj lahko prek razli čnih didaktičnih pristopov sledi usmeritvam sodobnega pou čevanja, kot so spodbujanje ustvarjalnosti u čencev, njihovo intenzivnejše vklju čevanje v vzgojno- izobraževalni proces, samostojno u čenje idr. Vklju čevanje izkustvenega u čenja v pouk v ali zunaj učilnice učence soo či z neposredno izkušnjo, kar jim pomaga pri tem, da učno snov laže in hitreje usvojijo, hkrati pa lahko prek razli čnih dejavnosti razvijajo veščine, pomembne za vsakdanje življenje. V članku predstavljen primer geografsko- zgodovinskega terenskega dela po poti nekdanjih mlinov v soteski potoka Kranjšek na Vrheh predstavlja možnost za izvedbo izkustvenega u čenja v »avtenti čnem« okolju, kjer u čenci spoznajo geografske in zgodovinske zna čilnosti soteske, s poudarkom na nekdanji mlinarski dejavnosti ob potoku. Ker je zasnovano medpredmetno, omogo ča povezovanje znanja obeh predmetov. Oblikovano je tako, da u čenci sodelujejo v manjših skupinah in se samostojno podajo na pot, po kateri jih vodijo navodila na delovnem listu. S pomočjo dobre orientacije v pokrajini in prek razli čnih virov (materialnih, pisnih ter ustnega vira) pridejo do odgovorov in spoznanj o obravnavanem obmo čju, na podlagi opazovanj in lastnega razmišljanja pa oblikujejo dodatne sklepe in razlage. Terensko delo sledi u čnim ciljem zgodovine in geografi je v 6. razredu, ker pa gre za primer spoznavanja naravne in kulturne dediš čine, je primerno tudi za u čence višjih razredov. Zaradi obravnave dediš čine iz lokalnega okolja je smiselno, da bi ga izvajali u čitelji iz šol v ob čini Sežana, lahko pa ga v svoje vzgojno-izobraževalno delo vklju čijo tudi šole zunaj regije. VIRI IN LITERATURA Beard, C., Wilson, J. P. (2002). Th e Power of Experiential Learning: A handbook for trainers and educators. London: Kogan Page Limited; Sterling, VA: Stylus Pub. Inc. Bevc, V. (1997). Pouk geografi je v naravi: priprava učencev in dijakov na tekmovanje. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Brodnik, V. (2019). Avtentično učenje zgodovine. Zgodovina v šoli, 27(1), str. 3–18. Kerndl, M. (2010). Učno okolje, ki omogoča kakovostno samostojno učenje. Revija za elementarno izobraževanje, 3(2/3), str. 105–119. Pridobljeno s htt ps:/ /www.dlib.si/stream/ URN:NBN:SI:DOC-L6EZLTCJ/12f61eee-ebe3-419b-b38a-5d52de6b160c/PDF. Kolb, D. (2015). Experiential learning: Experience as the source of learning and development. Upper Saddle River, New Jersey: Pearson Education. Kolenc Kolnik, K. (2006). Učenje geografi je v učilnici na prostem in didaktična analiza dosedanje učne prakse. Geografi ja v šoli 15(2), str. 13–22. Marentič Požarnik, B., Šarić, M., Šteh, B. (2019). Izkustveno učenje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Počkar, T. (2020). Geografsko-zgodovinska učna pot po soteski potoka Kranjšek (Magistrsko delo). Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije. Rutar Ilc, Z. (2004). Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Trškan, D. (2016). Didaktika zgodovine 1996–2016: prispevki k zgodovini v šoli. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Geografsko-zgodovinsko terensko delo po poti nekdanjih mlinov v soteski potoka Kranjšek na Vrheh