| Leto XII. J Štev. 16 TELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, petek 20. januarja 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejcman * upravi ali po poiti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.— din Cena din 1 — j Intervencija v Španiji odklonjena Angieška in francoska vlada za nadaljevanje politike nevmešavanja -Končna odločitev pa re vendarle v rokah francoskega parlam3nta, v katerem zahteva intervenciio 318 poslancev — Ostre besede Lloyda Georgea — Nacionalisti v Kataloniji niso napredovali LONDON, 20. januarja. Na včerajšnji seji angleške vlade je bil glavni predmet razpravljanja položaj v Španiji v zvezi z vprašanjm angleške intervencije v korist republikancev. Na pritisk predsednika vlade Chamberlaina in zunanjega ministra Haliiaxa je bilo po dolgotrajni debati sklenjeno, da za enkrat ne more biti govora o intervenciji v Španiji. PARIZ, 20. januarja. Včerajšnja seja francoske vlade, na kateri se je obravnavalo vprašanje francoske Intervencije v Španiji, je bila po dobljenih informacijah precej burna. Ob koncu je bil vendarle sprejet sklep, da naj Francija nadaljuje dosedanjo politiko nevmešavanja. Nasledek tega sklepa je bil dvig tečajev na borzi. pismo tudi predsednik angleških delavskih sindikatov, v katerem se na enak način zavzema za takojšnjo intervencijo 318 FRANCOSKIH POSLANCEV ZA INTERVENCIJO PARIZ, 20. januarja. Včeraj se je ves dan nadaljevala v francoskem parlamentu zunanjepolitična debata. Ker niso za intervencijo v Španiji samo vsi skrajni levičarji, ampak tudi že velik del samih radikalnih socialistov in nekatere skupine sredine, a nazadnje celo tudi nekaj desničarjev, je bilo nenadoma sklenjeno, da se zunanjepolitična debata, ki bi se morala končati danes, podaljša še do torka. Značilna za razpoloženje parlamenta je resolucija poslancev, v kateri zahtevajo takojšnjo direktno intervencijo v Španiji. To resolucijo je podpisalo 318 poslancev, kar predstavlja večino. Kljub sklepu o podaljšanju debate in kljub sklepoma francoske in angleške vlade, da se ohrani politika nevmešavanja, bo končna odločitev torej še vedno odvisna od glasovanja v francoski zbornici o tem vprašanju. Zaradi tega vlada v vseh mednarodnih krogih glede tega najbolj perečega vprašanja slej ko prej negotovost. PARIZ, 20. jan. Zunanjepolitična debata v frandbski zbornici bo predvidoma zaradi velike prijave novih govornikov podaljšana do torka. Danes bo imel Bon-iiet govor. V političnih krogih so trdno prepričani, da se bo zavzel za nevmeša-vanje v Španiji. Podaljšanje zunanjepo-Ulične debate je manever desničarskih strank v francoskem parlamentu, ker računajo, da bo medtem Barcelona že padla. MANIFESTACIJE FRANCOSKE LEVICE PARIZ, 20. januarja. Sinoči je sklicala francoska levica ogromno zborovanje v Zimski športni stadion, kjer sta nastopila kot glavna govornika vodja komunistov Thorez in vodja socialistov Leon Blum. Na zborovanju so se vršile burne manifestacije za intervencijo v Španiji. OSTRE BESEDE LLOYDA GEORGEA LONDON, 20. januarja. Včeraj je bil velik dan sivolasega angleškega politika, ministrskega predsednika izza let svetovne vojne, LIoyda Georgea. Imel je velik, bojevit govor, v katerem je ostro obsodil Chamberlainov«) klečeplazenje pred diktatorji in obsodil celokupno britansko zunanjo politiko od abesinske preko češkoslovaške do španske krize. »Prava nevarnost za naš imperij preži v Španiji!« je vzkliknil sivolasi državnik in zaključil svoj govor s konstatacijo, da je Italija Prav tu prekršila in raztrgala toliko opevani angleško-italljanski sporazum. dve NOVI PISMI CHAMBERLAINU LONDON, 20. januarja. Včeraj sta bili naslovljeni na angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina dve novi pismi v španski zadevi. Vodja opozicije major Atlee je v odgovoru na včerajšnje Chamberlainovo pismo odgovoril z dopisom, v katerem pobija njegove argumente ter se ponovno najresneje zavzema za takojšnjo pomoč Španiji z orožjem. Prav tako je naslovil na Chamberlaina Španiji. SENZACIJA »TIMES« LONDON, 20. januarja. »Times« poročajo iz Barcelone, da vlada tam mir, ki ni mir obupa, ker se povsod kaže energija In delavnost. Množice so prepričane z naravnost mistično vero, da ima republikanska Španija veliko humanitarno poslanstvo in da se bojuje proti podjarmlje-vanju in fašizmu. Vodilne osebnosti spremljajo z vso pažnjo razvoj javnega mnenja. Kljub neposredni nevarnosti Barceloni verujejo, da pogoji za zmago še nikoli niso bili tako ugodni, kakor so sedaj. To poročilo oficioznih »Times« je vzbudilo v Londonu veliko pozornost. POLOŽAJ NA BOJIŠČIH BARCELONA, 20. januarja. Kljub neprestanim bojem se včeraj nacionalističnim četam ni posrečilo napredovati niti za ped. Republikanska vlada pa priznava, da je pritisk nacionalistov zlasti v sredini fronte zelo močan in ne popušča. Tudi z nacionalistične strani ne poročajo o nobenih novih napredovanjih. V splošnem je položaj sedaj tak, da se republikanci branijo še povsod Izven obeh moč virnih utrdbenih pasov okoli Barcelone. MADRID, 20. januarja. Včeraj se je posrečilo vladnim četam po temeljiti več' dnevni pripravi izvesti velik predor nacionalistične fronte na severnem estra-madurskem bojišču blizu Monte Rubia. Na južnem odseku so republikanske čete popolnoma obkolile važno rudniško središče Pennarojo. Diplomatski lev na Beliu Včeraj je bil na driavnem posestvu Malo Kneževo prvi lov na katerem so ustrelili 250 zajcev in lisic — Glasovi tujega tiska o sestanku BELJE, 20. januarja. Italijanski zunanji j minister grof Ciano je prispel včeraj ob 9. uri s posebnim vlakom v Beli Manastir, kjer ga je sprejel ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič. Za sprejem se je grof Ciano zahvalil z besedami: »Zelo srečen sem, da sem doživel tako lep sprejem in videl toliko simpatij. To mi Je nov znak, da bom v prijateljski in močni Jugoslaviji zelo prijetno prebil teh nekaj dni. Prosim vas, da tudi pri tej priložnosti sprejmete pozdrave, ki jih pošilja fašistov-ski italijanski narod plemenitemu jugoslovanskemu narodu.« Po sprejemu je bil zajtrk v mlekarni na Bel ju, ki so se ga udeležili tudi spremljevalci obeh državnikov. Ob 10.30 se je pričel lov na državnemu posestvu Malo Kneževo, ki je trajal do 17. ure. Lova so se udeležili grof Ciano, dr. Stojadinovič in drugi visoki gosti. Skupno je bilo ustreljenih 250 zajcev in lisic. Grof Ciano se je izkazal kot odličen strelec, Srer je zadel največ divjačine. Ob 17.30 so se podali lovci v lovski gradič, kjer so opa- zovali z balkona narodne plese Baranj-čanov. Ob 21. uri se je pred gradičem zbrala velika množica ljudi, ki je hotela na vsak način videti grofa Ciana in dr. Stojadinoviča, ki sta ljudstvu ustregla. Nato je bil v gradiču slavnostna večerja na čast visokemu gostu. Lov s$ danes ob 10.30 nadaljuje. BEOGRAD, 20. januarja. Ves evropski tisk posveča beljskemu sestanku grofa Ciana z dr. Stojadinovičem veliko pozor-nots in naglaš2 veliko važnost akcije Italije in Jugoslavije za konsolidacijo razmer v tem delu Evrope. Glavni predmet posvetovanj je po sodbi italijanskega tiska dokončna ureditev prijateljskih odnošajev med Jugoslavijo in Madžarsko. Dalje pa je važno tudi vprašanje razmerja med Madžarsko in Romunijo. Angleški listi trdijo, da postaja sodelovanje Jugoslavije jedro italijanske politike, češki listi pa izražajo domnevo, da bo tudi Jugoslavija v kratkem pristopila k protikomunističnemu paktu, kakor Madžarska in ČSR. Anglija na strani Francije CHAMBERLAIN JE PO PISANJU »TIME S« IZJAVIL MUSSOLINIJU, DA ANGLIJA NE BI MOGLA OSTATI MIRNA, AKO BI GROZILA FRANCIJI DIREKTNA NEVARNOST. LONDON, 20. januarja. Angleški listi se še dalje ukvarjajo z rezultati rimskih razgovorov in s tem v zvezi z napetostjo med Italijo in Francijo. Najzanimivejše pa so vsekakor informacije oficielnih »Times«, ki pravijo, da je Mussolini v teku razgovorov s Chamberlainom ponovno naglašal svojo željo po miru, čeprav ni odstopil od zahtev Italije nasproti Franciji. Chamberlain je ob tej priliki popolnoma odkrito naglasil tesne interese, ki vežejo Anglijo In Francijo ter izjavil, da Anglija ne bi mogla ostati mirna v primeru neposredne nevarnosti za Francijo. Vezi med obema zahodnima demokratičnima velesilama so preveč močne, da bi mogle ostati samo političnega značaja. V podobnem duhu pišejo tudi drugi angleški listi, ki nagla-Šajo, da Anglija nikoli ne sme dovoliti, da bi Francijo zadela usoda ČSR. Zato pa zahtevajo zlasti opozlcionalni listi, da je treba že vnaprej ukreniti vse potrebno, da ostane razvoj dogodkov v omejenih mejah. Potemkin zamenja Litvinova? PARIZ, 20. januarja. Po poročilih iz Moskve bo dosedanji dolgoletni ruski zunanji minister Litvinov odstavljen in poslan za poslanika v Washington, na njegovo mesto pa pride pariški poslanik Potemkin. Ta sprememba se bo izvršila baj zaradi nezadovoljstva z neuspehi sovjetske zunanje politike v Evropi. Anglija in Zveza narodov Ženevski dopisnik »Birmingham Ga-zette« se vprašuje, kakšno važnost pripisuje angleška vlada mehanizmu Društva narodov. Nekateri trdijo, da je lord Halifax šel v Ženevo samo zato, da pomiri neki del britanske javnosti, drugi pa pravijo, da bi vlada najrajši misel Društva narodov zanemarila. Gotovo je, da so obnašanja Anglije na zasedanju Društva narodov z isto pazljivostjo zasledovali tako prijatelji kakor sovražniki te mednarodne ustanove. Francoski ,.diplomatski Sedan" V listu »l’Epoque« piše njegov ravnatelj poslanec de Kerillis, da se je velika večina narodov odklonila od Francije prav zaradi njene monakovske politike. De Kerillis dokazuje to z raznimi citati in predvsem z brošuro profesorja pravne fakultete lillske univerze Bernarda La-vergne, ki naziva francosko kapitulacijo v Monakovem drugi diplomatski Sedan. Posledica francoske šibkosti in poraza v Monakovem je bila, da je Italija na tako brutalen način postavila svoje zahteve proti Franciji. Na koncu navaja Taineove besede: »Revolucije izbruhnejo, kadar se elita naroda moti«, in pravi, da je prav to sedanji primer s Francijo. Metode so različne »Poljska zunanja politika ostaja zvesta svoji stari metodi in ne informira poljske javnosti niti o stvareh, ki so za ves poljski narod življenjskega pomena.« (Warszawski Dziennik Narodo\vy.) Na Anglijo ni moči vplivati Britanska vlada je navzlic vsej opoziciji, tudi kljub ameriški opoziciji odločena, izogniti se razdelitvi Evrope na dva tabora, demokratičnega in totalitarnega. Chamberlain veruje samo v politiko Mo-nakovega. (Frankfurter Zeitung.) Italija si prisvaja tudi — Ha!ifaxa O priliki obiska angleških državnikov V Rimu je primešal neki italijanski list k resnim kolonialnim in sredomorskira zahtevam tudi trohico humorja. Kakor znano, si, Italija ne želi prisvojiti samo nekaj francoskega ozemlja, amapak tudi Napoleona samega. Zdaj pa je naenkrat prišla tudi z zahtevo nasproti Angliji. — Omenjeni italijanski list je namreč —* sicer s humorjem, toda brezpogojno — pripojil k Italiji in proglasil za sina sončnega juga tudi lorda Halifaxa, čigar dolga postava, koščen obraz in trd klobuk tvorijo drugače klasičen tip današnjega Angleža. Po tem italijanskem listu ni namreč niti najmanjšega dvoma o tem, da je Chamberlainov spremljevalec v Rim italijanskega porekla in da so njegovi predniki imeli Čisto čedno italijansko ime: Halifaccio. Ko je Halifax zvedel za to nepričakovano italijansko zahtevo, je s* smehljajem k stvari dodal: Mogoče je res, da je moje ime latinskega izvora in da se je nekoč morebiti celo sklanjalo po vzorcu pax (mir): Halifax, Halifacis. Ha-lifacem... Francosko upanje Po »Potit Parisiennu« je zelo verjetno, da bodo vse italijanske zahteve obstale končno pri sporazumu o Rdečem morju in glavno o Sueškem prekopu, o železniški progi Džibuti - Addis Abeba in svobodnem izkoriščanju • pristanišča Džibuti. Protifraneoska kampanja italijanskega tiska, s katero Mussolini osebno baje ne soglaša, kakor povdarja več angleških poročevalcev, ima baje ta namen, prisiliti tudi Nemčijo, da bi se odločneje kakor doslej postavila na italijansko stališče. Mussolini pojmuje definitivno in popolno zmago generala Franca kot svojo prestižno stvar in prestižno stvar cele Ita- Avtarkijska zveza med Nemčijo in Italijo ZNAČILNI GOVORI OB ODPRET JU »N EMŠKO-ITALI JANŠKEGA STUDIJSKEGA INSTITUTA« V BERLINU Maribor, 20. jan. Ko je maja Daladier sestavil svojo v glavnem radikalno vlado brez socialistov, je bila to vlada s programom ljudske fronte. V parlamentu je bila sprejeta sko-ro soglasno, zanjo so glasovale vse skupine. Toda oni radikali, ki so najbolj navdušeni pristaši ljudske fronte, kot n. pr. Pierre Cot, so bili iz vlade izključeni, stopilo je pa v vlado nekaj izrazitih nasprotnikov ljudske fronte, kot n. pr. zunanji minister Bonnet. Seveda vladni ukrepi niso pomenili izvajanja programa ljudske fronte. Že zakonske uredbe iz avgusta meseca so pokazale, da se je Daladier odločil za drugo smer. In tako je za francosko notranjo politiko zadnjega pol leta značilen preobrat na desno, preobrat, ki ga je izvedla radikalno-socialistična stranka sama. Vlada, ki se je ob začetku opirala na grupacijo ljudske fronte,' čije stranka je bila sama del ljudske fronte, se sedaj opira na desnico. Prezgodaj je še, da bi zapisali sodbo o dragocenem poskusu, kot ga je predstavljala v Franciji ljudska fronta. Prezgodaj tudi, da bi pisali o njeni bodočnosti. Vsekakor je bil preobrat radikalske stranke možen samo radi dolge, izredno spretne kampanje, v kateri je ves aparat desnice, zlasti pa časopisje skušalo pokazati Francijo in predvsem francosko gospodarstvo na robu propada. Za enkrat je ljudska fronta razklana. Prvi jasni razkol se je pokazal ob Mona-kovem, ko so komunisti glasovali proti sporazumu Na marseileskera kongresu radikalne stranke koncem oktobra je imel Daladier prilično lahko delo, saj je bilo Monakovo še sveže in priljubljeno. Kongres je smatral, da je komunistična stranka prelomila enotnost ljudske fronte. Toda gospodarsko-finančni program, ki ga je kongres sprejel, je bil program takratnega finančnega ministra Marchandeauja, sestavljen v duhu smernic ljudske fronte. Takoj po kongresu pa je Marchandeuja zamenjal v ministrstvu Paul Reynaud, ki je ubral čisto nasprotno smer. Zakonske uredbe iz srede novembra so prinesle pre cejšen udarec socialnim pridobitvam ljudske fronte. Štirideseturni delavnik je v podjetjih, namenjenih drž. obrambi, odpravljen. Povišan; so bili direktni in predvsem indirektni davki; življenje malega človeka se je nenadoma podražilo. Seveda so te uredbe povzročile ogorčenje, ki naj bi doseglo svoj višek v splošni stavki lanskega 30. novembra. Stavka je bila za vlado zelo kritičen moment. Toda stavkovno vodstvo je delalo napake, stavki se je dajal zunanjepolitični značaj, predvsem pa je bila stavka napovedana prepozno. Vlada se je lahko pripravila. S stavki sledečimi represalijami proti delavstvu pa je seveda padla možnost sodelovanja med vlado in socialisti. Delavski razred je danes v celoti v ostri opoziciji nasproti vladi. Daladierjeva vlada se sedaj opira na desnico, ki je ob pričetku decembra strnjeno odobrila Reyna udovo politiko. Ta večina obstoji še sedaj. Pri debatah in gla sovanjih v budžetu se ni izkazala kot posebno trdna in zanesljiva. Vlada je običajno dobila večino kakšnih sto glasov, toda dvakrat je izvozila samo z večino 2 in 7 glasov. Če gledamo samo številke o glasovanju v parlamentu, nas preseneča stalni padec glasov za Daladierjevo vlado. Pričela je brez opozicije, ob Mo-nakovem je imela opozicija 74 glasov, začetkom decembra ob zakonskih uredbah že čez dvesto, danes razpolaga vlada z večino slabih sto glasov. Toda s tem ni rečeno, da ne utegne imeti Daladierjeva vlada še dolge bodočnosti pred sabo. V kolikor namreč zavisi njena bodočnost od notranje politike, bo Daladierjeva vlada na krmilu, dokler se Francija ne odloči izraziteje na desno ali levo. Radikalska stranka je sedaj, kot že tolikokrat v zgodovini tretje republike, jeziček na tehtnici; ne levica ne desnica ne moreta vladati brez nje. Radikalska stranka je sedaj sprejela sodelovanje z desnico, toda to je sodelovanje brez programa in brez pogodbe. To sodelovanje ima v radikalski stranki sami močne nasprotnike. Pri glasovanjih v parlamentu glasuje često znaten del radikalov proti vladi lastne stranke. Radikalska stranka je namreč po tradiciji vezana na levico, ona je sama del levice. Boj za republikanske svoboščine, boj za demokratsko finančno politiko* boi proti BERLIN, 20. januarja. Tu je bil na slovesen način odprt »Nemško-italijanski studijski institut. Pri slovesnosti odpiranja sta bila navzočna nemški minister Rust in italijanski veleposlanik Atolicco. Atolicco je v svojem govoru naglasil, da je bil ta institut ustanovljen s podporo nemške industrije. Glavna pažnja prizadevanj Italije in Nemčije je sedaj posvečena zagotovitvi avtarkije, katere cilj je, zagotoviti obema državama eksistenco v primeru nevarnosti in dobavo vsega, kar WASHINGTON, 20. januarja. Reuter poroča: Na tajni seji odbora za vojaška vprašanja je izjavil poveljnik letalstva major Arnold, da bodo USA v treh letih lahko izdelovale 12.000 letal na leto. Prav tako se bodo v prihodnjih dveh letih zgradila nova letalska oporišča v Portoriki, Aljaski in na Havajskih otokih. Prezident Roosevelt je že odobril načrt gradnje teh letalskih, kakor tudi pomorskih oporišč, ki bo predložen te dni kongresu. Zgrajena bo cela veriga varnostnih naprav tudi na severu, od Aljaske do otoka Guama, ki je oddalien samo 1500 milj od Japonske. V ta namen je določenih 60 milijonov dolarjev, samo za omenjeni otok 5 milijonov. klerikalizmu, boj za malega človeka, boj za mir, boj proti reakciji, z eno besedo, to je veliki moralni kapital, na katerem temelji moč radikalne stranke. In zadnji boj proti dvestotim rodbinam v okrilju ljudske fronte je pač preveč postal lastnina radikalskih mas, da bi te trajno mogle odobriti sodelovanje svoje stranke z vsemi, ki jih je stranka doslej razglašala za zastopnike dvestotih rodbin. Tudi desnica ne kaže navdušenja za sodelovanje z Daladierjem. Desnica pač sprejema vlado kot manjše zlo v upanju, da bo pozneje sprejela dedščino. Ali da bo vsaj v vladi močneje zastopana, sedaj sta iz desnice člana vlade samo de Mon-zie in Reynaud; slednji je sicer podpredsednik Fiandinove demokratske alianse, a je v vladi kot oseba, ne kot mandatar stranke. Daladier je od desnice odvisen, prisiljen je k popuščanju in manevriranju. Radikali danes v teoriji zagovarjajo združitev vseh skupin v nacionalno unijo. Daladier poudarja v vseh svojih govorih, da vodi ne strankarsko, ampak francosko politiko, da mu je cilj samo zopet povzdigniti Francijo s sodelovanjem vseh Francozov. Toda Daladierjeva vlada ima potrebujeta, da bi se že vnaprej onemogočili vsi taki poizkusi, kakor so bile za časa abesinske akcije sankcije proti Italiji. V ta namen si morata Italija in Nemčija zagotoviti tudi zadostno zaledje v sosedstvu. Minister Rus je govoril o nem-ško-italijanskem političnem in kulturnem sodelovanju, predsednik instituta Parolini je pa naglasil, da sta Nemčija in Italija steber obnovljene Evrope in žarek svetlobe za njeno duhovno obovitev ter obrambo njene kulture pred barbarstvom. V celoti zahteva Roosevelt dopolnilni oboroževalni kredit 552 milijon, dolarjev. Sedanje število 2320 letal se mora takoj zvišati na 6000. Razen tega se ustanove nove pilotske šole, poveča se število letalskih čet, čet za obrambo Panamskega prekopa in vojne industrije. WASHINGTON, 20. januarja. Roosevelt je demantiral vesti, da bodo USA zgradile pomorsko oporišče na otočju Guam, kjer se bodo vršila samo pristaniška dela. Demanti je v zvezi z včerajšnjim ponovnim vznemirjenjem japonskega tiska, ki naglaša, da bi bila utrditev otočja neprijateljski akt USA proti Japonski. samo v enem pogledu jasen in velikopotezen program, namreč v finančno-gospo darski politiki. To pa ni program radikalske stranke, to je program finančnega ministra Reynauda. Na ostalih področjih je brez programa. V zunanji politiki niti ni enotna, ali vsaj ni bila enotna. Vlada si šteje v zaslugo, da je Franciji povrnila »red in delo«. Šteje si v zaslugo, da daje Franciji zopet zavest lastne moči in zavest o skupnosti imperija. Ta zavest o skupnosti imperija je v Franciji prav nova. Šele zadnje leto m še posebej po Monakovem se je v Franciji razbohotila propaganda, ki zagovarja idejo čisto kolonialne, »imepirialne« francoske politike, ki želi, da bi se francoski imperij povezal v trdnejšo duhovno, gospodarsko in politično enoto. Ideja imperija, in izgraditve imperija naj bi povezala vse Francoze. Ideja imperija pa je vznikla tudi iz zunanjepolitičnih razlogov. Razlike v zunanjepolitičnih pogledih so tudi vzrok, da trenutno ni upati na enotnost levice. In morda bo zunanja politika v kratkem imela odločilen vpliv tudi na notranjo politiko Francije. J. F. (Pariz.) Utrjevanje Leningrada LENINGRAD, 20. januarja. »Lcnjin-gradska Pravda« objavlja odredbo o ustanavljanju nove leningradske obmejne cone. Novo rezervirano in za tujce prepovedano ozemlje obsega razen predmestij tudi vse obmejne okraje ob Estonski in Finski ter mesti Kronštad in šestorezk. Tam smejo biti le ljudje, ki so tam doma, imeti pa morajo posebne legitimacije s slikami. Tudi ribiči v Finskem zalivu ter na Imenskem in Sadoškem jezeru morajo imeti posebna dovoljenja GPU. Kdor se temu ne bi pokoril, bo kaznovan s treletno ječo. PRED KONCEM ZASEDANJA ZVEZE NARODOV ŽENEVA, 20. jan. Ob zaključku zasedanja Zveze narodov mislijo, da bo izdana resolucija v čisto splošnih potezah in ne, kakor se je mislilo v začetku, da bo vsebovala ostro obsodbo totalitarnih režimov. NEMŠKI IN ITALIJANSKI DEFICIT LONDON, 20. jan. V nemški plačilni bilanci je 36 milij. funtov deficita, kar je za polovico več kot pred »anšlusom«. Italijanska bilanca je zaključena z deficitom 33 milij. funtov in se je torej pasivnost napram 1. 1937 zmanjšala za 13 milijonov funtov. ANGLEŠKO LETALSTVO NA BLIŽNJEM VZHODU. LONDON, 20. januarja, S 1. aprilom se ustanovi posebno vrhovno poveljstvo za angleško bojno letalstvo na Bližnjem vzhodu, kateremu bo pripadalo področje Palestine, Transjordanije, Egipta in Sudana. Bojno letalstvo bo tu močno okrep ljeno in zgrajena bodo nova letalska oporišča. Za vrhovnega poveljnika je imenovan letalski maršal sir William Mit-chell. USA PROTI JAPONSKI. WASHINGTON, 20. januarja. Pod predsedstvom bivšega državnega tajnika Stini psona je bil ustanovljen odbor, ki ima nalogo, nadzirati in preprečevati vsak izvoz petroleja, tovornih avtomobilov in orožja na Japonsko. TEŽAVE USA Z BREZPOSELNIMI. WASHINGTON, 20. januarja. »United Press« poroča, da bo zmanjšanje kredita za pomoč brezposelnim na 714 milijonov dolarjev povzročilo resne dogodke. Predsednik delavske zveze David Laser napoveduje pohod brezposelnih na Washing-ton, ako se kredit zopet ne zviša na 875 milijonov. V nasprotnem primeru bi ostalo 1,200.000 družin brez kruhS. KLAJPEDSKI NEMCI V NEMČIJI KAUNAS, 20. jan. Petdeset voditeljev klajpedskih Nemcev je odšlo v Nemčijo, kjer bodo proučevali organizacijo Hitlerjeve stranke. IZSELJEVANJE ŽIDOV IZ NEMČIJE LONDON, 20. jan. Lord Hailey, predsednik emigrantskega komiteja, je včeraj na seji izjavil, da je zapustilo v zadnjih mesecih Nemčijo in Avstrijo 70.000 Židov. Od teh je prišlo v Anglijo 20.000, med njimi 3000 otrok. GORINGOV JUBILEJ. BERLIN, 20. jan. Vrhovni poveljnik nemškega letalstva, maršal GOring, je slavil včeraj 25-letnico častniške službe. LAŽNE VESTI. OLOMOUC, 20. januarja. CTK objavlja, da so vse alarmantne vesti o novih odstopih čeških krajev Nemčiji popolnoma izmišljene. SPLOVITEV »SEYDLITZA«. HAMBURG, 20. jan. Ob navzočnosti vrhovnega mornariškega poveljstva je bila včeraj splovljena v morje nova nemška križarka »Seydlitz«. To je četrta ladja novih oklepnih križark. trgovinska pogajanja poljske Z RUSIJO MOSKVA, 20. jan. Sem je prispela poljska trgovinska delegacija, da se udeleži trgovinskih pogajanj. »JAGUAR« SE JE POTOPIL. LONDON, 20. januarja. Norveška ladja »Jaguar«, ki je vozila iz Mehike petrolej v Evropo, se je na odprtem morju potopila. Posadka 37 mož je rešena. Vremenska napoved. Jutranja megla, kasneje vedno bolj oblačno, ponoči mrzlo. Borza. Curih, 20. januarja. Devize. Beograd 10, Pariz 11.70, London 20.73, New York 442.75. Milano 23.30, Berlin 177,50, Praga 15,15. USA postajajo trdnjava GRADNJA CELE VERIGE POMORSKIH IN LETALSKIH OPORIŠČ, GRADNJA LETAL IN POVEČANJE VOJNE INDUSTRIJE. LONDON, 20. januarja. Skrivnostni atentati na Angleškem in sedaj tudi na Irskem se nadaljujejo. Včeraj sta eksplodirali zopet dve bombi. Prva je eksplodirala v bližini hotela v Traleeju na Irskem, v katerem stanuje sin ministrskega predsednika Frank Chamberlain. Eksplozija je zdrobila okoli 100 oken. Chamberlain ni Pred obiskom Chvalkovskega v Berlinu Na dnevnem redu bodo: finančna in carinska unija, odnošaji do Madžarske in pristop k ^protikomunističnemu paktu. PRAGA, 20. januarja. Ob priliki obiska zunanjega ministra ČSR dr. Chvalkovskega v Berlinu se bo razpravljalo predvsem o valutami in carinski uniji med Nemčijo in ČSR. Drugo vprašanje IJbdo nove meje med ČSR in Madžarsko, ker želi h&mčija po obisku grofa Csakyja v Berlinu, da se doseže med obema državama mir in sodelovanje. Tretje vprašanje pa bo pristop ČSR k protikomunističnemu paktu. DVA NOVA ANGLEŠKA RUŠILCA. LONDON, 20. januarja. Včeraj so spustili v morje dva nova angleška rušilca. Atentati se nadaljujejo VČERAJ STA V ANGLIJI ZOPET EKSPLODIRALI DVE BOMBI — EKSPLOZIJA ZRAVEN HOTELA, V KATEREM BIVA CHAMBERLAINOV SIN bil ranjen. Druga bomba je eksplodirala v Belfastu, glavnem mestu Severne Irske. Povzročila je večjo škodo, a človeških žrtev ni bilo. Vzdolž elektrovoda pri Liverpoolu, pa je odkrila policija celo vrsto bomb in jih še pravočasno odstranila. Severnoirsko notranje ministrstvo je sklenilo uvesti najstrožje policijske ukrepe. Funk zamenjal Schachta BERLIN, 20. jan. Včeraj je državni kancelar Hitler podpisal dekret, s katerim je na mesto dosedanjega predsednika Reichsbanke dr. Schachta imenovan dosedanji nemški trgovinski minister dr. Funk. Dr. Schachtu je poverjena specialna naloga organizacije celokupnega gospodarstva velike Nemčije. VSTOP MADŽAROV V FRONTO BUKAREŠTA, 20. januarja. Na zadnji konferenci med notranjim ministrom in zastopniki Madžarov v Romuniji, grofom Bainffyjem, grofom Jurijem Bethlenom, Gvarfasom in Szaszom je bilo sklenjeno, da se tudi Madžari pridružijo Fronti narodne obnove, toda z ločenimi organizacijami kakor Nemci. Novice Narodno-obrambno delo ob severni meji Eden izmed najvažnejših sodobnih narodnih problemov je narodnoobrambno delo. Narodom, ki temu ne posvečajo dovolj pozornosti, je usojen neizogiben propad, ako se svojega položaja pravočasno ne zavejo in se ne postavijo v bran borbi za svoje lastne interese. Mi Slovenci se prav lahko prištevamo med slične narode, ki smo okušali grenke posledice poniževanja in teptanja. Ob-težuje nas skrb za tjrate, ki žive preko meje; mirno zremo na dogajanja okrog njih in kažemo tako malo razumevanja za njihovo usodo. Žalostna stran našega naroda je tudi zanemarjenost ureditve in utrditve naše narodne posesti, ki smo jo odkupili s krvjo in znojem v stoletnih borbah z močnim narodom. Ali naj mar sedaj držimo roke križem? Treba je preiti iz večnega obljubljanja in besedičenja k zdravim dejstvom rešitve tega najbolj perečega vprašanja. — Zdrave narodne sile je treba usmeriti v borbo celote ne oziraje se na lastna osebna in skupinska naziranja. Vsa pota naj se stekajo v skupno bistveno preorenti-rano smer, ki bo na narodnem področju žela one vidne uspehe, ki jih ves gospo- darski, kulturni" in prosvetni sodobni ustroj potrebuje. Glavna nositeljica in pospešiteljica tega dela naj bo ob severni meji učiteljska inteligenca, ki bo gradila iz zdravih tal gospodarsko in socialne^ osnovo, podkrepljeno z narodno mislijo vseh plasti ljudstva, da bi se tako gospodarsko močen in socialno urejen narod lahko uspešno postavil v bran tujim tradicijam in navlakam. Učiteljstvu naj se da možnost, da se sistematično loti izoblikovanja narodnega duha in volje. Seveda so to stvari, ki jim učiteljstvo samo ne more do dna. Potrebna je pomoč in dobra volja za skupen nastop z materialno podporo oblasti, ki bi to delo potrebno podkrepila in dala pogoj za stvaren uspeh. Za to delo, ki je spričo sedanjih razmer ob severni meji v narodnostnem pogledu nujno potrebno, je treba izdelati točen načrt načina ureditve in končne smotrne izpopolnitve, da bi to narodnoobrambno delo res temeljilo na koristni in pametni podlagi, ki bo v blagostanje naroda in države. Zakaj so ceste v slabem stanju ZARADI NEZADOSTNIH SREDSTEV NE MOREJO CESTNI ODBORI DOBITI ZADOSTNIH KOLIČIN GRAMOZA. Mnoge ceste v območju okrajnega cestnega odbora v Mariboru so v zelo slabem stanju. Pozanimali smo se za vzroke in zvedeli, da imajo premalo gramoza za naše ceste. Omenjeni okrajni cestni odbor stavi vsako leto v proračun večjo vsoto za dobavo gramoza. Banovina pa to postavko vedno občutno reducira na znesek, ki nikakor ne zadovoljuje potreb naših cest. V tem pogledu so prizadete predvsem ceste v Slov. goricah. Njihovo stanje je ponekod takšno, da tudi gramo-zanje ne bo več pomagalo. Zato je posto- panje banovine v pogledu proračunske kvote za gramoz nerazumljivo, ker gre to neekonomično varčevanje na raču.i cest v mariborskem področju. Letos je okrajni cestni odbor v Mariboru stavil v novi proračun 'za dobavo gramoza din 1,920.000. Posebna deputaciia je pri banu posredovala, da se ta postavka ne zniža, ker je dosedanje vsakoletno zniževanje našim cestam že dovolj škodovalo. Ceste v Slovenskih gor. bodo tudi valjali, da se vsaj nekoliko popravi stanje slovenjego-riških cest. Delo ptujskega dispanzerja v 1.1938 P t u j, 20. jan. V bran proti jetiki se je postavila proti tuberkulozna liga, ki je že v vseh večjih krajih osnovala dispanzerje, čuječe stražarje pred najzahrbtnejšim sovražnikom človeštva — jetiko. Kakšno delo vrše ti čuječi stražarji, naj nam predoči naslednja statistika dispanzerja ptujskega okraja v letu 1938. V preteklem letu je bilo prvič pregledanih 760 bolnikov, ponovno 999, izpljunke so raziskali 320tim bolnikom. kri pa 571. Rentgenizirali so 1043, bolnikov, zrak je prejelo 348 jetičnikov. Zaščitna sestra je opravila 309 obiskov. Na posvet je prišlo 560 oseb. Za zdravila je izdal dispanzer 1.700 din. Med revne družine, okužene z jetiko, so porazdelili za 500 din mila, za 400 din lizola, za 900 din mleka, 550 din kruha, ostalih živil pa za ?500 din. Vrh tega so delali tudi obleko, čevlje in denarne podpore. K tolikemu požrtvovalnemu delu ptujskega dispanzerja je treba z druge strani posebej podčrtati, da protituberkulozna liga šteje komaj 200 članov, da župani poedinih občin, župniki, učitelji itd. sploh niso člani. Za razmah ptujskega dispanzerja je važno, da se vsi ti včlanijo in čim bolj pospešijo akcijo za uspešno delo dispanzerja. Usnjarna v Šoštanju odpustila 100 delavcev Šoštanj, 20. jan. Zagrebški odjemalci so odpovedali podjetju Woschnagg v Šoštanju nad 120 vagonov jermenov baje radi postopanja in vplivanja podjetja na delavce pred dobrim mesecem. Podjetje je odpustilo zato 100 delavcev. .Ti šo sedaj žrtev in plačujejo račun za »visoko« politiko. Spor med celjskimi natakarji Celje, 20. jan. Celjska javnost se je pričela zanimati za spor, ki je nastal med natakarji in hočemo radi različnih verzij, ki krožijo* po mestu, zadevo objasniti. — Nekaj brezposelnih natakarjev je hotelo prirediti v prid brezposelnim natakarjem v Celju »Natakarski ples« v »Unionu« in so že pričeli zbirati denar ter so najeli dvorano. Organizirani natakarji so čakali, da jih brezposelni, ki niso včlanjeni, prosijo za sodelovanje in podpro, kar bi oni po njih zatrjevanju sprejeli. Ko brezposelnih ni bilo, so zaposleni in organizirani intervenirali in je bila prireditev preprečena. Natakarji stoje na stališču, da ne morejo dovoliti mimo organizacije in mimo zapo-slenh natakarjev prireditev pod imenom »Natakarski ples«. Savska banovina ukinila kuluk Savska banovina v letošnji proračun ni več vnesla postavke za kuluk. S tem se ukinja kuluk v celi banovini. Svoj sklep je banovina sporočila tudi zagrebški mestni občini, ki bo tudi ukinila kuluk. Samo v Zagrebu so v osmih letih nabrali za kujuk okoli 45 milijonov din. Boj dveh IjubosMmnih deklet V Karlovcu sta si na ulici skočili v lase Milka Blaževič in Milka Matijevič, ki sta bili zaljubljeni v istega . mladeniča. Sprva sta se ljubosumni Amaconki obdelavah s pestmi in nohti, nato je Matije-vičeva vzela nož, in z njim napadla svojo ljubezensko tekmovalko. Blažičeva je dobila več vbodljijev v vrat in grudi. — Prepeljati so jo morali v bolnišnico. 25 kg težka bula na roki V Žablju pri Novem Sadu živi 36 letna kmetica Smilja Goštojič. Ženi je lani pričela na desni roki rasti mala bula, na katero ni polagala nobene pažnje. Toda izraslina je bila od meseca do mej. vedno večja, dokler ni nesrečnici do nedavnega zrasla na desnici mesena kepa. ki ie merila v obsegu poldrugi meter. — Ogromna krogla mesa je tehtala 25 kg. Zdravnik je ženo poslal v bolnišnico. Dočim se je žena na desni strani debelila, je je bila na levi strani sama kost in koža. Divje meso, ki ga je Smilja nosila na desni roki, je uporabilo vse življenjske soke. V bolnišnici jo je znameniti kirurg dr. Slavko Uzelac operiral, in jo rešil ogromnega bremena ter gotove smrti. Nevarnost poplave v Pesniški dolini Že sedaj je Pesnica ponekod preplavila zemljišča ob obeh bregovih. Če bo tako stanje trajalo še nekaj dni, bo Pesnica poplavila vso dolino in napravila ogromno škodo. Pesniška dolina je vsako leto, ko se topi sneg, podobna velikanskemu jezeru. Vsako leto prosi tamkajšnje prebivalstvo za nujno regulacijo Pesnice. Z odlašanjem prepotrebne regulacije škodujemo ljudem v Pesniški dolini in celotnemu gospodarstvu. '. Poučno predavanje v Poljčanah. V nedeljo bo po rani maši v posojitalčni dvorani v Poljčanah predavanje o zavarovanju živine; predaval bo banovinski veterinar dr. Zemljič iz Slovenske Bistri- o. Občinska seja v Poljčanah. Upravni odbor je imel pretekli ponedeljek sejo, na kateri .ie sestavil osnutek proračuna. Proračunska seja občinskega odbora bo prihodnji teden. o. Iz Slovenjgradca. V nedeljo, 22. t. m., bo v Gollovi kino-dvorani s pričetkom ob 9.30. uri zanimivo predavanje o pomenu velike hamburške luke. Predavanje bodo spremljali številni krasni, deloma zvočni filmi. Vstopnine ni! o. Iz banovinske službe. Za zdravnika sekundarna v VIII. pol. skupini v bolnišnici v Slovenjgradcu je postavljen dr. Jože Slapar. Vršilec dolžnosti upravnika kmetijske šole v Poljčanah svetnik inž. Franc Kotlovšek je bil premeščen h krae tijskemu oddelku banske uprave v Ljubljani. o. Pakete za USA sprejemajo naše pošte od 15. januarja dalje. V Ljubljani in v Mariboru sprejemata pakete za Zedinjene ameriške države pošti na kolodvoru. o. Telegraf v Tržišču. Te dni je bil železniški telegraf v Tržišču otvorjen tudi za javno službo. o. Požar pri Murski Soboti. V Krogu pri Murski Soboti je nekemu sezonskemu delavcu zgorela lepa hiša, katero si je šele nedavno postavil. Škoda je seveda precejšnja. o. 366.609 miligramov radia je dobil te dni Zavod za raziskovanje raka v Ljubljani, kar je zelo velika pridobitev tega odličnega zdravstvenega instituta. Tako ima sedaj ta zavod že preko 400 miligramov radia. o. Roparski napad pri Krškem. V Leskovcu pri Krškem sta pri belem dnevu vdrla v hišo posestnika Janeza Zorka in napadla zakonca Janeza in Jožefo roparja, ki sta Janeza na glavi tako hudo poškodovala, da so ga morali prepeljali v bolnišnico. Jožefi Zorko sta roparja vzela 4000 dinarjev. c. V celjsko bolnišnico so bili prepeljani posestnikov sin Krajnc Alojz iz Voglajne pri Slivnici, ki ga je udaril na poti domov Miha Novak s sekiro po glavi; rudarjev sin Denovnik Stanko iz Hrastnika, ki si je v šoli zlomil nogo; posestnikova hči Slapnik Cita iz Trnovelj, ki je pri obešanju na voz na poti v šolo padla in si zlomila nogo pod kolenom, c. V Tazarjih pri Mozirju je lesna industrija odpustila 50 delavcev. Kamnolom A. E. Ehrlich v Cezlaku pri Lučah je odpustil 34 delavcev. c. V štorskl samotni tovarni je zahtevalo delavstvo povišek za 10% pri mezdah. podjetje je pa pristalo le na 6%. Ker je delavstvo vztrajalo, je posredovalo okrajno načelstvo in so delavci dobili povišek &%. c. Razparcelirano Igrišče »Jugoslavije«. Športnemu klubu »Jugoslaviji« v Celju ie dala mestna občina v uporabo zemljišče, ki so ga člani kluba splatiirali in uredili v igrišče. Občina je zdaj zemljišče raz-parcclirala in oddala. _ Vse popoldne so včeraj meščani pričakovali avtomobiliste Zvezdne vožnje v Monte Carlo. Pri pošti sta imela dva vozača smolo in sta namesto po Mariborski cesti krenila pod viadukt proti Rogaški Slatini. c. Sobni požar. V stanovanju urarja Almoslechnerja v Dr. Žerjavovi ulici se je vžgala omara s kemikalijami. Iz te omare je bila radi izhlapevanja plinov napeljana v kamin cev, da bi plini ne uhajali v delavnico. Najbrže je švignila iz kamina po cevi v omaro iskra in užgala omaro. Gasilci so požar iidušili in ie škoda majhna. n 150 Šilcev žganja ie spil v eni noči kmet Živan Jevtovič iz Cevačkega okraja. Seveda je proti jutru nezavesten obležal, ker se je zastrupil z alkoholom. n Krojaško delavnico v skalni votlini. V Malem Zvomiku na desni strani Drine si je siromašni krojač Uroš Tanasič v skalni votlini uredil krojaško delavnico. Vsa preureditev ga je veljala samo 109 dinarjev. u 700 hi dalmatinskega vina so te dni natovorili za Češkoslovaško. Povpraševanje v ČSR za naša vina .ie vedno večje pa se zato pričakuje zelo dober izvoz. n Povišanje cen mesu v Banja Luki. Zaradi varnostnih ukrepov proti širjenju živinskih kužnih bolezni so se cene mesu v Banja Luki povišale za 4 din pri kg. n Ljubici odgriznil nos. V Zagrebu ie Artur Stevinovič v pijanosti iti v prepiru odgriznil nos svoji ljubici Mariji Obrani. Nasilneža so zaprli, njegovo žrtev pa spravili v bolnišnico. u Topla voda zalila rudnik. V mostarskem premogovniku so doživeli rudarji usodno presenečenje. Popolnoma nepričakovano je rove zalila topla voda, ki ie prihajala iz podzemlja. Rudarji so se komaj rešili. ii. Zločin namišljenega bolnika. V Ložnici sc je v hiši šolskega upravitelja Milana Popoviča dogodil zločin, o katerem govori vsa okolica. Imenovani je prepričan, da je njegova lepa in mlada žena kriva, da je »bolan«. Zato je pograbil samokres in navalil na ženo, ki je sredi noči napol naga bežala pred pobesnelim možem. Namišljeni bolnik je večkrat ustrelil proti ženi. En strel je mlado učiteljico ranil v prsa, tako da je nevarnost za njeno življenje. Trebušni legar v Hercegovini. V mnogih krajih Hercegovine razsaja trebušni legar, ki je zahteval že nekaj smrtnih žrtev. 400 kg težko ribo in 3 In pol metra dolgo so vlovili ribiči na otoku Mljetu. Tega morskega orjaka imenujejo domačini »Zuka« in pripada rodu morskih psov. n. V vlaku okraden diplomat. V vlaku Beograd—Sarajevo se je vozil naš diplomat Dragutin Najšul, član mednarodnega odbora za uevniešavanje v španski državljanski vojni. Dobil je poseben oddelek prvega razreda. Med vožnjo je Najšul zaspal. To priliko je izrabil neznanec, ■ki je odnesel vso diplomatovo prtljago, diplomatski potni list in denarnico z več-.io vsoto denarja v naši in tuji valuti. Iorla otrok! Ali nisi mogel tega malo preje rečttu Maribor Prelož lev studenške avtobusne orosc Z JUTRIŠNJIM DNEM PRIČNE VOZITI AVTOBUS V STUDENCE NA NOVI PROGI Na željo potnikov iz Studencev se z dovoljenjem banske uprave preloži studenška avtobusna proga in bo jutri zjutraj avtobus vozil že na naslednji progi: Glavni trg - Kralja Petra trg - Valvazorjeva ulica - Smoletova ulica - Tvorniška cesta - Krekova ulica in nato naprej po stari progi. Preložitev se izvrši zaradi slabega stanja Ruške ceste. Postajališča na novi studenški avtobusni progi bodo: Kralja Petra trg pri Ruški cesti, križišče Frankopanove hi Valvazorjeve ulice pri trafiki, Rajčeva ulica pri tovornem skladišču, Kolodvor Studenci, Cankarjeva ulica pri železniških delavnicah, nadaljnje postaje na tej progi pa ostanejo iste kakor doslej. Okoliške tovarne zman šušejo obrat TOVARNE USTAVLJAJO OBRAT IN ODPUŠČAJO DELAVSTVO - DELA V- STVO LESNE INDUSTRIJE V DRAVSKI DOLINI JE HUDO PRIZADETO Nastop zime in izredne okoliščine so povzročile, da okoliške tovarne zmanjšujejo obrate. Seveda trpi pri tem najbolj delavstvo, ki fnora pozimi na cesto. Tako je tovarna lepenke na Sladkem vrhu odpustila 50 delavcev, Splošna stavbena na Teznem je bila primorana začasno odpustiti tudi 50 delavcev, Resova kamenar-ska industrija na Pohorju je ustavila obrat in je ostalo 40 delavcev brez posla in zaslužka. Čujemo, da bo tudi Stiegerjeva tovarna olja v Slovenski Bistrici ustavila obrat. Tudi tam bo odpuščenih okoli 50 delavcev. Ostale okoliške tovarne pa se borijo z raznimi težkočami in je pričakovati odpust mnogih delavcev. Zelo je prizadeta Dravska dolina, kjer je lesna industrija zaposlovala veliko število domačega delavstva. Ker je obrat skrčen na minimum, je bilo mnogo delavstva odpuščenega. Vse to usodno vpliva 'na naš obmejni živelj, ki se ga polašča obup. Položaj naj uvidijo tudi merodajni činitelji, ki so odgovorni za usodo meje in naroda, ki živi ob njej ter naj posvetijo perečemu problemu našega delavstva čim več paž-nje. Delo in kruh rodita zadovoljnost in trdnost dežele. Tihotapska afera s Pobrežia PO CELONOČNI PREŽI JE FINANČNIM ORGANOM USPELO RAZKRINKATI VELIKO TIHOTAPSTVO Maribor, 20. jan. Finančni organi mariborskega oddelka finančne kontrole so bili zaupno obveščeni, da se bavi s tihotapstvom Pepca Štandeker iz Nasipne ulice na Pobrežju. Tekom včerajšnjega dne so napravili v stanovanju temeljito preiskavo, ki pa je ostala brezuspešna. Kljub temu pa so organi ostali še nadalje na preži in stražili vso noč, da bi se ničesar sumljivega ne izmuznilo iz hiše. Danes dopoldne so preiskavo ponovili. Tokrat ne za- man. Za hišo so v zemlji in pa pod gnojem v zajčjem hlevu našli večje zaloge tihotapskega blaga, in sicer 3 kg kresilnih kamenčkov, 4 kg saharina, 30 zavitkov igralnih kart in 133 vžigalnikov. Vse to najdeno tihotapsko blago so zaplenili. Kot smo izvedeli, so v zvezi s tem odkritim tihotapstvom še druge sumljive osebe. Za najdeno in zaplenjeno tihotapsko blago bo znašala kazen najmanj 100.000 din. Nova rafinerija nafte v Mariboru Družba »Panonia« s sedežem v Beogradu bo v kratkem zgradila v okolici Maribora veliko tovarno za predelavo surove nafte. »Panonia«, petrolejska d. d., ki je bila ustanovljena pred 18 leti, je povišala glavnico od 6 na 10 milijonov dinarjev Nove delnice je prevzel nemški kapital. Avtomobilisti v Monte Carfo skozi Maribor Včeraj proti večeru so vozili skozi Maribor vozači, ki sodelujejo na zvezdni avtomobilski dirki v Monte Carlo ter so startali v Palermu. Od 18 prijavljenih je prišlo na start samo 8 vozačov, izmed katerih pa se je eden ponesrečil tik pred Rimom ter odstopil. Prvi je pasiral Maribor ter prispel na mejo ob 18.1 nemški avtomobil štev. 138 znamke Stoewer z vozačema Baumgartenom in Sommerjem, ki sta rabila od Ljubljane do meje 2 uri 22 minut. Sledili so mu ob 18.01 na Fordu Holandca Mutsaerts in Kouwenberg (št. 71), ob 18.31 na Lancia Švicar Delmarco (štev. 104), ob 18.36 na Fordu Holandca Sanders in Smith (št. 109), ob 18.41 na Fiatu Italijana Michele in Amodes (štev. 93), ob 19.03 na Fiatu Holandca Zeehuisen in Jacobs (štev. 113) ter ob 19.20 na DKW Nemec Decker. Vozače, ki so se jako pritoževali nad slabim stanjem naših cest, je pozdravil na meji v imenu mariborske sekcije Avto-kluba podpredsednik g. Pugel. Vožnja skozi Maribor je privabila na ulice številne gledalce, ki so z zanimanjem spremljali potek. i m. Maiiborska proračunska seja. Mestni župan je sklical za četrtek proračunsko sejo mariborskega mestnega sveta. m. Napredoval je v mariborski splošni bolnišnici za asistenta VI. pol. skupine se-kundarij dr. Marijan Rozman. m Ljudska univerza. Danes ob 20. zvečer nadaljuje g. dr. A. Štampar, načelnik ministrstva narodnega zdravja, svoja z velikim zanimanjem sprejeta izvajanja o sodobni Kitajski. — V ponedeljek. 23. jan., predava o Palestini v luči najnovejših izkopin univerzitetni prof. dr. Snoj iz Ljubljane. m. Angleško društvo v Mariboru ima svoj občni zbor v četrtek. 26. jan., ob pol 20. v drž. realki, pritličje levo. m. Upokojeni stražniki. Pri predstojni-štvu mestne policije v Mariboru so bili upokojeni policijski nadstražnik Srečko Saksida in stražnika Maks Hlad ter Anton Kamušič. m. Učitelji bodo zborovali. Jutri bo v krčevinski šoli zborovanje Okrajnega ..či-teljskega društva za Maribor, levi breg. Na sporedu je tudi predavanje predsednika g. Mirka Vaude. m. Basletič contra mestna občina. Te dni je izšla pismena sodba v znanem in zanimivem procesu, ki ga je naperil bivši lastnik Grajske kleti Grga Basletič proti mestni občini zaradi 65.000 dinarjev odškodnine. Sodišče je odbilo zahtevo po tej odškodnini. m. Kanalščina za nezazidane mestne parcele. Pri mestni občini pripravljajo uredbo, po kateri bodo pobirali kanalščino od nezazidanih parcel, ki se nahajajo v središču mesta. m. V Mlinski ulic! št. 11 je preminula 47-letna Antonija Sonnenwa1d. N. v m. p.! m. Listino iz leta 1794 je dobil mariborski pozlatar Zoratti v jabolku stolpa na mariborski stolnici. Tega leta je bilo namreč to jabolko popravljeno in pozlačeno. m. Morilec Ferš premeščen v Lepogla-vo. Zloglasnega roparskega morilca Maksa Ferša, ki je umoril in oropal posestnico Gselmanovo v Bresternici ob Dravi in je bil obsojen na 20 let težke ječe, so prepeljali iz tukajšnje kaznilnice v Lepogla-vo. m. AH je napravi! samomor? V stanovanju 28-letnega inženirja Antona Ljubca v Ribmškem selu 1 so našli poslovilno pismo. Pisec pravi, da gre v smrt, ki pa ne bo nikoli pojasnjena. Inž. Ljubeč je bil brez desne roke in je bil že dalje časa brezposeln. Košaški orožniki so uvedli preiskavo, ki. naj ugotovi, kje je inž. Ljubeč, ki je neznano kam izginil. j m. Tatvina na žel. postajališču v .Slo- venjgradcu. Najemnik za izdajanje železniških kart na postajališču v Slovenjgra^l- I cu Vinko Cajnko je prijavil da je nekdo j vlomil v njegovo pisarno in ukradel n< kaj denarja od izkunička za vozovnice. m. Pretep zaradi deklet. V nek* gostilni v Dobravi pri Marenbergu je prišlo zaradi dveh marenberških dek1e’t do pretepa, pri katerem sta bila ranjena natakarica Ivanka Paulič in delavec Franc Blazovnik. ki je dobil dva vbodljaia z n"-žem. * Sonnenvvald Fra»ic, .Vilinska ulica 11. sporoča svojim znancem, da mu je danes ob 3. uri ponoči umria žena Antonija v starosti 47 let. Pogreb bo v nedeljo oh 3. uri pop. na frančiškanskem pokopal;šču. * Sokolski fantje vas vab;mo na Fantovski ples v Sokolskem domu v Limbušu 21. januarja 1939 ob 19. uri. Igra jazz-trio. * Ne zametujte prilike, postati milijonar; Nabavite čimpreje srečko drž. razredne loterije pri »Viru sreče« »Putniku« Maribor. Pri žrebanju 5. razreda, ki se vrši od 11. febr. do 9. marca bo srečnim dobitnikom razdeljenih din 56.927.000.-. Poizkusite tudi Vi svojo srečo! * Društvo Jadran obvešča članstvo in prijatelje društva, da se občni zbor vrši v nedeljo, dne 29, t. m., v Narodnem domu s pričetkom ob 9. uri. V. smislu določb društvenih pravil pozivanv) članstyo. da predloži predloge, ki se imajo pretresti na občnem zboru, upravi društva vsa i 8 dni pred občnim zborom. m Nočna lekarniška služba: Lekarna pri Zamorcu, Gosposka ulica 12. telefon 28—12; Lekarna pri Angelu varhu. AleV' sandrova cesta 33, tel. 22—13. Kino * Grajski kino. Od srede dalje »Sinja lisica«. Žarah Leander, YVilly Birgel. 41 Esplanade kino. Delno v Jugoslaviji posneti senzacijski pustolovni film »Njegov najtežji slučaj« s Harry Pielom. * Kino Union. Danes zadnjič francoski film »Klub Ijubavnic«. Soboto velenapeti film »Dah smrti«. * Zvočni kino Pobrežje, 21. in 22. jan. velefilm zelo napete vsebine »Med dvema zastavama«. Mariborsko gledališče Petek: Zaprto. Sobota, ob 20.: »Kralj na Betajnovi«. Znižane cene. Delavska predstava. Nedelja, ob 15.: »Boccaccio«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Pokojnik«. Znižane cene. Zadnjič. »Autome!ody« v glavnih vlogah. V vodilni vlogi te zelo romantično zapletene dramske reportaže nastopi VI. Skrbinšek, vlogo njegovega tovariša Kenta je prevzel Nakrst, kot glavna junakinja, milijonarjeva hčerka Ethel se predstavi Majd* Skrbinškova, v vlogi Mie pa nastopi Starčeva. Kultura H krstu Petančičevih „Spiritistov‘ »Spiritisti«, ki jih bo igrala jutri in v nedeljo v Studencih in Mariboru Igralska družina iz Koprivnice pri Rajhenburgu pod vodstvom g. Davorina Petančiča, so zanimiva duševna igra iz našega časa. Igra kaže težnje sedanjega človeka po Bogu in onem svetu, kakor se odraža v klicanju duhov z drugega sveta. Dejanje je razdeljeno v štiri slike s sledečo vsebino: Tone in Mara sta morala zapustiti dom na Pustem vrhu. (Pusti vrh je v igri simbol za urejeno, zdravo in pametno življenje, ki dobiva svoj smisel iz vere.) Njuna očeta sta bila sprta. Hotela sta se poročiti, pa ju je usoda razločila. Mara postane »pevačica« v nožni kavarni, a v zdravem kmečkem in verskem ponosu ohrani svojo poštenost, čeprav se trudita plačilni v kavarni in neki gospod, da bi jo zapeljala v kalne valove življenja. Tone je postal delavec. Zajelo ga je življenje in napojil se je s tujimi gesli. Izgubil je vero in se pridružil komunistom. Poročil se je z Angelino, ki je na skrivaj opravljala molitve, ker ji je Tone to branil. Po treh letih, ko je Tone izgubil službo in je njegova žena tisto noč nrav na porodu in je že izgubil stike l voditelji revolucionarjev ter začel premišljati o smislu svoje službe propagandi, se srečata v kavarni, kjer je Mara »pevačica«. Mara je dobila sporočilo, da ji je oče umrl. Vrnila se bo na zemljo. Denarja si je prihranila, da bo plačala dolg na zemlji. Ko spozna Toneta, se spomni mladosti. Začne se boj za Toneta. Mara ga hoče spraviti nazaj domov na Pusti vrh, v urejeno življenje. Znorel je. V kavarni strelja. Ima halucinacije in do&iva vizije. Mara mu čara pred oči lepoto Pustega vrha. Ko zapoje narodno pesem, se zdi Tonetu, da je zopet doma in posluša sosedovo dekle. Zdi se, da je Tone pridobljen nazaj za grunt. Pri drugi mizi v kavarni sedi gospod in razlaga svoje nazore o pridobivanju ljudi za revolucijo. Treba jih je odtrgati od Cerkve. Pridobiti jih treba najprej za sektaštvo, za spiritizem. Tone mu bo služil za poizkus. Toneta pridobi, ker ravno v trenutku, ko mu govori o Bogu, gredo revolucionarji mimo. Tonetu se zblodi. Babico, ki mu pride sporočit, da se mu je rodil sin, ima za božjega poslanca. Odide z Gospodom, ki ga uvede v spiritalno molilstvo. Primes ,r?r1be iz kavarne postane čuvar tihega doma V drugem dejanju, ki se godi leto potem, se že kažejo sadovi nove vzgoje po načelih Gospoda. Spiritalni krog šteje že pet sto ljudi. Mnogo jih je med njimi, ki so bili prej pobožni. Gospod hoče sedaj prevesti te ljudi iz krive vere v fronto. Toda poizkus mu ni popolnoma uspe!. Primaš je začel po dvajsetih letih ob spi-ritističnih sejr>i misliti na Boga in spoznava, da je še, nekaj, česar v podzemlju ni: Bog, oni svet. Mara čuti dolžnost, da Toneta reši. Preobleče se in pride na sejo v kmečki obleki in s pretvezo-lažjo: umrl ji je mož, ki se vrača z onega sveta. Spiritisti naj bi ga poklicali in izvedeli za njegovo usodo. Tisti dan je prvi april, ki ga imajo spiritisti za nesrečni dan. Boje se nesreče. Angelina pričakuje razvitja, čuti, da bo postala medij, da bo vanjo prišel duh. Pri seji pride v Toneta, brata medija, duh papeža, ki trpi na onem svetu. Potem pride božji poslanec Janez Krstnik. Nato pa pokličejo »moža« Mare. Pride v Angelino, ki začne vpiti. Takrat vstane Mara in zakriči: To je laž! Sploh nisem bila nikdar poročena. Angelino, ki trpi v silni živčni napetosti razvitja, zadene kap in se mrtva zgrudi. Plačilni je poslal za Maro, ki jo hoče pridobiti zase, policaja na sejo. Spiritistične seje so namreč prepovedane. Policaj vstopi, ko je Angelina umrla. Vse aretirajo, a jih izpuste za čas preiskave. V tretjem dejanju, v mrtvašnici, se odigravajo ob mrtvaškem odru, na katerem leži Angelina, strahotni prizori. Mara se čuti krivo; z lažjo je povzročila smrt, čeprav je imela dobre namene. Plačilni ji vrže v obraz: »Ubijavka!« Malo pijan jo v razdraženosti in obupu hoče zadaviti, pa ga Mara s svojo dobroto premaga. Ko pride Gospod, pripelje s sebot Toneta. Hoče narediti strašen poizkus: poklicati hoče duha Angeline ob njenem mrtvem truplu z namenom, da dokaže laž o bivanju duše, da bi tako spiritiste pridobil za boj. Ker se vsi upro, jih z r^ volverjem prisili, da kličejo Angelmiijega duha. Tone začuti razvitje. Gospod ga pozove, naj vdihne duha nazaj v mrtvo' telo svoje žene. Ko hoče Gospod mrtvo telo vreči z odra, mu vzame Tone samo* kres in ustreli čuvarja v mrtvašnici. Te dejanje slika v napetem igrskem poteku kam vodijo zablode in sektaštva. Mara je bila obsojena na leto dni zapora. Tone mora v umobolnico, čez leto dn' se vračata nazaj na Pusti vrh z vero v Boga ki daje življenje. To je kratka vsebina »Spiritistov«; Krstna predstava bo v soboto (21. jan.) ob pol osmih zvečer v Špurejevi dvorani v Studencih, ponovitev pa v nedeljo ob 5. v Zadružni bank’ Gospodarstvo indeks cen v malosrodaii PO INDEKSU SO NAJBOLJ PORASLE CENE AGRARNIH PROIZVODOV. KAR PA ŠE NI DOKAZ, DA JE V KMETIJSTVU NASTOPILA »KONJUNKTURA« Na tem mestu smo že večkrat primer- jali razne indekse cen ter ob tem ugotavljali, da so v naši državi poskočile cene in da je stalno v dvigu draginja, ki na jo konzumenti »molče tolerirajoč. Iz statističnega poročila Narodne banke pri- našamo danes zelo poučne podatke o indeksu cen v maloprodaji v Beogradu in sicer v primerjavi z decembrom j. 1937. in decembrom 1938.: agrarni proizvodi w # industrijsko-obrtni proizvodi * « .« kolonialije.............................• „ povrečni indeks življ. potrebščin . * obleka in tekstilije kurjava in razsvetljava . . « ^ . splošni indeks V ostalih mestih iii krajih se pokaže malone podoben indeks cen v maloprodaji, z nebistvenimi razlikami. Primerjava nam tudi v tem primeru pokaže, da so se cene tekom zadnjega leta dvignile, če spremenimo razliko točk obeh indeksov v odstotke, vidimo, da so se cene v primeri s cenami koncem 1937 dvignile spet za približno 8%. Posebno viden je porast cen agrarnih proizvodov. Vsakogar bo posebno presenetil ta porast, če ga primerja s porastom cen industrijskih proizvodov, ki sta si v razmerju 9.2 :4.4. Tako razmerje vendar ne opravičuje stalne trditve, da vlada med cenami kmetijskih in industrijskih pridelkov še vedno prevelika razlika. In vendar je tako. Za kmeta samega ta porast indeksa cen ne velja, kajti cene, po katerih proda kmet svoje pridelke, še niso cene, po katerih je te pridelke kupil konzument v maloprodaji in ki jih je upošteval statistik, ki je sestavljal indeks cen. če bi indeks agrarnih cen računali po cenah, za katere kmetski producent prodaja svoje proizvode, bi se v primeri z indeksom industrijskih cen znižal najmanj za 20—30 točk, kar šele da resnično sorazmerje med cenami kmetijskih in industrijskih proizvodov. Razliko, ki jo tako dobimo ob primerjavi, je ustvarilo posredovanje med producentom porast 4*92 + 4.4 . + 6.6 + 5.7 + 3.0 + 5.8 dec. 1937 dec. 1938 . 792 88.4 . 75.3 79.7 . 86.8 86.6 . 78.0 84.6 i 78.1 83.8 , 76.7 79.7 . 77.7 83.5 in konzumentom in pa razne dajatve, ki so v zvezi s konzumom. Res je sicer, da je tudi med prodajo in nakupom industrijskih proizvodov posredovanje, ki ga mora plačati naposled prav tako konzument, vendar pa to posredovanje ni tako drago kot v primeru prodaje in konzuma kmetskih proizvodov. Od tod je mogoče razumeti, zakaj vlada še vedno med cenami industrijskih in kmetskih proizvodov tako veliko nesorazmerje, ki je v nekaterih pokrajinah tako visoko, da kmetski producent ne more biti konzument industrijskih proizvodov. Da pa bo podoba še popolnejša, je treba dodati, da indeks cen za industrijske proizvode v dobi krize ni padei tako katastrofalno kot cene kmetskih proizvodov, ko je bila kmetska proizvodnja ob takratnih cenah popolnoma nerentabilna z ozirom na prodajo, dočim je industrija delala vsaj za izenačeni in-kaso. Ob taki analizi vidimo, kako so lahko včasih tudi indeksi varljivega značaja. To bi sicer ne bilo treba posebej ugotavljati, vendar pa je treba pred krivim tolmačenjem takih indeksov zaščititi kmetskega producenta, ki bi ga krivo poučeni konzumenti mogli krivično obdolžiti, da se mu dobro godi, ko ga vendar indeksna statistika postavlja na čelo. g Ugodne direktne zveze z Berlinom. Vpeljali so se direktni vagoni in tudi spalni vagoni — Graz - Berlin preko Dunaja - Breslau in sicer pri brzovlaku, ki odhaja iz Graza ob 15.20, prihod Dunaj 19.42, odhod Dunaj 20.12, prihod Berlin 8.09. V nasprotni smeri pa odhod Berlin 18.42, prihod Wien 6.55, odhod Wien 8.05 in prihod Graz 12.00. Direktni vagoni so [., II. in III. razreda, spalni vagoni pa sanjo I. in II. razreda. Gornji vlak je najboljša, najcenejša in najugodnejša zveza iz Maribora za Berlin in Severno Nemčijo. — Vse potrebne nadaljnje informacije, kakor tudi turistične marke pri potovalni pisarni Putnik, Maribor-Celje—Ptuj. g. Trgovinska pogajanja s ČSR in našo državo bodo po dosedanjih napovedih pričela koncem tega meseca v Pragi. Do- Soorf Zimski pokal V letošnjem tekmovanju za zimski po- kal je osem klubov vzhodnega pasu izkoristilo včerajšnji praznik Bogojavljenja ter odigralo povratne tekme prvega kola. Vremenske prilike so bile na vseh igriščih, posebno v Beogradu, naravnost idealne. Po rezultatih prvih tekem so bili 'beograjski klubi visoki favoriti za vstop v drugo kolo tekmovanja ter so se res tudi vsi plasirali za nadaljnje tekmovanje. BSK je z lahkoto odpravil Slavijo iz Osijeka, ki je odgovarjala le v obrambnih formacijah. Radnički iz Kragujevca je sko-ro do konca uspešno kljuboval sicer nad-močni Jugoslaviji, ki je kljub domačemu terenu zmagala šele prav proti koncu tekme. Tekma Zemun-Jedinstvo je bila športno na jako nizki ravni, igralo se je tudi prilično ostro. V Skoplju je Gradjan-ski sicer premagal BASK-a iz Beograda, a je na račun visokega poraza v prvi tekmi kljub temu izpadel. Rezultati tekem so: BSK:Siavija (O) 6:1 (3:1). Jugoslavija :Radnlčki 4:0 (0:0). Zemun:Jedinstvo 0:0. Gradianski (S):BASK 3:2. Po skupnem rezultatu iz ob'eK tekem so se'vsi 4 zastopniki Beograda v zimskem cupu BSK, BASK, Jugoslavija in Jedinstvo kvalificirali za drugo kolo. sedanja pogodba je namreč podaljšana samo do konca januarja. Za nova pogajanja so v teku že vse predpriprave. Borzna poročila Devize. L j ubij a n a. Amsterdam 2384.70—2422.70, Berlin 1765.32—1783.08, Bruselj 742.50—754.50, Curih 995—1005, London 205.80—209, New York 4376.75— 4436.75, Pariz 115.85—118.15, Praga 150.75 —152.25, Trst 231.45—234.55. Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 472—473, 4% agrarji 60.50—62.50, 4% sev. agrarji 60—60.50, begi. obv. 89.50—90, 6% dalm. agrarji 89—90, 7% štab. pos. 97 d., 7% inv. pos. 99.50— 100.50, 7% Blair 91.50, 8% Blair 96— 97.50. Delnice: PAB 224 d., Trbovlje 186 —190, Jadranska pl. 320 d. Miličeva zmaga v Bremenu Drugi dan tekmovanja v Bremenu je vstopil tudi Mitič, ki si je z zmago nad Bartkowiakom zagotovil vstop v naslednje kolo. Rezultati drugega dne so: Singe gospodov: Roderich Menzel:Pe-to (Madž.) 7:5, 6:0; RedbMartensson (Švedi) 6:4, 2:6,6:2; Sigurd Rinde (Norv.i :Ericson (Šved.) 6:3, 6:0; Bolelli (Franc.); dr. Schubert (Bremen) 7:5, 6:2; Mitič (Jugosl.):Bartko\viak 6:3, 6:4; Pellizza (Franc.):Schreiterer (Bremen) 6:1, 6:0. Smgle dam: gdč. Wheeler (USA):gosp* von Holtz (Bremen) 6:0, 6:1; ga. Werring (Norv.):gdč. Enger o. S. ; gdč. Svan (Šv.): ga. Ramstetter 6:2, 7:5; gdč. Svan:ga. Bansemir 6:2, 6:3; gdč. Roberg (Šved:): gdč. Rosenthal 6:2, 7.5. V konkurenci mešanih parov sta adC*. Kovač-Mitič premagala par HamelrKuh-lenkampr 6:2, 6:3. s. MZSP (službeno). Tekmovanje v-k4a-sični kombinaciji za prvenstvo MZSP, ki 'bi se moralo vršiti koncem tedna, je raicli slabih vremenskih prilik preloženo za*, nedoločen čas. s. Prvenstvo LZSP v klasični ko*trfjiiM-ciji, določeno na 21. in 22. I. v Zagonfii, je radi neugodnega vremena preloženo za nedoločen čas. s. Tudi smučarsko prvenstvo Zagreb«, določeno za 22.1. na Sljemenu, je radi neugodnega vremena odgodeno. s. ZNP je razposlal vsem klubom JNS*a projekt svojih pravil, ki jih namerava predložiti občnemu zboru JNS-a. V svrho enotnega nastopa hrvatskih klubov je pozvala uprava ZNP-a tudi HAŠK-a k sodelovanju. s. Zagrebška ping-pong reprezentanc* je odpotovala v Češko-Slovaško. Sestavljajo jo Ratkovič, Herškovič, Vladič m Kond iz Subotice kot gost. s. Nov svetovni rekord v prsnem plavanju je postavila na progi 400 m danska prvakinja Inge Sorensen v 6:16.2. Sah Mednarodni Šahovski turnir v Moskvi Kot smo že poročali, so se mojstri po prvi polovici turnirja preselili iz Leningrada v Moskvo, kjer je sedaj v teku druga polovica turnirja. Deveto kolo je bilo spet v znamenju prekinjenih partij. Med redkimi končanimi partijami je bila po-sebnO vidna odlična Keresova zmaga nad Levenfišem. Keres se je sploh pričel po začetnih porazih, ki jih je utrpel, vidno popravljati ter velja kljub vsem nezgodam za favorita prve nagrade. V 10. kolu je LilienthSl imel proti Ke-resu dobljeno igro: z napako v končnici pa je Keresu dovolil, da se je rešil v re-mis. Smislov, ki je toliko časa stal na čelu tabele, je izgubil proti Tolušu. Flohr je prekinil s Kanom v dobljeni poziciji, dočim bo Reshevsky naibrže izgubil svojo prekinjeno igro proti Konstantinopolske-mu. Ostale partije so bile prekinjene v nejasnih pozicijah. Stanje po 10. kolu: Rabinovič 6 (l), Ma-kaganov 5 (2), Ragozin in Smislov 4'A (2), Keres 4Vs (l), Toluš 4*4, Reshevsky 4 (4), Kan in Bjelavjenec 4 (3), Goglidze 3Vi (3), Fldir, Lilienthal in Levenfiš 3 (4), Konstantinopolski S (3), Alatorcev in