List 50. spodarske y obrtniške Tečaj narodn Iriiajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo pošiljane po posti pa za celo leto 4 glđ. 20 kr., za pol 3 glđ. 60 kr > pol leta 1 glđ. 80 kr., za četrt leta 90 kr 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 glđ. 15 kr Ljubljani v sredo 13. decembra 1871. Obseg: Vrednost človeškega gnoja. (Konec.) — Ena najvažnejših nalog prihodnje vino- in sadjerejske sole v Ipavi. (Dalje.) _ __— ^ A _. - ^ M _ A A _ A <• A «k A A A «MA A _ — « _.. _ — ___ _ ^ Novi ministri. Lileki in Minalila. Prislovice in reki iz Istre. Terminologija za matematiko. (Konec.) Dopisi. Novicar. Glagolitski napis Slovstvo jugoslavensko. Gospodarske stvari. Vrednost človeškega gnoja Priobčil Fr. Schollmayr. (Konec.) Poljedelska kemija po mnozih in zanesljivih pre- kruha; nadalje nam je tudi znano tehta 75 funtov 9 eljá gold y da vagan rži > ki } iz česar sledi, da bi se z zgorej omenjenim človeškim gnojem prav lahko dalo pridelati in bi se dalo narediti kruha rži ki bi bila vredna iskavah nas uči, da trdo človeško blato obstojí iz ne- v Ljubljani 96.760 prebavljih vžitnih tvarin, žolčnih snovi in razliČnih dru- na ostalem gih sestavkov, ki je izločuje človeška kri, kakor so, Kranjskem 1,984.000 gold. 193.520 funtov 967.6000 3,968.000 1,984.000 na priliko, zlez, gnjilec, fosfornokisle soli itd. — Na Trdi in tekoči očedki skupnega prebivalstva kranj dalje nam je iz kemijskega razkrojevanja in večletnega ske dežele bi po tem takem vrgli toliko dobrega in teč zaznamovanja o gnoji, ki nam ga daje scavnica in čio- nega gnoja, da bi se ž njim dalo 2,080.760 vaganov veško blato, še to-le znano: ^ ^ rži pridelati, tedaj trikrat toliko, kolikor se je pridela Vsak posamesen člověk naredi čez leto in dan okoli 850 funtov človeškega gnoja, v kterem je 791 funtov dandanes v naši deželi, kar bi zneslo 4,161.520 gold V^rv > ' ------- vodenca, 59 funtov trdih in 48 funtov organiških snovi > tem Res žalostno je, ako pomislimo, kako se pri nas s precenljivim gnojem ravná; prav mnogo se ga v teh pa je zopet 8 funtov gnjilca in 11 funtov različ- raztresa po vseh kotih, ali se pa odcej v reke in vodé nih rudninskih stvari, ki imajo v sebi 1% funtov luž- da tako brez vse koristi za našo deželo popolnom nika (alkalija), 7/io apnenca in lojevca, in 2% funtov zgubo pride, fosforne kisline. apnenca in lojevca, in 2% funtov zgubo pride ; V Pa je tudi po skušnjah potrjeno, \x<* x ycuiu »mo- ueuaije veue puireuaoiiie, zamevajo iuui vecin m ODU šanega človeškega gnoja tehta 95 funtov; po tem takem nejih pridelkov; zarad tega je sveta dolžnost vseh ta da vedro zrne- čedalj Ljudj > ki se čedalje bolj pomnožujejo, kakor tudi veče potrebsč ahtevajo tudi večih in obil se nabere od enega samega člověka čez leto in dan veder trdih in tekočih očedkov. Obilnost in obstojní deli človeškega blata pa za- vso svojo pozornost kar se samo o sebi umeje, od človeške starosti, istih, ki jim je dana skrb za občnoljudsko blagostanj da tudi na to panogo umnega gospodarstva obračajó Tudi VÍ8Č njegovega zdravja, življenja in njegove hrane. --------, v . mi ni treba omenjati, da so očedki, ki pridejo od bo- Ena najvaznejsih nalog prihodnje vino gatinov, za poljedelca bolji in zdatněji, nego očedki ubozih ljudi, kar se že iz tega lahko sodi, da je hrana v to vrsto spadajočih ljudi zeló različna od prvih. Kolike vrednosti je človeško blato v poljedelskem oziru, to nam kažejo sledeče številke: m sadjerejske šole Ipavi. (Dalje.) Ako pravega vzroka iščemo, kteri je kriv tega, da i, io nam Kažejo sieuece sieviiKe: ni naša sadjereja w u« «c«-^«vuv o^mju ^uo^oia, Ljubljansko mesto šteje 21.500, ostala Kranjska najdemo, da ne leží v pomanjkljivosti dobre volje naših dežela (brez Ljubljane) pa 452.000 prebivalcev, ki dadó gospodarjev ali pa celó v njih zanikernosti, ampak vse kje drugej. Istina je namreč, da vsaka dobra misel, že na zaželeno stopinjo přispěla Čez leto in dan funtov gnjilca; funtov fosfor- funtov luž- ktera bi imela od več moči skupno izpeljana biti v Ljubljani 172.000 naJKraojskem 3,616.000 , po- nokisline nika (alkalija) trebuje pred vsem nekega predmetu svojemu ugodnega središča, bodi si, da to središče obstojí iz ene osebe ali 46.583 1,017.000 39.416 828.665 Ce vjv vzamemo, uu vcij<* x mut gujinj** m> x ^«v — fm^vu funt fosforkisline 20 kr. in 1 funt lužnika 10 kr., znese ne more izostati, načrt izdela, po kterem je delavnost r • « • . . a ^ « m * * . ^ * * ^ ^ m M da veljá 1 funt gnjilca 50 krajc. pa iz več oseb, ktera najpred reč na vse strani dobro pretrese, tù potem še le, ako se skaže, da dober vspeh to samo v Ljubljani 99.257 gold, in na ostalem Kranj- vseh deležnikov vrediti, pričeti in vršiti. skem (brez ljubljanskega mesta) 2,094.266 gold. To je gotovo velika vrednost Človeškega gnoja ki Misel v Vipavi sadjerejo tako povzdigniti, da bi bila kupčija zzgodnjim žlahnim sadjem se nam pokaže še tem bolj po naslednjem prevdarku: močjo železnice — v severne kraje mogoča, s poni ravno Po mnogih skušnjah nam je namreč znano, da se ^uu v ^m «y^^**, «« ^ «« iv ^m pri nas na Kranjskem potřebuje 40 veder zmešanega izpeljati, ako se vsi naši veči posestniki — to veljá pa nova kdo bode o tem dvomil, da se dá le po tem človeškega gnoja , da se pridela na 1 oralu zemlje 18 samo za začetek — v ta namen združijo ter delajo. Kjer se to dozdaj še zgodilo ni, ondi vidimo, da se vaganov rži in da se iz 1*5 funta rži naredita funta tudi za djansko vresničenje te misli čisto nic storiio niso hoteli ubogati. Danes ga „ustavoverci" stavijo med ni. Ali zakaj se niso naši věci posestniki v tem smislu svetnike, in od njega pricakujejo, da reši svobodo in že združili? — bo marsikdo vprašal. Odgovor je kratek ústavo. Rojen je v Salcburgu 15. sept. 1815. leta. ta-le: Središča jim je manjkalo in še jim ga manjka. Dr. Ju lij Glaser je izurjen in vri kriminalist. Ako bi se bilo tako središee že pred več leti našlo, go- Pod Giskro in Hasnerjem je za sekcijskega predstoj- tovo bila bi naša sadjereja dandanes že celó drugač- nika stopil v oddelek ministra za uk in bogočastje ; on nega obraza, in gotovo bi se tudi o njej lahko po čas- je zdatno pomagal sestavljati šolske in medverske po- nikih bralo : „iz Vipavske doline se je letos toliko stave; postavi o ljudskih šoiah je on skoro oče. Has tisoč centov zgodnjega grozdja, toliko breskev itd. iz- nerjem jo je iz ministerstva potegnil tudi Grlaser ter vozilo". Al brez tega ostalo je vse pri starem. se je zopet poprijel učenja. Leta 1870. ga je notranje Ako pa vsa znamenja ne lažejo, ne more več dolgo dunajsko mesto izvolilo v deželni zbor, in ta v državni, pri starem ostati; kajti bliža se čas — in skoro da je v kterem je bil zlasti v odsekih jako delaven. Velik že tukaj i da se bode potrebno središee našlo, in sicer hrup je naredil s svojim govorom o slovenski pravni Jaz mislim akademiji v Ljubljani; v njem je pokazal do tukaj na našo vino- in sadjerejsko šolo na Slapu, vsega slovanstva svoje sovraštvo, ktero je lastno nje- tako , da si ga boljšega želeti ne moremo. Po mojem mnenji naj bi bila njena naloga, to reč govemu národu, kajti Glaser je krščen jud. Star ni V se v roke vzeti ter izpeljati. Ona bode to nalogo, ktera se sme po pravici ena njenih najvažnejših imenovati, najlože in najhitreje iz- vršila, to je, nam našo zdaj skoro popolnoma zanemar- je bil poslanec v Frankfurtu. Kakošne politične vere 40 let. Dr. Stremayr (minister za bogočastje in naukj pred Potockijem isto ministerstvo imel. Leta 1848 V ze jeno sadjerejo na tako stopinjo povzdignila, da je bomo da je, pokazal je, ko je ostal minister vkljub nezaup smeli veseli in ponosni biti. Na tem ne dvomim jaz nici svojih volilcev. Kot minister za uk je kos svojemu ne eno samo minuto ne, in da tudi drugi o tem dvo- poslu 7 poklic pra vij o prijatli njegovi da bi mili ne bodo , naj mi bode dovoljeno to, kolikor mo- pot pripravil spravi s „klerikalci". Dunajski škof-po goče s tem dokazati, da navedem nekoliko sredstev, moćnik dr. Kutschker je neki britke solze točil kterih bi se po mojih mislih v ta namen poslužiti bil prvikrat odstopil Stremay ? ko mogla. Jožef vitez Chlumetzky, sedanji minister kme Zgorej je bilo rečeno, da mora pred vsem središče tijstva, bil je prejšnji čas c. kr. namestnik državnega y ktera bi imela od več izpeljana biti misel strani dobro pretresti, ter potem še Miti , na VSe j^iavumaa^ jq.|ci oi jc javaiuc; j_l ako je dober in skušenj za sedanji svoj posel pravdnika vspeh zagotovljen, načrt izdelati, po kterem se ima delavnost vseh vdeležnikov vrediti, pričeti in vršiti. si je javalne nabral potrebnih vednosti bil kot lajtnant lovskega batalij Leta 1859. poskusil se prostovoljcev, toda na Laško gredoč přišel je bil moravskih do VO^U V U^l^iJUllVU , . X ) f'^VVi IU YM.OXUL. . * 7 V ~ v, w J/. ---- Iz tega sledi, da bi našega prihođnjega središča Selovica. V gospodarstvu svojem ni mogel biti posebno prvo delo bilo to, da vse naše veče posestnike okoli srečen, kajti svoje posestvo Bikovic je v najem dal sebe zbere in jim namen in mogoči vspeh novega pod- nekojenu judu, ker mu pod njegovim vodstvom ni hotelo dajati dohodkov. Zdaj naj pa napredek kaže kmetijstvu* vzetja razloži, ter jih tako k temu navduši. (Dalje prihodnjič.) Dr. Ant Banh Politične stvari. je bil njega dni slab minister kmetijstva, zato so mu izročili ministerstvo kup v • • a JHHÉitaril ^H^^^^^^^li^kMÉHlHMH I^HH^HHH^H C1J S t T leta rojen t bil Miecheloupu pri Zatcu na Ceskem 1826 1848 pravoslovec v Prag 7 30 Novi ministri. Nemški časniki, ki morajo osebe sedanjih ministrov Karlovih varih, pozneje pri lenski ga bili tovarši izvolili za stotnika akademicne legije. Najprej je služil pri komisiji za zemljiško odvezo v , po- odnij v Prag na drobno poznati, popisujejo jih tako-le: Vsi so izmed nemško-liberalne stranke 7 ki je že tem je bil vodja grof Waldsteinovih grajščin. Temu je pusti! jako draga in večidel nepotrebna započetja, ki Bil večkrat zvrnila. Predsednik knez Adolf Auersperg, njegovemu nasledniku delajo mnogo velikih skrbi rojen 21. julija 1821. leta, je bil najprej vojak in sicer je samo teoretik in šaljivim češkim časnikom je dajal „Rittmeister" pri dragoncih. Leta I860, je kot major mnogo tvarine, da so ž njim norčije uganjali. V dr- vojaštvu dal slovó; brat Karlos, vojvoda Kočevski, mu žavnem zboru se je radjsazal poštenoviča jn mimogredé je odstopil majhino grajšcinico na Ceskem, „ústavo- tudi posredovalca med Cehi in Nemci v Cehih verni" nefidejkomisni véliki posestniki pa so ga meseca februarija 1867. leta poslali v deželni zbor v Prago. Dr. Unger je govorni minister, v mnozih obzirih spominja na dr. Bergerja. Tišti kratki, originalni 7 rezni Ko se Hartig odpové deželnega maršalstva (glavarstva) in večidel zabavljivi način govorjenja, po kterem se je českega, ukazoval je Adolf nekoliko časa českemu deželnemu zboru šaljivo in jovialno; jnki Berger odlikoval 7 se ahaj tudi pri njem zboru ni nikogar imenoval tako, na priliko v ukjkjl u ui íuiguu vai jj^OSpOCi y auijjaa nui uw wa* jl/vwiwjlijviui ▼ ^vuj/vgi^v «wj ravnost rekel: „No s tic ima besedo, T hun naj govori", centralízem. Unger je jako Ko je spomenica ministra Bergerja ostala v manjšini, Glaserjem na svetio dal zbirko a ampak kar na- Leta 1865. je stopil v politično življenje; 1869. leta je bil potisnjen v gosposko zbornico, kjer je pro dajal strogi učen imel našel Je Že UíllUg , i Siva ti 11U V111 LLlllllOllUV , LUUft 111 JIU IU JVLXtlUUUStl. VU V „JJCLIJIV^I UUOX ow^uu. Vf V/...V. kajti z Griskro on ni hotel sedeti na minister- Takih ljudi potrebujejo naši zamotani politični časi. nálog iskati novih ministrov toda ni jih in kritičnosti On v petlj pravoslovec ter je z if, ai jo ^gled marljivosti " rad nosi šopek cvetlic ki 1íc%ov^a , AMj U Ci v« rvi \j V U U1 IIUICI OCUCtl ua LUllilOlV/l xwmu Ijuui umui uwluv. skem stolu, protigiskrova manjšina pa je njemu po- Unger je minister brez odločeneg 7 kazala vrata. Tudi Beustu ni bil prijatelj , denarne šopek mu nadomestuj posel cvetličm Tagbíattov Pinkeles" posla špekulacije njegove mu niso bili všeč. Denarja pa je pripoveduje, da se mu srce taja, ko posluša kteri Schu tudi njemu vedno manjkalo. bertov napěv, zato svoje politične prijatelje prosimo, Lasser baron Zollheim je znan že od Bachovih opuščati to godbo, da ne dobimo stajanega ministra s časov. On je jožefinski birokrat brez stvarilnih vzorov. cvetličnim vencem brez posla. Naj še po vemo, da je Tirolci so mu šaljivo rekli „Odemlasser" (to je, sapovec), tudi on krščen jud. Morebiti on in Glaser pot v mi- ker je kmetom pripovedoval, „da duh časa je sapa nisterstvo prigladita tudi še pravim in zvestim sinovom božja u On je duša novému ministerstvu ) *7 ministerstvu pa je bil strašilo, kedar uporni liberalci Biirger"- Abrahamovim Minister za deželno brambo c. k. polkovnik H o r s t 4 ai je kot zagovornik tega ministerstva v državnem zboru spomeniku že zaslužil parlamentarne ostroge z redi in visokimi službami. y kteri predstavljaj o boga solnčnega kot Národopisné stvari. Lileki in Minalila. Spisal Davorin Trstenjak. Slovenci celjske okolice, ktere prebivalci unkraj Boča imenujejo Kraj n ce Kraj nčane } Slovence v Halozah in na dravskem polji pod Ptujem imajo za Lile ke. Lilek v slovensčini znači ,,mergus > popek y pon- durek' t tiča Tauchente. lek ga Nemec imenuje Taucher ki staroslovenščini pomenja lilek y y le- L c IV , ClCOnia , ono., uiuiuu, v oi UOV.1U1 au *** * c«^*^» lilek, liljak, vespertilio, notoper, Fledermaus; tudi s trk Storch, v srbsčini in hrvaščini To po- Haložani imenujejo šišmiš ali netopira lilek, znamenovanja so iz slovanščine tudi prišla v rumun- ščino, škipetarščino in novogrščino. V češčini je lelek ardea, Storch, poljski lelek: aluco, Nachtvogel , li-tovski lei is, caprimulgus europeus, kozodoj — stano-vitna tica, ktera se podnevi ne vidi, temoč le ponoči dojde in koze pozezne, podojí, kakor Litovci verujejo Prvotni pomen korenike: lal y lei y lil znači vo- lit are, sèm in tjè letati, flattern, in iz tega pomena so se izobrazili pomeni : ludere, lascivire, exhilerare voluptate frui, sanskrit: lal, lil v ravno omenjenih pomenih, lal i ta, amoenus, gratus, pulcher, lalitám, pulchre belle, suaviter y iii â y ludus praesertim amore captarum foeminarum, srbski lile, schmeicheln, „lile mile", schmeicheln in streicheln, blanditiae, slov. lila Kinderpuppe, lilati , 151011 0*5 , guiau DÇj 6U5AJ " OVjy hrvaški lila, icuncula, agucula, planguncula, pupula. Iz pomenov titranja, igranja so se izobrazila pozname-novanja za s vit, žar, zato vlitovščini: Lelus, solnee lelus, illustris v naslovu, primeri nemški Erlaucht Durchlaucht, svitli gospod. To mitično božanstvo so tudi poznali Srbi, kar pri-čuje refrén narodnih pesem „Lele mene"! Zakaj celjski Krajnčani imenujejo Haložane lile ke zaradi lilajočega (flatternd) oblačila, ker nosijo brguše in srakico čez brguše, meténe (plašče) ali zaradi bistrejega obnašanja in gibanja, bistreje hoje ali viših vratov, nego jih imajo tršati, čokasti in stisnjeni igrati se gurati se gugljati se y y y y je Kranjčani ? Ali meri to psanovanje (derisus) na nečisto pleme, ker dokazov imamo dovolj, da so Ha-ložani in zagorski Hrvati se mešali z Obr i (Avari), tedaj lile ki = netoperi, ki niso niti tiči, niti miši? Ali je to psanovanje nastalo, kakor je najdemo v starosrbski knjigi, v kteri se Frank veli — lev, Dal- mati n Armenec orel ; S aracin veper > nin manec riba kuščer, Indijanin Turčin golob y zmija, Sir j a- y Tatarin — zagar (canis venaticus), Ku- tur pardos (Panther), Rusin vidra y L it v an y Bolgarin bik y Srbin Nemec volk y S a s i n Vlah — kotka (mačka) (Saks) sraka, Hebrejec pastuh (žrebec) y y godca*) nebeškega. Na^tem spomeniku stojí imé: Lan-dino. Tudi pri starih Cehih je bilo imé osebno: Land sansk. po- amare (Regest. Bohem. 1231, 363.) navadno. menja: lad, in land, ludere, jocari, garire, desiderare, v srbsčini: landati, garire, jocando , lu-dendo obambulare, lan dav, garrulus, toraj enaki pomen. Kjer je godba, ondi je šaljenje, ljubičkanje, ob-hajanje, skakanje, plesanje; Lan din o — Lando je toraj jocans, lubens, gariens, saltans itd. To imé je toraj v nekakošni mitični zavezi biti moglo z bogom godbe. Pa tudi imé Minalila se odnaša na igranje, guranje, gugljanje, letanje sem in tje, landanje, laskanje ljubičkanje, ker vse te pa znači: mina? pomene ima korenika lil. Kaj tebnj a. To imé je že razložil učeni ruski pisatel ja.**) On pravi, da mina, minka znači da mina, minka znači v Po- pr- votném pomenu mala v drugotnem mila, kajti, kar je ljubeznjivo, primeri nemški: „was malo tudi Je milo klein ist, ist lieb y herzig a Mina lila je toraj: mala ali mila Lila, ali se Lila povzame v pomenu pupa Tochterlein, ljubeznjiva hčerka ali yy Pupe u 9 ia^«, -*.v^-icv.-nw^, xjwuv«uji,w xiv^íxx«, «XX v pomenu Kinderpupe", Kinderdocke. Saj še sedaj imenuje Slo venec ljubeznjivo svojo malo hčerko: ;liliko. Mina je po Potebnji iz: MtH-/fi, litovski: minu, in izvirno znači: mêti, drobiti, na malo, drobno napraviti; iz tega je slov. min-cen, mali, kakor latinski: minor iz : minuo. Mina lila je toraj drobna, mala ali mila lila ,das kleine y liebe y herzige Puppchen, Tochterlein". Tudi v staroruskih spisih najdeš osebna imena: Mino Minja, Minuš, Minčo, in Rusi rabijo, kakor sem že rekel, besedo: minka v pomenu: mila ženka. ***) ime Na tem spomeniku je Stolata. y se čeških naj deš drugo prav slovensko staroruskih spisih in tudi v staro-imena: Stolma, Stola, Stolmir, krajna imena: Stolin, Stolani, Stolměr, bodi-si stol, staroslov. thronus, ali pa iz iz 9 y / . s t o 1 i a cpátv(úficcf lacunar, kar vse znaci: ausgehôhlter, holzerner Trog Krippe, getáfelte Decke, Fach an einer Felderdecke Vertàfelung eines Gemaches. Iz s t o 1 i a so Nemci vzeli svoj „St o lien", ein getâfeltes Gemách, getáfelte Grube ker jame podpirajo, oblagajo z deskami, trami, lemezi gredami (trabibus). 9 9 Sufiks a ta najdeš v imenih : Slavata K oj ata Ku bata, Bosata, Bonjata (slednje pogostem tudi na nori-ških spomenikih), Božataitd. Rodbin z imenom Stolar, je še sedaj več na Pohorji, tudi v čadramski fari, dalje tudi :Stolatniki. Národno blago. Prislovice in reki iz Istre. Zapisal J. Volčič. Cisto Čelo (pošten člověk) more priti do carovega stola, a nečisto ne more ni do dvora. Nedavno sta se v podlistku graške „Tagesposte u ka v- \J JULi V^ --y 1J. K> KJ L UJ U U - J &Zt)6C y X JL t^ KJ C* JJL \J VJ jf" — * « - ^ »------— ^ ^ - v ^^ *** (Škipetarec) — breber, Egipčanin — kozel, Čerkez ptujskega spomenika. Winter hoče-na njem najti kršćanske Ar banec sala profesor Winter in župnik K n a b 1 o pomenu tega ia bivol y sica y Hrvat Persj anin zerjav ali vran y Grk li- nazore — Kristusa, Knabl govori 0 nekakošni „Orpheus- aspida (kača) ali sova > Ceh norec sonne". Winter se bojí, da utegnejo si Slovenci ta veli {Taucher, mergus). Tedaj bi Haložani in dolnji dravski kanski steber osvojiti, kakor si osvojujejo koroški vojvodski Poljanci imeli enaki priiinek s Čehi, in res te živali stol. Že so si ga osvojili, in g. Dav. Trstenjak v tem prav izvrstno karakterizujejo vsako pleme. stol. članku je prinesel nove dokaze, da so te spomenike po'stavilî Imé Lilek me napotuje na osebno žensko imé N ori čani, ki so bili Slovenci. i-ii i, 1 „ 1 • i __• ri rv^r+v.;« Vred. naj- Minalilla, ktero se bere na rimskem spomeniku denem pri sv. Martinu na Pohorji nad Slov. Bistrico. Že' sem v obsirnem spisu, objavljenem v letopisu Potebnja ,,0 mythic. 41. 45. *** značenji, Moskva", 1865. stran Pis. Osebno žensko imé: Lila navaja Moroškin ,,Imeno- « V w v A-u. » v JUiV UL« VI y V/ is/ j Vf TAj VUV t-UI » J ---,---------------U----/ t----- Matice slovenske za 1. 1870. omenil običajev na onem slov. str. 111." Liljana se bere v srbsk. spom. 14. 70.170. % Pas nezvan iz kuće gostu) (se reče o nepovabljenem duguje toliko zastavka (zastati) Restanz. Kokosa se hulva Tuj zalogaj vec va ustih smrdi (kedar se kaj ne dá ali ne prime iz ljubezni). Ki ne posluša, neka zlo skuša. ) perje menja Podakovína, Nachwuchs. Ca je sujeno, ni mmjeno (Naš narod ima še vero v osodo On fatum). je Glagolitski napis. Cerovlji blizo Pazina je bil na župniški hiši kamen sè sledečim glagolitskim napisom : toga vesel, kakor kralj krune. ovu kuću učini pop emu je ki u mladosti navadan, ta je temu u sta- 1 1Z- roati radan (rad ima). Od svetoga Lavreča iz vsakoga obloka daž zad svakoga grma v uk. (Pastirska.) Nesudi, da je tovar (osel), dok ne žarove (sodi člověka po govoru). Pozdravi i odzdravi: Dobro jutro: Bože daj vsako ivan bubić redovnikom va ime bože. č. /. p. g. — 1594. Ta kamen je zdaj v novi župniški hiši znutra praga v tlak vzidan. A na Previšu ki » »iJiM»u. iA xi« jlíovwuj XVI opada 2 pod Cerovsko župo, je zdola znutra na štalu pravo pega gotiškega kelha gladko in čisto vrezano glagolit ~ Starci Previšani pripovedu- daj sko • • JeJ pop I Bub da je bil ta župnik P jutro. Dobar dan: Bože daj vsaki dan. Dobar večer: ondi razvaline njegove nekdanje hiše, in da je zapustil Bože daj vsaki večer. Lahku noć: Lahku noć i od Převis, pak šel pol ure hodá niže v Cer o vije za-se Boga pomoć. Zdravo, zdrav bio, zdravi bili. Bože in za svoje naslednike si hišo zidat, in tako je bila > ter še kažej da daj zdravlje i dušu spasiti. Dobro došal: bolje našal. prenešena župa iz P Zdravo došal: zdravo našal. Veselo došal: veselo našal. P Srećan put: srećan ostanak. a ćeš ako Bog da 9 iii y nekda zdaj ✓ _ vze v Cerovlj Se so na osiromašele družine Bub ali i da je bila tako jako bogata in mnogobroj ča ćeš u ime božje (delati, sijati itd.); to i to ako^će sadruga (patriarhalna družina), da se je v tej družini Bog; ala veselo naprvo u ime božje (delaj) brate. rad 9 ako je Bog na pomoć Sipak 9 Gartrose. Cim Mi naenkrat, kakor starci pravijo, po 12 zebel takalo. Ta pop glagolaš je vreden slovanskega spomina. Matematična terminologija Sostavil prof. Ivan Tušek. (Konec.) Polygon poligon, mnogokotnik. Polygonwinkel mnogokotnikov kot. Polynom Positiv Postulat Potenz Potenzexponent polinom, mnogočlenik. pozitiven. postulat, zahtev. potenca, vzmnož. potenčni eksponent i vzmnožno kazalo. Potenciren Praktisch Primzahl Prisma Probe Problem Procent Produkt Progressiv Progression Projektion Projiciren Projicirende Ebene - vzmetajoča ravnina Projektionsebene — vzmetna ravnina. vmnožiti, vzmnoževati. praktičen. prvica, praštevilo, prabroj prizma, preskus. problem, zadatek. odstotek. produkt, izvod, zmnožek. postopen. progresija, postopica. projekcija, vzmet. projikovati, vzmetniti. proporcija razmeren. Proportion Proportional Proportionality Proportionirt, gerade méren. Proportionirt, ungerade i raz m era. razmérnost. na ravno raz- obratno raz- méren. Provision Provisor Punkt Pyramide opravnina. opravnik. točka, pika. piramida. Pythagorâischer Lehrsatz pouček. Pitagorov Quadrant Quadrat kvadrant, četrtnik kvadrat. Quadratur Quadratwurzel Quadriren potenco Quantitât Quantum Quaterne Quinterne Quotient kvadratura. kvadratni koren. Rest Résultat ostanek. kvádro vati, vzmnožiti na 2. Rhomboid Rhombus količina, kolikost. Richtlinie množina. Richtung rezultat, iznesek, izsledek romboid. rombus. ravnalica, mérnica. mér, f. kvaterna, Četvorica, kvinterna, petorica kvocient, količnik. s. S at z stávek, izrek. R. Scheiteleck sovršni ogel. rabat Scheitelgleichung temenska enačba. Rabatt Rational Raumgrosse Realdeffinition Reciproke Werte popustek » linie temenska črta. razložen. prostorna količina, stvarna oznamba winkel -— temenski kot, sovrsni kot Schenkel des Winkels Schief — poševen. krak. recipročne vrednosti, Schiefer Winkel vzvratne vrednosti. Rechnen Rechtwinklig računiti, številiti pravokoten. Schiefwinklig Segment poševni kot. poševnokoten. odsek. Sehne tetiva. Rectification der Kreislinie krožnice. Rechter Winkel Rechteck rektifikacija Sehnenkreis tetivni krog. Seite stran, stranica. pravi kot. Seitenflache postranska ploskev ; po- pravokot, pravokotnik. stranska ploha. Recurrirende Form Reduciren povratna oblika. Sekante reducirati, debeliti, stezati, Sekunde sekanta, secnica. sekunda. skladati, stegniti, zložiti. Senkrecht • v navpicen Reduction Reducirter Werth zložena vrednost. steza, skladba, stezanje. Senkrechte, die reducirana vrednost, Sexagesimalgrade navpicnica. šestdesetinske sto- Reel pinje s tvar en. Reesische Regel Regel de tri Reesovo pravilo tristavka. Regressiv Regular Reihe Relation nazaden. pravilen. Sinus Sinus versus Speciell Sphárisch Spbaroid sinus. sinus versus. poseben. sferičen, krogeloi. sferoid, pakrogla. vrsta. odnošaj. Spitze (des Winkels) Spitzer Winkel vrh, teme. oster kot. Relative Primzahlen — medsebojne prvice. Steigendes Verháltniss Rente Resolviren nastopna pri dohodek. méra. drobiti Stereometrie — stereometrija, telesomerstvo* Stetig Strah! stálen trak. třapec. kita. Strahlbuschel Strahlpunkt Stumpfer Winkel Subnormale Substituiren Substitution Substitution8methode vanja, Subtangente Subtraction Subtractiv Subtrahend Subtrahiren Summand tračišče. topi kot. podpravilnica. namestiti, zameniti. namestba, zamena. Trapez Trapecoid Trigonometrie merstvo. Trigonometrisch kotomerstven. trapecoid. Viertelkreis Vollecke cetvrtnik. polni ogel. trigonometrija, trikoto- Voiler Winkel Yorderglied trigonometrijsk, tri- Vorzeichen — popolni kot sprednjak. znamenje. Trinom tričlenek. w. način zamenje- r. Wahrscheinlichkeit verjetnost. način zaméne. poddotičnica. odštetev, odstevanje. odšteven. Uebervoller Winkel Umdrehungsaxe prepolni kot okretna os. Wahrscheinlichkeitsrechnung verjetnosti. račun o Umfang obseg, obod Umfangswinkel Wechsel Wechselwinkel menica. subtrahend, odštevanec. Unbekannte die odštevati, odjemati. pribrojnik, prištevnik. Unechter Bruch Unendlich obodni kot. neznanka. nepravi drob izmenični kot. Winkel kot. Winkel im Halbkreise — kot v polokrogu. brezkončen Šumme — suma, sostevek, vsota, znesek. jjngerad gerade Zahl Summenformel vsotnjak, vseskupni Ungerade Linie — kriva črta. enosodi broj. izraz. Summirbar zbrojen, sošteven. Summiren — soštevati, zbrojiti, zbrojevati Summirung Supplement soštevanje. dopolnek. Supplementareck dopolnujoči ogel. Ungerade proportionirt Winkeldistanz Winkelfunktion Winkelmass Wiirfel velikost kota. kotova zamenka. kotna mera, mera za kote. méren. Ungerade Zahl Ungleichseitig Unione, sámica, samotérica. obratno raz- Wurzel kubus, kocka, koren. liho število, lihi broj. raznostran i a i o. W.urzelausziehen izvesti. Wurzelexponent Wurzelgrosse koren izvoditi, koren korenovo kazalo kořenitá količina. Symbol ; H| Sy metri sch Synth eti sch simbol y znak. simetričen, someren. sintetičen, sostaven. T. Variation Variationsform v. variacija, prememba. premembna oblika. Variiren premenj evati. Zâhlen Zâhler Zahl z. šteti, brojiti. števec, broj nik število, broj. Tangente tangenta, dotičnica, dirka. Veránderlich (variabel) — spremenljiv. Zahlensystem številna sostava Terminrechnung ročni račun i obročni Verháltniss račun. n primera, omér. der Gleichheit Terne Tetraeder Theil J I Theilbar terna, trojica. mera. Zehner enačna pri- Zehntel Zeichen desetica, desetina, znamenje tetraeder. -Zahl primerno število del. Vertikál vertikálen. deliven, meriven, razšteven y delen, méren. il il -Ebene -Linie vertikalna ravnina, vertikalna črta. Zeiger, Ziffer Zinseszins index kazalka. cifra, brojka, številka. obrestna obrest. račun ob obrestni Theilbarkeit delivnost. Theilung harmonische delba. Theoretisch Transformation Transversale teoreticen prestvorba. preka, prečnica Verschieden soglasna raz- Vieleckig Vielfaches Vielkantig Viereck različen. mnogooglat. mnogo kratnik. mnogorob, a, o. četverokot, četverokotnik. Viereckige Zahl četverokotno število. Zweitheilig Zinseszinsrechnung obresti. Zusammengesetzt — sostavljen. Zusammenhangende Verhâltnisse vezne primere. Zweigliedriger Ausdruck dvodeleu. £0- dvočlenik. Opazka. Pri sostavljanji so mi bili v pomoč s svojimi dobrimi sveti sledeci gospodje: prof. dr. J. Bleiweis > prof. Pleteršnik, ravnatelj Praprotnik, srednjih učilišč nadzornik Šol i učitelj Tom v • v V kterim izrekam prisrčno zahvalnost prof. Vester in profesor Pis. Slovstvo jugoslavensko. * Logika — se zove nova knjiga, ki je nedavno prišla v Zagrebu na svetio, prestavljena iz latinskega jezika in deloma predelana. Ima polnih 18 pól, a cena jej je samo 1 gold. Dobiva se ali pri knjigarju Fied- Knji- ierju ali pri prof. dr. Jos. Stadlerju v Zagrebu, žica ta utegne služiti tudi slični slovenski terminologiji. Dopisi. Od Soče 10. dec. Dne 30. u. m. je imelo po- nje- litiško društvo goriško svoj občni zbor. govih obravnavah piše někdo v „Slov. Nar." tako-le: imenu odborovega odseka je poročal g. D. navajaje j) v iLuuiiu uuuuiv/vuga uuouaa ju jJUJL uv/ai g« jl-t« jjl«* v wjwj \j djanske dokaze (!?), kako je naših 6 pravih slovenskih y , dr. Lavrič, Fa- Pagliaruzzi, dr. Žigon) pogumno naše (deželnih) zastopnikov (gg. dr. Abram, Dolijak ganel pravice vsestransko branilo. Izrekla se jim je od na-zočih družbenikov zahvala s klicem „Slava jim"! Gosp. Ometu. Gorjupu, Polay-u in Winkíer-ju pa ne, ker niso hodili z omenjenimi 6 poslanci in večidel samo nam protivno vlado zastopali" (vlado Ho henwartovo namreč). Sprejel je zbor tudi ta-le na- svèt: „Da se brzojavi voditelju českega naroda y dr. Rie ger-ju in njegovim tovarišem zahvala za moško zasto-panje federalističnih načel o časuHohenwartovega ministerstva". — Denimo, da je res goriška četvo- rica « v, x » w v c* . j^v^.l^vr , — - j« * — ---------~ rne itd.) vlado zastopala — Hohenwartovo kako to, da jej je slavna skupščina vlado, namreč 30. dne u. m. za tega voljo grajo (indirektno) izrekla, v tem, ko je češkim rodoljubom za podpiranje Hohenwartove politike zahvalo brzojavila? Kako to, da se Hohenwartova vlada „nam protivna" imenuje, v tem ko se češkim voditeljem hvala izreka, ker so isto vlado podpirali? Za isto politiko se češkim poslancem zaupnica in zahvala, goriškim pa neza-upnica in graj a izreka! ! — Ta politika goriškega političnega društva, oziroma odbora nj enega ali odborovega odseka zna biti prav modra, a navadni um je ne more „pregruntati". — Slavnému „polit." društvu na čast hočemo za zdaj še misliti, da je „Narodov" dopisnik obravnavo in sklepe občnega zbora 30. nov. napačno razumel ali pa narobe o njih sporočil. En » nenazoč" Sočan. Iz Istre. (Spomin na deželni zbor.) Naš deželni Trst 11 dec Včeraj zbor je imel samo devet sednic, pa kaj bi si čiovek čitalnici je bila prav živahna in lep veselica v Rojanski med em preveč glavo belil?! Soglasno se je vse opravljalo, samo gosp Marot, eden naših treh slovenskih poslancev ) opozicijo delal. Pregled novih volitev za deželni Točke, meni do sedaj znane, bile so je zbor, zbiranje v rajhs- rat prenarejanje zbiralnega zakona, odloka za polje- X. Ckli J J^iuuai VJWllJV 1ÍW14W4MVQV, --- - 7 v — — r j AJHWL » JU VU1MU delsko šolo, rešenje občinskih prošinj za samostalnost jemnosti brzoj (avtonomijo) in predlog Marotov za slobodno luko za Kastav in Novigrad. ~ svojim smo se tudi spominjali posavskih bratov v Krskem. Al tudi to pevsko društvo, ktero je isti dan stopilo prvikrat na javni oder ondašnji, spomnilo se je Rojanske čitalnice z vljudnim povabilom. Slava Poslali smo tudi mi v znamenje slavjanske vza- naše mu ! Tudi med našimi Lahoni se je za- čela nesloga. Velikaši, kteri so nedavno časnik „Citta pišem, o© j v ««ui" * ; f- , «v * uvvvjv štirih poslancev, vsi soglasno Zamarinovo volitev odvrgli. pravda dr Kar zadene pregled volitvenih dino" v oblake povzdigovali, ga zdaj gazijo v blato in se je našlo vse v redu, pa vendar so izvan ga hočejo vničiti. Največ v to je pripomogla neka Pa čast zbiralcem (Izole, Muje, buzeta) kojí so gosp. rega je bil „Cittadino" hudo napadal in mu vsake baže Z am ari na spet v zbor odbrali! Pa kaj se zgodi? surovosti prednašal. Polovico tega pa ni bilo resnica: Muje Buzeta) koji so gosp Pepela, zdravnika rega je bil „Cittadinoť hudo tukajšnje bolnišnice, kte padal in mu vsake baže talijanski oskrbitelji so Zamarina spet odvrgli ) m Bog zna kolikokrat bodo še to komedijo ponovili, kajti skoraj vse „Prog kaj pa so tudi porotniki slabo sodiii } kajt oni so " stranke, in hudi sedanj na- dotični zbiralci ne odstopijo od svojega ljubljenca. Za- sprotniki „Cittadina". Pri konečni obravnavi je bil ob _ trn m ^ * A A • • 1 • ^ — A ____ii marin je pošten Talijan bistre glave, in zato morda sojen na 3 mesece zapora, 150gold, v siromašnico pla strah liberaluhom. Za „rajhsrat" so zberali pod pogo- da se pridobljena autonomija provincije kakor Jem> tudi narodnost spoštuje. No! to je prav smešno. očetje strastno skrbé • ^ • • čati tudi ) Ti pa tudi v pravdne stroške italijanski list ,,Prog << uucije otiaotuu divi^, ne samo, da ne dajo avtonomije Umu ta starim županijam, prem da so zato vse občine prosile, je 10. dne t. m. „iw»iuau dapače celó neke samostalne so v zadnjem zborovanju mlatil je le po vodi in vezal otrobe ----* * „^ znanega slavofaga, izhajati dinu , kteri maha, ta pa nasproti njemu tudi ta namen je začel , organ Hermeta grozovito po ,, Citta- Umazani „Cittadino" 9 po Novicah" hudo odrihal > al Okoličani na- pod druge po sebi prevelike županije (n. p. Pičan z meravajo monstre-protrest proti mestnemu svetovalstvu blizo 4000 prebivalci pod Pazin) vrgli. Velike župa- napraviti zato, ker hoče vse vasi v okolici pod Krasom m. «« ^v a I n vrv a IT I I IV nije, zbirali a mal zborček! Drugi pogoj, da so v „rajhsrat" v mesto stisniti. Naši okoličani gojijo od tega časa XlUlimi , je ta, U« ww Xijmuv.« umvuuuov UflilUUUV/ glUOUJO til V ČltLLLICJ O ili 1ÍČÍ.UCJ <*li OC JC, v očuva.*) Bože mili! Ne bojte se za svoju narodnost, ločenje od mesta zopet na dnevni red spravili dok se slavenski Istran ne probudi! Po mnogih udar- a — 1_ — ^ ---^ J L^ m. m «« Î-r i U w đ~\ n .V2 I rv /V A C C r> a n A v\ /v m wv m /n da se njihova (talijanska) narodnost národno gibanje živahneje in nadejati se je, da bodo cih po modrih naukih naše )) Sloge so se mnogi pro- Prav tako, okoličani! Preglejte vendar enkrat in poganjajte budili, a ostali čekaju još većega udarca od svojih ne- se za to, da se oprostite svojih vedno z „scavi" (sužni) pitaj o in kteri bi vas rajsi protnikov, kteri vas danes prijateljah. Tada ce krotki Istran ustati i početi svoje ko jutri, v žlici vode vtopili f braniti ) ali ne bojte se, da Vam bude vaše silom uzi- Frick J mao 9 kao što Vi sada nam činite. Naši poslanci so volilni zakon prenaredili v tej točki, da c. k. činovniki Rojan 10. dec. (Naša Čitalnica) napravi 26. t. m. besedo z deklamacijo, petjem in deklamacijami. Dra (uradniki) ne smejo zberati (voliti) ni zbrani biti v de- matični odsek bode predstavljal veselo igro „To sem želni zbor. Ali nakana jim je v nh*.« Kila lo +a rio k; x««*;^ v obče bila le ta, da bi bil jaz Vabijo se vsi častiti udje; neudje, kteri bojo tako dosledno duhovne odstranili od zberanja ter iz- z udmi vpeljani, dobijo vabilnice in plačajo vstopnino ključili iz zbora — pa premisa ni bila dosti šegavo prevdarjena, kajti premisa je bila: „kdor od cara do- Ivan Dolinar taj nik. Novomesto 11. dec. (Naznanilo.) 17. dne t. m. biva plačo, ne more ne izbirati ni biti izbran v deželni bode v čitalnici naši volitev odbora po předpisu druž zbor. Tudi duhovni dobivajo plačo če polno — iz c. kr. kase, tedaj morajo biti izključeni iz poslovanja za deželno poslanstvo ! Daslih so ta predlog sami odvetniki — izleček talijanske iteligencije — vči-nili, so se vendar ukloniti morali bistrim razumom sla-venskega zastopnika g. Marota, koji jim je dokazal, da duhovni niso plaćani iz državnih dohodkov , dopače iz verskega zavoda, koji ni vlast državna, ampak vlast- prav ne po- benih pravil. Vljudno vabi vse družbenike v to zbo rovanje odbor. Iz Ljubljane. (Porotniki), ki bodo v tiskovnih tožbah sodiii y kdo je kriv, kdo 9 ne, so za 1. 1872. Ahčin Karol štev. 43, Ahčin Gašper, Debevec Jožef, Fink France , Fortuna France , Galle Karol, Gregorič Jožef, Hofman Karol, Horak Janez, Jamšek Janez, Janežič Rihard, Jenač Oto, Kalin Jožef, Karinger Karl, mna cerkvena, in ako gremo dalje, vlastnina vseh pra- Kavčič Karol. Krašovic Janez, Lerher Mali vovernih ove provincije. Nadalje jim je g. Marot raz- ložil 9 da Slaven visoko čisla svoje duhovnike > da jih Georg, France, Opi Jožef, Pavlin Jožef, Petričic Vaso, dr. Pfef-ferer Anton, Pirker Raimund. Račič Jožef, dr. Rebiě vkljub vsega obrekovanja liberaluhov čedalje bolj spo- vi • i i i n i i v i i * v • r i i • w • štuje Julij > ) Sagorec Alojzi t » OV^M VU1VUUIM1JJH HWUi MiWUV I VUUHIJV WUIJ O jJU ~ U Ulij , UOgUlCU kakor na liberalnost čedalje več mrzi. Izključenje Simoneti Peter f Saje France, Santel Franc mlaj. > duhovnov iz zbora bi tedaj verne katolike in posebno Slavene jako ožalostilo, ter zbor bi s tem sam sebe ob 9 Stroj Miba, Tambornino Karol, Tonies Gustav, Voltman Karol, Winkler Avgust. Winkler Janez * ~ baron Zois Anton ; namestniki : Germek Jožef. > 9 l/j vv1 hkj\jt. kjk k> kvin »milu ocuc \j kj ucú , ua1uu zjuio xlubuu j uduicobuiai . v^tluiga vuavil vse zaupanje dal. — Gospodje so na to omolknili ter Jàhrling Avgust, Kottek Edvard, Maček Ferdinand o duhovnih niso glasovali. Kdor naravske politike nima, Naglas Jakob, Pesiak Spiridion, Plave Albert, Polzl se lahko moti, zato ti gospodje še toliko naslednosti Franc, dr. Supančič. niso imeli, da bi bili rekli: „Tudi penzionisti so iz (40 ubozih učencev in 40 učenk ljubljanskih Šol) c. k. kase plaćani, tedaj se jim mora kakor uradnikom je doživelo v nedeljo v čitalnici zeló vesel dan, odreči aktivno in pasivno pravo volitve v zbor. Al to dobil je vsak in dobivala je vsaka novo zimsko obleko kajti jim ni na um šio i činovniki aktivni izključeni so od nog do iz zbora; penzijonisti pa vživajo vse v zbor spadajoče pravice. Lepa logika ! in sadja ; te pa vsak še lepo štruco kruha glave ; vrh fantičev in 6 punček pa še lične molitvene bukvice, ki jih je darovala dobrotljiva gospá. Kdor vé t * kako hudo je trpeti mraz, pripoznava pac rad dobrot čitali Neki ovdašnji Sloveni govore, da bi radi „Novice" ljivo napravo, ki jo je pred 5 leti po narodni naši či- ako bi barem dopisi iz Istre hrvatski pisani dovoljni tomu? Pis Dobro ! Ste Vred. za- talnici v našo domovino vpeljala gospodičina Ju lij a Orlova, zdaj gospá Moos-ova, in ki jo zdaj že v ŽIVO y Si drugem letu katoliško tukajšno društvo hvalevredno na- — V četrtek je drugi volitveni boj. Volila bodo daljuje s pomočjó blagih gospej in gospodičin in obilih mesta in trg i. Ako Bog dá in domoljubje dobrotnikov. Gospoda dr. Vončina in dr. Orel sta vsaj večino poslancev in mest in trgov bode priborila gled vzamejo naše čvrste se meščani v ginljivih govorih izrazila pomen in namen te milo- domovina. Naj darne naprave, ki naj nikdar več v Ljubljani ne izgine poštene kmete in naj se ne dadó slepariti od tuj ob času sv. Miklavža in čedalje več posnemalcev najde domovini izneverjenin domačih. Možje, ki so Vašega po naših mestih! y m panja vredni, so Vam, mili rojaki y ze v v Cu > ministerstvo na Dunaji! vicah" naznanjeni bili; držite se jih možato poslednjih „No Le za Ljubl okoli 250 g» Vam se danes moremo naznaniti to, da mestjanov volilcev, v petek zbranih za z£ , je en o- stopnika ljubljanskega mesta si izbralo gospoda Valentina Krisperja in gospoda Ivana Vilherja, oba visoko spoštovana, štena možá, kterih rodoljubj koliko prave zavednosti pri inteligentna, skoz m skozi e je čisto kot zlato mestnih volilcih, kako po e Je se ž njima moreta meriti kolovodja konstitucijonalcev ljub ljanskih dr. Zup in pa c. kr. finančni uradnik dr. Kaltenegger? Le pogumno tedaj na volitveni boj v četrtek — in zmaga je tudi tu nam mogoča, ako je Ljublj še vredna imena „bele << m „Laubach" postala! Vsak hiše » Novice" niso sicer ilustriran list y ima žlahto y Ljubljane" m naj danes gré od hiše do prijatelje in znance, in naj vsa- ne morejo si kaj da ne bi prišle s sličico na svetio. danes vendar cega iskreno vabi, da pride volit ; nevedne naj podu čuj lUIOjU Ol XVC»J , ua UO U.L ^IIOIO a guwivv li« OVCUU« .J 7 iiiuviwuim «< Dežela kranjska je govorila! Zvedite sedaj razloži, da tudi en zmotenim naj razjasni zmoto ; neČimurnim naj skeg utegne odločiti osodo ljublj lit Videli bomo mesta. Stori naj vsakdo svojo dolžnost, šnejših državljanskih pravic so ena î kajt visoki gospodje dunajski iz sledečega poročila, da narod naš slovenski stoji nepremakljiv kakor skala zamožmi, ktere je že večkrat poslal za zaupnike, za zastopnike svoje v deželni zbor. Izvolil jih je danes (12. dec.) na Kočevsko „Slovenija" ne stavi nobenega kandidata deseterih voliščih spet vse od prvega do zadnjega jutri, kdo je nas kdo ne! Za nemško m večidel enoglasno. Kaj tedaj je pomagal razpust deželnega zbora? Le to je gotovo, da je ljudstvo še bolj razdraženo zoper vlado, in če deželni zbor še desetkrát razpustite naj si ga Kočevarji izberó prav sami (Deželni zbor kranjski.) se v Ljublj začne Trajal bode naš zmi- že prihodnji pondeljek, 18. dne t. m. zbor, kakor vsi drugi, le celo malo dni, ker brž po Božiču, 28. dne t. m., se neki že ima začeti državni rom dobite isti odgovor. V taki hudi zimi dolgo pot zb do volišča hoditi in še denar trošiti, to ni šala, kakor na Dunaj y če ga bo kaj (Zopet eno resno vprašanje do naših mestnih morebiti Vi gospodje na Dunaji mislite. Ce dunajski ocetov.) Povedite nam: od kod ima usnjar g. Janesch ministri druzega ne znaj o, kakor deželne zbore razpu- pravico, da sme cele kupe šute y ščati y ktero pristudila se bode ustava ljudstvom kmalu tako, svoje delalnice na cesto zraven Ljublj pri idanj že davno da si bodemo želeli Metternichov čas nazaj zmetal, ktera pa še danes tam leži tako, da se voz Ná te zdaj poslance v kmečkih obcinah danes iz- vozu nikakor ne more ogniti? Ali magistrat ne voljene; ti-le so vé za ta policijsk pregrešek? ali se taka zanikernost Gosp. dr. Janez Bleiweis in gosp. dr. Jožef morebiti zavoljo tega dopušča Poklukar enoglasno (z 78 glasovi). konstitucijskega društva? Ce y ker je Janesch ud se ti kup d pot Gosp. Matija Koren, posestnik, z 92, in gosp. ne spravijo brž proč, prosili bomo c. k. deželno vlado dr. Costa z 89 glasovi. , Gosp. župnik Lovro Pintar z 46 glasovi. . Gosp. kanonik France Kramar in gospod dr. Razlag z 84 glasovi izmed 95 volilcev. pomoči k 5. glasno Gosp. Martin Kramarič, posestnik y eno- y razen izmed 42. Gosp. dekan Jurij Grabrijan z 38 glasovi Gosp. grof Jožef Barbo z 106, gosp. župnik Miha Tavčar z 103 glasovi izmed 131. y m gosp dr. Z arnik z 125 Nasprotni kandidatje Tomšič 25 glasov, Pem 22, Klemenčič 10. Gosp. Jožef Zagorec, posestnik, z 71 glasovi izmed 79. Gosp. Peter Kozler in gosp. Luka Svetec. 10. Gosp. dekan Janez Toman enoglasno. Vam pa junaški volilci, ki ste — vkljub vsem krivim prerokom — tako možato volili in novému ministerstvu djansko pokazali, da Vas ne bega noben raz- (Oznanilo.) Da se mnogoteri nepriliki in več-kratnemu vprašanja v okom pride, naj te vrstice na-znanijo gg. učiteljem in prec. duhovščini, da se vsi napevi raznih pesem — za vse priložnosti in praznike cerkvenega leta — ranjcega Gregorja Riharja, bivšega stolnega organista, zdaj po znižani ceni dobivajo edino le pri sestri ranjcega: Jeri Riharjevi (vLjubljani gospóske ulice hiš. št. 211). Vsak tedaj, kteri želi si nakupiti kaj napevov, naj se blago voljno obrne do zgoraj omenjene in postreglo se bode vsem na tanko. (Deseta predstava dramatičnega društva) v de-želnem gledališcu bode v četrtek 14. decembra. Predstavljala se bode prvikrat nova opereta „Zaroka v Kleti" v 2 dejanjih, ktera ima prav mično in pri jetno muziko, posebno zbor ima tudi veliko nalogo. Dejanje je vzeto iz kmečkega življenja in ima mnogo komičnih momentov. Pred opereto se bode predstavljala pust deželnega zbora in Vam rodoljubom vsem y veseloigra n rni Peter" v kterej nastopi prvikrat ki ste pripomogli v tako izgledno sijajni izid današnje volitve, navdušeno kličejo „Novice": Živili ! Slav a ! gospodična D zimska, kot Rozika. Nadejati se je prav zanimivega večera, 1U UVIJ VWIIIIVJ^W vwioaw , bil pri zadnjih na delavnik padajočih predstavah. m bolj obilnega obiska, nego je Novičar iz domaćih in ptujib dežel. Iz Dunaja. Galicija. — Federalized je zadnje tedne mnogo vec prijatlov si pridobil kakor celi čas Hohenwartovega 28. t. m. Državni zbor bode se neki začel ministerstva. Fundamentalni členi Cehov kažejo Poljakom, da so vendar veliko več vredni, nego one siromašne drobtine, ki jih še đunajska vlada ne privošči Galiciji. „Czas" piše tako-le: „Znano je, da angles ka Sliši se, da minister Stremayr namerava, če ga kaj bode prihodnjemu državnemu zboru predložiti kázeňsko postavo zoper duhovne prižnicah politikuj ej o, kakor jo je vkrenil ba- ustava ni bila na papirji narejena, ampak iz zgodovine ki na da In ali varski deželni zbor po predlogu ministra Lutz-a vsak duhovnik, ki na prižnici politikuje, zapade ječi od toliko razvpiti federalizem v Avstriji kaj druzega hoče? angleške, iz poročil in običajev národnih vzeta. let. „Ustavoverci", ki se pri vsaki besedi ba- Prav nič druzega; on hoče hajo s „svobodo", gotovo bi zagrabili po taki postavi LJLCtJ V/ o yjO V \J KJ\J VJLKJ y gOlVIV CII. L icia X guiu, - „ ,, ,, Za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača za celo leto 40 kr li 60 kr 40 30 11 11 Naročnina se pošilja tiskarnici Blaznikovi v Ljubljano. Denar za naročilo pa se najcenejše po tako imenovanih poštnih nakaznicah (Postanweisungen) pošlje, ktere se pri vsaki pošti dobivajo in do 10 gld., ki se po pošti pošljejo i veljajo kr i tedaj se po njih prihrani do 12 kr Odgovorni vrednik: Janez Murnik M a tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani