t***ixixxxzxzxxxj
t
DOMOVINA

AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY

AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
294
CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 19, 1945
LETO XLVIII—VOL. XLVIII
$ tisoče vojakov ne bo moglo tnov, ker ni dovolj vlakov
ODLIKOVAN VOJAK JE OBSOJEN NA 30 LET JEČE
Ohijski senator Huffman je
obljubil, da bo pomagal, če bo mogel, vojaku Pvt. Danielu Vo-j
Washington. — Armadno poveljstvo pravi, da bo na
Nnem obrežju obtičalo kakih 82,000 vojakov, ki so pri-1lek iz 10101 Garfield Ave., Gar-, 8Pacifika In ki ne bodo mogli domov za praznike, če ne field Heights, O. Na evropskih!
veje vlakov na razpolago armadi. Mornarica trdi, da [bojiščih si je prislužil bronastoj i^nakem položaju, vendar pa ni objavila števila moštva,
ki čaka na prevoz domov. i»J »	ji«	Urad za obrambno transpor-
T" ]0 ponudiš 15( tacijo je ukazal vsem Iželezni-j ■s	cam zapadno od Mississippi, da'
ž.
1
je ponudi! 15c jro m, toda h ne sprejme
Jtoit. _ Ford Motor Co. ^idila uniji avtnih delav-15 centov na uro pri-a pri mezdi vsem delavci Jih ta unija zastopa. Uni-';o ponudbo takoj zavrnila, ''šek bi stopil v veljavo na 1 v tistem mesecu, ko bi '^ija izgotovila 80,000 av-ali več. V to število spadajo v«2ilE
iO
h,
a, ki jih Ford zdeluje. ča. bi ostala v veljavi dve
a je izjavila, da te pole more sprejeti, vendar pogajanja še imdal jeva-Mrtek.	j '
Španija ravi, da bi ta _ . pomenil več kot 12% /•Je od sedanje mezde, ali if.Otio več na leto v gotovima po višek Ford Co. ne bi vlade za dovoljenje, da podražiti avtomobile.
k

°vska mornarica rabi moštvo
Kington. — Kakih 60 la-^ v ameriških pristani-,ei' ni zanje dovolj mošt-TOvska mornarica takoj 11 je kakih 100 častnico 10,000 posadke. Mno-Jftiarjev je šlo domov za 'j^e in mnogo se jih je na-
fe
zvezdnato svetinjo in odlikovanje višnjevega srca. Svojemu j naredniku je ob neki priliki re-j šil življenje
Nekega dne je pa pobegnil iz!
• v, x t	itaborišča v Franciji in bil obso-
prevazajo vojaštvo tako točno,. . ■	. i
kot obratujejo redne potniške'^ v do«mrtno kar mu je
vlake za civiliste. To ostane v'bll° Potem spremenjeno v 30
veljavi od zdaj pa do 1. marca. |letnl zaPor' 0hiJski senator!
pravi, da bo zadevo preiskal ter
dognal, če se vojaku ni godila I
0 dela na morju.
Armada izjavlja, da čaka več kot 35,000 vojakov zadnjih 48 ur na vlake na zapadnem obrežju. Vrhu tega pa pričakujejo še kakih 110,000 vojakov s Pacifika od zdaj pa do 24. decembra.
Iz San Francisca se poroča, da čaka kakih 100,000 vojakov in mornarjev v raznih pristaniščih na transportacijo. Samo v San Franciscu jih je nad 45,000. V Los Angelesu jih je v dveh taboriščih 17,000, na ladjah v pristaniščih pa še kakih 10,000. Vsi ti čakajo na vlade, da jih odpeljejo domov.
železnice so poslale na zapadno obrežje kakih 1,000 voz, pa videti je, da to ne izda dosti. Vojaki, ki so včeraj dospeli na ladjah s Pacifika v San Francisco, so morali ostati na ladjah, ker zanje drugje ni prostora in ni vlakov za domov.
Mornarica pa poroča, da je dovoz vojaštva iz Evrope precej zaostal radi viharnega Atlantika.
-o--
Chrysler korporacija naznanja, da bo potrošila 75 milijonov dolarjev, da bo spremenila industrijo iz vojne na civilno, to je za izdelovanje potniških avtov in trukov.
kaka krivica.
I

ZDAJ PRAVI, DA JE OTROKA ^lA, DA BI DOBILA MOŽA DOMOV
sea, Mass. — Mrs. Rose ki je povedala policiji, , ^ašla svojega 6 mesecev ■f? sinkonta mrtvega v sta-pa njegovo truplo 'v omaro, nato pa pripo-da ji je nekdo otroka e'> pripoveduje zdaj dru-s: '^'di namreč, da je otroka skrila v omaro, kjer Opravila posteljico, na-^znesla okrog, da so ji 1 ukradli. To je storila bi dobil
njen mož, ki je služil pri mornarici, dopust in prišel domov.
Policija je mnenja, da je res mogoče, da se je otrok zadušil, ker ni na trupelcu nobenega znaka, da bi ga mati pretepla do smrti, kot so prvotno sodili. Mati se nahaja zdaj na o-pazovalnici. Zgodbo o ukradenem otroku si je zmislila takoj potem, ko ji je mož telefoniral, da bo poslan na Pacifik, a ona ga je hotela dobiti domov.

Razne vesli od naiih borcev v službi Sirka Sama
rJjji teden je prišel s čast-3ustom iz armade Pfc. ■ Kromar, sin Mr. in Mrs.
u'.omar iz 1113 E. 63. St.
, ^arna je služil 29 mesecev 'd v •
jj ,;>11 v Afriki, potem pa v lv' Pozneje na Goriškem in Ltu- V Kanalu je obiskal
Jj Baznika in tudi on ga je J v Bovcu. John se je pri-i.zvalit za točno pošiljanje ^ke Domovine, ki jo je prejemal in tako vedno ve-^j se godi doma v Cleve-'111 drugod po svetu. 1 u is n paznike je prišel na dO' L2 Floride Norman Poklar, WC. Doma bo ostal do 12.
januarja. Norman je sin Mr. in Mrs. Andrew Poklar iz 6606 Schaefer Ave.
ni g« WB
Za 14 dni je prišel na dopust Stanley Streiner MM 3/C, sin Mr. in Mrs. Gust Streiner, 898 E. 75. St. Prijatelji so dobrodošli, da ga obiščejo.
m m m Iz armade je prišel domov s
NOVI GROBOVI
Frank Kovačič V pondeljek popoldne je umrl v državni umobolnici Frank Kovačič, kjer je bil zadnjih 16 mesecev. Bil je samec in star 55 let. Doma je bil iz Žumberaka na Hrvatskem, odkoder je 'prišel v Ameriko pred 36 leti. Prej je stanoval pri družini Mike Podboy na 546 E. 152. St., ki oskrbuje njegov pogreb. Nad 33 let je delal pri NYC železnici. Pogreb bo v četrtek popoldne ob dveh iz Svet-kovega pogrebnega zavoda na Whitehaven pokopališče.
Jennie Vatovec Kot je bilo že poročano je umrla Jennie Vatovec roj. Mrš-nik, po domače Faboučeva, stanujoča na 3745 E. 76. St. Bila je stara 53 let. Doma je bila iz Erjavče vasi na Notranjskem, odkoder je prišla sem pred 25 leti.
Bila je članica društva Bled št. 20 SDZ. Poleg žalujočega soproga Johna zapušča hčere Dorothy Gustinčič, Jennie Pollock, Mary Jan, Mollie Manzo ter vnuke. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz Ferfoliato-vega pogrebnega zavoda v cerkev Sv. Imena ob 9 in na Kal-varijo. Naj počiva v miru, preostalim scžalje.
Edward /ielaska Po dolgi bolezni je umrl Edward Belaska, star 36 let, stanujoč na 21923 Tracy Ave. Rojen je bil v Clevelandu. Tukaj zapušča žalujočo soprogi Elsie roj. Modic, sina Ed'warda, dve hčeri dvojčki, starše, brata Štefana in sestro Margaret.. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 9 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Do 48,000,000 oblek bo potreba
Washington: — Odsek senatne zbornice je rekel, da bo zahteval od vlade in oblačilne industrije, da izgotovi drugo leto od 40,000,000 do 48,000,000 moških oblek, če hočemo, da bo vsak do-služfen vojak lahko kupil !v(saj eno. Oblačilna industrija ima namen izgotoviti drugo leto kve-čjem 28,000,000 moških oblek.
-o-
Naciji priznajo krivdo
vojnih zločinov Moskva. — Od 10 nacijev, ki
Kaj sneg, kaj mraz, kaj vse drugo . . .
Stavimo, da ga ni bilo včeraj na vnem svetu bolj razjarjenega človeka . . . Iv kdo bi mu zameril . . . Vozil ne je namreč :.z basom po Payne Aye. Bu$ nabasan kot sardine v škatlji. Stal je tik vrat. Voznih odpre vrata in pasažir vade ven. Pobral se Je in hotel nazaj, pa bits je že odpeljal. Moral je
počakati dragega in plačati
zopet eno šestico za vožnjo.
. -O-,-
Občutno pomanjkanje sirovega masla bo prihodnje mesece
Eksperti trdijo, da bomo čutili pomanjkanje sirovega masla prihodnje mesece in da se položaj ne bo izboljšal pred aprilom prihodnjega leta. Že zdaj ga dajejo nekateri trgovci odjemalcem samo po četrt funta, ako ga sploh imajo.
Vzrok temu je v prvi vrsti odprava racioniranja in pa ker se v tem času producira prilično malo smetane. Mnogo smetane se zdaj porabi za sladoled in sir.
Vlada je ot\ meseca oktobra j oddala iz svoje zaloge 67,000,-000 funtov sirovega masla, namesto da bi ga dajala po kakih 20,000,000 funtov na mesec.
Eden vzrokov pomanjkanju, sirovega masla j«; tudi to, ker j dovoljuje vlada tako malo dobitka izdelovalcem, da se ga jim skoro ne izplača producirati.
V ČOLNU SO SE PREPELJALI ČEZ ATLANTIK
Norfolk, Va.—Sem se je pripeljalo iz Evrope 16 Estoncev, moških, 5 žensk in 4 otroci. Ves Atlantik so prevozili v čolnu, ki je dolg komaj 33 čevljev. Našelniške oblasti zdaj ugib-ljejo, če naj jih pridrže tukaj, ali pošljejo domov, ker sem so prišli Estonci brez potnih listov.
Vožnja jih je vzela 129 dni vsega skupaj. Na Atlantiku jih je premetaivalo 57 dni, toda vsi so pri najboljšem zdravju. Iz Estonije so bežali na Švedsko pred Nemci. Po vojni jim je švedska vlada rekla, da morajo zdaj domov. Toda ker niso hoteli pod Ruse, so se odpravili na dolgo pot v Ameriko.
-o---
Ameriška legija je za vojaško treningo
Washington. — John Stelle, poveljnik Ameriške legije, je izjavil pred kongresnim odsekom, da morajo imeti Zed. države tudi v mirnem času obvezno vojaško treningo, ker mora držati dežela vedno "prst na petelinu,
TRUPLA VOJAKOV B0D0 VOZILI DOMOV JUNIJA
Vojni oddelek misli, da bo lahko prepeljal domov vsa trupla padlih vojakov v teku dveh let. Svojci bodo vprašani, če žele dobiti truplo vojaka domov.
Washington. — Vojni oddelek naznanja, da bodo zače-?a prva trupla ameriških vojakov, ki so padli na tujih frontah, prihajati domov prihodnjega junija. To je urad izjavil takoj, ko je poslanska zbornica odobrila predlog, da se poveri vojnemu tajniku naloga prepeljati trupla vojakov domov, če je to želja njih sorodnikov.
Vojni oddelek misli, da bo v
teku dveh let prepeljal večinoma vsa trupla domov, vendar bo to delo lahko vzeli tixli 4 do 5 let.
Pričakuje se, da bo ta predlog odobrila tudi senatna zbornica enkrat v januarja. In 60 dni zatem bo že začel vojni oddelek poizvedovati pri sorodnikih padlega vojaka, če ga želijo dobiti domov ali ne.
Kakor so načrti zdaj bodo začeli najprej voziti domov one vojake, ki so padli v Afriki. Potem bodo šli pa povrsti, kakor so se vršili boli. Enako bodo delali tudi na Pacifiku.
Vojni-oddelek sodi, da bo prepeljal domov kakih 300,000 padlih vojakov. Predlog ukazuje
tak pogreb bo dala vlada $50, ostalo bodo morali plačati sorodniki. Za pokop na skupnem vojaškem pokopališču bo pa plačala vse vlada.
Vojni oddelek računa, da bo stalo vlado vsako truplo, ki ga bodo dopeljali domov, $700. Za pripravo trupel za prepeljavo domov bodo poslani preko morja ameriški licenzirani embalm-erji.
-o-
Iz raznih naselbin
Duluth, Minn. — Vlak je ubil Antona Okorna, ki je bival 40 let na Elyju in Tower ju. Sem-vladi pripeljati domov trupla tu- kaj je prišel za delom, našel pa di onih civilistov, ki so umrli v je smrt. Bil je samski, star 60
tujini v službi vojne.
Vojni oddelek bo napravil 79 novih pokopališč, v vsaki državi po enega ali dva. Ta predlog je že odobril senat in je zdaj v poslanski zbornici. Tam bodo pokopani oni veterani, za katere bodo to določili sorodniki.
Toda dozdaj je pisalo na vojni oddelek največ družin, ki so zahtevale, da se pokoplje padlega vojaka na domačem pokopališču v njih mestu. To se bo na njih željo tudi zgodilo in scier bo vojni oddelek dopeljal truplo na domačo železniško postajo s častnim vojaškim spremstvom. Za
let in doma iz Višnje gore na Dolenjskem. Bil je"c1an društva Moose na Elyju in zapušča brala Franka na Evelethu. — V bolnišnici St. Mary's je bil operiran Jerry Zeleznikar. — V isti bolnišnici se še vedno nahaja J. Zobec iz Tower j a, veteran prve svetovne vojne. — Pri zadnjih občinskih volitvah na železnem okrožju je bilo v raznih mestih izvoljenih več Slovencev in Jugoslovanov v razne urade. — V' Chisholmu, kjer županuje tukaj rojeni Slovenec Gornik, bo mesto prevzelo elektrarno in vodovod.
častnim odpustom Sgt. Louis D. stoje pred ruskim sodnim tribu-Debevc, sin Mr. in Mrs. Louis' nalom v Smolensku, jih je 6 že Bebevc iz 415 E. 147. St. Služil priznalo razne vojne zločine, kot je 3 leta in scier je bil v Angli-' trpičenje civilistov, rop, požig ji, Franciji, Belgiji, Nemčiji in in drugo.
čehoslovaški. Njegov brat Pfc.'	--—o--—
Raymond se nahaja pa na Ja- daj brat. daj sestra, spomni
se beguncev s kakim
ponskem.	•	dolarjem
Razveselili jih boste za božič!
Svoje starše ali prijatelje boste gotovo zelo razveselili za božič, ako jim naročite Ameriško Domovino, če je še nimajo v hiši. Pošljite nam natančen naslov in nam naročite, naj začnemo pošiljati list, z božično števiko. Kamorkoli po Ameriki stane za celo leto samo $7.00. Za Cleveland po pošti in za Kanado pa $8.00. Gotovo vam bodo hvaležni za to darilo, katerega bodo z zanimanjem čitali vse leto.
Sledeči rojaki imajo pisma pri nas
Naše uredništvo je prejelo več pisem, ki jih ne moremo izročiti naslovljencem, ker nimajo zadostnega naslova. Imena prejemnikov in odpošiljateljev priobčujemo spodaj. Ako kdo vidi, da je pismo njegovo, naj se zglasi pri nas zanj. Ako kdo ve za naslov prejemnika, naj nam sporoči, da pismo odpošljemo na pravi naslov. Pisma imajo pri nas:
Mary Pribil — piše ji Marija šuštaršič iz Avstrije. Jože Kastelic — piše mu Kastelic Janez iz Avstrije. Mana Kralj — piše ji Angela Zlate iz Avstrije. Ivana Kerch, — piše ji Janez Krnc iz Avstrije. Anthony Novinec — piše mu Berta Smole iz Avstrije. Kati Faganel — piše ji Mavric Jože iz Avstrije. Josip Zibert —> piše mu Pečelin Frančiška iz Avstrije. Rose Smaker — piše ji zdravnica dr. Rupert Marija iz Avstrije.
Martin in Marija Kolenc — piše jima Povirk Amalija iz Judenburga.
Angela Schiltz — piše ji Rigler Franc iz Avstrije. Anton Orehek — piše mu Valentina Orehek iz Avstrije. Mary Truden — piše ji Korošac Blaž iz Avstrije. Julia Pezdirtz — piše ji Morela Marija iz Avstrije. Andrej Szot — piše mu Apolonija Fejdri iz Avstrije. Jože Intihar (Kanada) — piše mu Angela Movec iz Avstrije. Boje Franc (Argentina) — piše mu Merhar Štefka iz Avstrije.
Angelca Sverko — piše ji Anica Pakiž iz Avstrije. Ana Videmshek — piše ji Feliks Sebanc iz Avstrije. Joq Ivec — piše mu Anton Ivec iz Avstrije. Mary Pintar (Kanada) — piše ji Josip Kozina iz Avstrije. Louis Račič (Kanada) — piše m« Rosalia Zupan iz Avstrije. Viktorija šuštaršič — piše ji Mavric Jože iz Avstrije. Josip Slapar — piše mu Marija Jerin iz Avstrije. John Bajt — piše mu Anton Kukovica iz Avstrije. Mae Smith — piše ji Ivanka šmajd iz Avstrije. Anton Adamič (Kanada) — piše mu Rudolf Adamič Avstrije.
Frances Golob — piše ji Alojz Petek iz Avstrije. Mary Gorick — piše ji Mirko Vodišek iz Avstrije. Andrej Vidergar — piše mu Angela Holozan iz Avstrije. Josephine Klanchar — piše ji Zofka Klančar iz Avstrije. Max Ozebek — piše mu Jožefa Žagar iz Avstrije.
Razne drobne novice iz
Clevelanda in te
okolice
Nove uradnice—
Podružnica št. 14 SžZ je izvolila za prihodnje leto sedeči odbor: Predsednica Frances Rupert, podpredsednica A n to n i a Svetek, tajnica Mary Unetič, 922 E. 209. St., Euclid, O., bla-gajničarka Frances Medved, za-pisnikarica Mary Strukel, nadzornice : Frances Globoka r, Frances Grčman, Marv Gregory- Seje so prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave. ob osmih zvečer.
Vile rojenice—
Pri družini Mr. in Mrs. John Yapel Jr. 20790 Tracy Ave. so se oglasile vile rojenice ter jim pustile za spomin zalo deklico prvorojenko. Dekliško ime matere je bilo Margaret Ercu-1. Mati in dete se prav dobro počutita v Booth Memorial bolnišnici. S tem dogodkom so postali Mr. in Mrs. Vincent Emil ter Mr. in Mrs. John Yapel Sr. prvič stari ateti in stare mame. Čestitke! Nocoj na sejp—
ičilanice društva sv. Neže št. 139 C. K. of O. naj pridejo nocoj polnoštevilno na letno sejo v šolo sv. Vida. Tiste, ki so zaostale z asesmentom, naj ga poravnajo ob tej priliki. Zet lepa darila—
černetova zlatarska trgovina na 6412 St. Clair Ave. priporoča svojo veliko izbiro razne zlatnine, kot moških in ženskih prstanov, zapestnih ur, samopojni-kov, brošk, zapestnic in vsega, kar spada v to stroko. Na glavno letno sejo—
V petek večer ob osmih, 21. aec. bo glavna letna seja društva Euclid št. 29 SDZ in sicer v SDD na Recher Ave. Ker bo volitev uradnikov za leto 1946 in druge važne zadeve na dnevnem redu, so člani prošeni, da se polnoštevilno udeleže. Novega smo dobili—
Ob dveh danes zjutraj je zopet začelo mesti v Clevelandu. Vladni vremenski urad napoveduje kake 3 palce novega snega za danes. Obenem je pa mraz za spoznanje odnehal. Včeraj je kazal toplomer 1 pod ničlo. Bil je najmrzlejši 18. december od leta 1875. Ob 3 popoldne je pa že zlezel na 17 stopinj nad ničlo.
-o-
Ne bo policijske ure za praznike
Herford, Nemčija. — V angleški okupacijski coni ne bo policijske ure za nemško prebivalstvo na božični in novoletni večer, tako je odločila kontrolna komisija.
POHABLJENI SO PRINESLI Z LOVA 5 SRN
Temple, Texas. — šest vojakov iz McCloskey vojaške bolnišnice, vsak brez noge ali brez roke, je šlo na lov v okraj Mason. Domov so prinesli 5 srn. Najlepši plen je bil srnjak z 13 rož-| nimi izrastki. Ustrelil ga je Pfc. i Roberts iz Cameron, Tekaš, ki i ima samo eno roko. Pfc. Miller 12 iz Highland, 111., ki ima samo ' eno nogo, je ustreli] srnjaka z 10 izrastki.
j Značilno je to, da ni bil noben vu. (Stari in izkušeni lovci si od teh vojakov kdaj prej na loto lahko vzamejo za zgled).

K £XKERISKA DOMOVINA, DECEMBER 19, 1945
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0G28	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Z& Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošfll pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcili: celo leto $7.00, pol leta $4.00, Četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov.
SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00. per year. U. 6. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4 50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each.	" >
Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
83
No. 294 Wed., Dec. 19, 1945
Domov naj gredo
• Komunizem je zaenkrat v Sloveniji zmagal. Ne iz svoje moči, ampak s pomočjo od zunaj. Zmagalci imajo sedaj v rokah vse, vso fizično moč od armade do tajne policije in vso moč pisane in govorjene besede. Do podrobnosti organizirana komunistična propaganda hoče danes pred svetom ustvariti sliko nekake nove, pomlajene in prerojene Slovenije, polne svobode, bratstva in enakosti, navdušene za delo in obnovo. In vse to seveda po zaslugi in pod vodstvom božanskega maršala. Da bi se te "svetle" točke komunističnega režima bolje videle, je treba seveda tudi črnih senc. Zato mora komunistična propaganda slikati tudi črne veleizda-jalce, zločince proti narodni časti, kolaboracijoniste in ne vemo kaj še vse. Mislite si, kaj bi bil sveti Jurij brez zmaja! In kaj bi bil Tito brez izdajalcev!
Ta komunistična propaganda, ki potrebuje zločincev in zmago nad njimi za večjo slavo partizanstva, sega tudi v Ameriko. Tudi tu berete dan na dan o strašnih domobrancih, o pokvarjeni duhovščini, o sodelavcih z okupatorji in seveda kot posebno masten ocvirek na partizanski juhi o velikem zločincu in zapeljivcu škofu Rožmanu. Ubogi ameriški naprednjak se križa pred vragom, ki mu ga je naslikala jugoslovanska uradna propaganda — in njen repek v Ameriki naš dični SANS.
V ta mlin partizanske propagande so zašli tudi ubogi begunci. Tisočem, ki so se umaknili precl komunisti in pri tem vse izgubili, sedaj ameriški "napredni" in "tudi-katoli-ški" Slovenci skušajo begunski križ otežiti še z obrekovanji. Dan na da n berete: Domov naj gredo! Ameriški partizan in ameriška titovka omamljena po propagandi, sklepata: Če ne gredo domov v to lepo odrešeno Titovino, potem so gotovo zločinci, ki imajo hude stvari na svoji vesti.
Ni dvoma, da bi šli vsi begunci radi domov. Domovina je samo ena in tujina je vedno tujina. Begunci po taboriščih stradajo in prezebajo. Z vso dušo čutijo odvisnost od Angležev, od katerih dobe hrano. Toliko, da si ohranjujejo golo življenje. I^ad vsakim visi negotovost, kaj bo jutri. Večno ne bo mogoče ostatLv taboriščih. Kam potem? Ta nejasnost pije kri. Če se angleška politika spremeni, so lahko spet prav ti begunci po taboriščih drobiž, s katerim bodo Angleži plačevali Rusom ali Balkancem račune. Kot so Angleži naredili s Titom kupčijo, ko so izročili domobrance — izročili so mu jih namreč, da se je brez bojev umaknil iz Koroške — tako mu lahko v svoji perfidnosti neki dan izroče tudi druge begunce v kaki podobni kupčiji. Kaj je bilo Angležem, da je Tito poklal 8,000 mladih slovenskih fantov, potem ko so bili razoroženi, ko je bilo vojske konec, ko so mu bili vojaško neškodljivi! In kaj bi jim bilo, če bi Tito poklal še nekaj tisoč Slovencev! Pa če ne bi bilo te negotovosti, kako že ubija brezdelnost po taboriščih! Brali smo sicer, kako se skušajo begunci lotiti vseh različnih del, da ne pasejo lenobe, toda to ni tista zaposlenost, ki jo ljubi delaven človek. Še manj moremo dvomiti, da žele domov oni, ki so morali pustiti svoje družine, ki so ločeni od žena, od otrok, od staršev. Kolike so duševne muke takih, kakšno njih hrepenenje po zopetnem snidenju.
O, ni dvoma, da žele begunci domov! In želeti je, da se vrnejo, ker so sicer tudi z narodnega stališča izgubljeni za slovenstvo. Če se razkrope po širnem svetu, bo domovina pogrešala njihovih pridnih rok.
Zakaj torej ne gredo domov? Najprej pribijmo znova, da je neresnica, kar je SANS raztrobil po Ameriki o amnestiji. V tistem zakonu o pomiloščenju je rečeno: "Od amnestije so izuzete po čl. I. točka I. (kjer je govor o domobrancih) one osebe, ki so pobegnile v inozemstvo." — Pa če govorimo brez ozira na. propagandne laži titovk in titovcev, moramo reči, da je glavni vzrok, da begunci ne gredo domov ker ne zaupajo partizanom.
Begune-' so bili po večini na črni listi partizanov, to se pravi med tistimi, ki so jih hoteli partizani poklati kot na-1 sprotnike komunizma. Dokler tedaj ni zagotovila, da par-i tizeni ne bodo naprej likvidirali svtijih nasprotnikov, ni mo-j grče nikomur domov. Naj tu povdarimo, da ne govorimo o: pravih zločincih, če je kak tak med begunci. Če je res kdo | koga neupravičeno ubil, naj ga zadene kazen, kot naj ta za- j dene one oartizane. ki so klali nedolžne družine z otroki i vred. Doslej se še nihče ni mogel prepričati, da je konec ko-j miinisličnega divjanja. Begunci so doslej videli samo nasprotno. Videli so, kaj se je zgodilo z domobranci, ki so jih Angleži vrnili. Partizani so jih poklali brez preiskave. Kdo moro takim zločincem zaupati? Vsi begunci dalje vedo, da *ima Tito tajno policijo OZNA. Ta poskrbi, da tajno izgine vsakdo, ki ni všeč režimu. Dokler ima ta besedo, begunci ne morejo domov. Dva. kričeča slučaja prav iz zadnjega časa glasno svarita, naj se nihče, ki ni s komunisti, ne vrača domov. Žena domobranskega nadporočnika Bajca je bila begunka v Monigo pri Treviso. Njen mož ie bil interniran v zloglasnem nemškem taborišču Dachau. Nemci so ga tja zavlekli, ker so ga sumili, da je z mnogimi drugimi vred bil v stikih 7. zavezniki. Ko je prišla domov, so zaprli tudi njo.
Drugi slučaj priča, kako sega nasilnost in sovraštvo partizanov tudi čez mejo. V Trstu so partizani pred nosom Amerikancev in Angležev odpeljali ravnatelja Martelanca in njegovo ženo pa inženirja Martinjaka. Izginili so brez sle-
du fn nihče ne ve, kje so jih likvidirali. In zakaj? Zato, ker so bili v Trstu v službi zaveznikov.
O, ni dvoma, da bi vsi begunci radi domov! Toda dokler vlada tam terorizem, ne morejo. Kdor pošteno in trezno misli, bo razumel, da bi se to reklo iti ali v smrt ali v dolgotrajno ječo. Morda tudi na prisilno delo, ki je počasno umiranje. Komunizem smatra za zločinca vsakogar, ki je proti njemu, in ga obsodi. Tako je delal še vsak totalitarni režim. Tako je delal Hitler, tako je delal Mussolini. Tako dela sedaj Tito. Spominjamo se primorskih beguncev, ki so pribe-žali v Slovenijo pred italijanskimi fašisti. Če tudi tak begunec ni imel na vesti drugega, kot da je bil proti fašistom, vendar je vedel kaj ga čaka, če se vrne.
Tiste ameriške titovke in titovce, ki gonijo begunce v toliko opevani novi Titov raj, bi opozorili, da je njim tudi odprta, pot iz Amerike v ta paradiž. Zakaj vendar ne gredo tja?
Novo slovensko podjetje v Barbertonu
V Barbertonu je bila pred dobrimi dvemi meseci ustanovljena in inkorporirana nova korporacija pocl imenom A-merican Slovene Corporation. Kapital nove korporacije bo 75 tisoč dolarjev, to je, 750 delnic po sto dolarjev vsaka. Namerava se, da bi bila to samo slovenska korporacija. Do sedaj je investiralo ali podpisalo delnic okrog 110 Slovencev v vsoti $48,000.00.
Namen te korporacije je, da se zgradi veliko gledališče in prostore za prodajalne. Poslopje bo zgrajeno na že kupljeni zemlji, ki je na vogalu Wooster Rd. in 21. cesta v W. Barberton (Ohio State Route 5). Gledišče bo edino v West Barbertonu, v katerem delu živi največ Slovencev. Bo blizu Domovina dvorane, slovenskega kegljišča in ne daieč od slovenske cerkve. Prebivalstvo West Barbertonu šteje sedaj o-krog 12,000 prebivalcev.
Gledališče bo imelo 750 sedežev, ki bodo najboljši in naj-udobnejši kar se jih more sploh dobiti. V istem poslopju bosta tudi dva trgovska prostora za v najem. Pod vsem poslopjem bo klet (basement.), v kateri se namerava pozneje napraviti o-bočen hodnik (arcade) od Wooster Rd. do 21. ceste in na obeh straneh hodnika se namerava postaviti majhne prodajalne ludi za v najem. V ozadju poslopja, na 21. cesti bo prostor za parkanje avtov v velikosti 150 čevljev širok in 120 čevljev dolg.
Vsi načrti so že gotovi in z gradnjo se bo pričelo takoj po novem letu. Pričakuje se, da bo gledališče odprto krog 1. septembra 1946. Za direktorje in uradnike so bili izvoljeni sledeči: direktorski st,oluravnate 1 j Louis Arko, predsednik J. Gerbetz, podpredsednik Frank Smrdel, tajnik Vincent H. Lauter, pomožni tajnik Stanley Lauter, blagajničarka Jennie M. Penko, pomožna blagajničarka Mary Sustaršič, nadzornika Anton Pečnik in Frank čič, Jr.
Vincent H. Lauter. -o-
poten, da mu je kar lilo po obrazu od samih skrbi in težav. In da ste videli, kako je to šlo, ko je enkrat pognal, na desno in levo, samo po sredi ceste ne. Verjemite mi, da sem bil že bolj na onem svetu kot na tem. Vpil sem in pros'il, da naj ustavi, da grem doli, pa ka'j mi je rekel — saj bi rad ustavil, pa ne morem. Obračal je kolo in pritiskal z nogo, a vse ni nič pomagalo. Šlo je naprej in samo na smrt sem še mislil.
Ker sem pa svoje dni tudi jaz že vozil avto, sem od moje strani prijel za kolo in šlo je malo boljše naprej, vsaj tako "sik sak" ne več, kot prej. Pa tudi jaz kot izkušen voznik, sem sprevidel, da je najbolje, da ustavim in obstala sva kar od strani ceste, kjer sva čakala skoraj dobro uro, da je prišel mimo nek drugi avto in naju rešil iz žalostnega položaja. Zato pa priporočam rojakom, da vpoštevate ta moj opomin, ker bo to v vašo lastno korist. Za svojo osebo sem že sklenil, da se jaz že ne bom več vozil r. Mr. Klancharjem. Vesel božič in srečn^novo leto želim vsem našim rojakom.
Ludvig Perushek.
Z Willarda
Willard, Wis. — Mr. Frank Klancar Sr., je kupil skoro nov avtomobil. To je že vse dobro, samo sedaj je vprašanje, kdo ga bo "renal." Rojakom že naprej priporočam, če vam je še kaj mar za življenje, da se nikar ne vozite v avtu, katerega bi Mr. Klanchar "ronal," ali pa' se prej dobro zavarujte pri kaki zavarovalni 'družbi. Ja.z sem že poskusil to vožnjo. Ko me je oni dan povabil Mr. Klanchar, da naj prisedem, sem ga najprej vprašal, kdo bo vozil. Pa mi moško odgovori, da nihče drugi kot on. Začuden sem ga vprašal, če zna. Potolaži me, da naj bom kar brez skrbi in tako sem se prised el.
i
Da bi bili le videli, kako se ! je mož "martral," ves je bil!
Leto se približuje h koncu
Leto 1945 se je pričelo v žalosti in veliki grozi. Koliko naših skrbnih očetov in ljubečih mamic je s strahom gledalo v začeto leto. Kako so naše in druge matere goreče molile k vsemogočnemu Bogu, da bi odvzel to strašno šibo vojne od nas. Z veseljem se oziramo nazaj. Vaše goreče molitve so bile uslišane. Naši fantje se zmagoslavni vračajo domov. Premagali so dva strašna in velika sovražnika. Oholi in krvoločni Nemec, kateri je hotel podjarmiti ves svet in ki je povzročil toliko gorja v naši stari domovini, leži strt na tleh.
Voditelji, kateri so bili vsega tega gorja krivi, sedaj sede na zatožni klopi, da "'prejmejo 'zasluženo plačilo za svoje zločine. Tudi zahrbtni Japonci prejemajo svoje plačilo za svoj napad na mirne Ameri-kance. K vsemu temu, da je sedaj te strašne morije konec, pa so veliko pripomogli tudi naši slovenski fantje. Da se pa da našim junakom tudi primerno zadoščenje in da se naše očete in matere malo razveseli, zato so skupna društva fare sv. Lovrenca sklenila, da priredimo zabavni večer vsem vojakom in njih staršem in sicer v pondeljek večer 31. decembra 1945, to je, na starega leta večer. Zabava se bo vršila v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti.
Zato pa starši bodite veseli, da so vaši sinovi rešeni grozote vojne in pridite v pondeljek 31. decembra zvečer na zabavo v dvorano. Večerja bo pripravljena za vse in tudi en slavnosten govor bo. da se bomo tako poslovili od leta 1945 in pričeli novo leto 1946.
Starši pa, kateri ste bili tako nesrečni, da so vaši sinovi dali svoje življenje na bojnem
polju, pa vedite, da vsi sočustvujemo z vami. Brez ži-tev ni zmage.
Da bodo pa naše kuharice vedele, koliko naj pripravijo jedi, se vas prosi, da si nabavite vstopnice čimprej, ker pri vratih jih ne bomo prodajali. — Vstopnice lahko dobite pri vseh uradnikih skupnih društev. Za 78. cesto in okolico pri Fred Krečiču, za 80. cesto v Strekal trgovini, za 81 in 82 cesto pri Matt Zupančiču, za Corlet pri Mrs. Filipovič, Roosewood in okolica pri Mrs. Helen Toma-žič, za Maple Heights pri Mr. Fred Filips in seveda pri meni vsak čas.
Poslovimo se od tega leta, ki se je pričelo s tako grozo in strahom in končalo z veseljem zmage. Začnimo -pa novo leto 1946 bolj z veseljem in u-pom, da žrtve zmage niso bile zastonj, da bi se naši voditelji sporazumeli in da bi se zavedali, da so vojne strašno zlo, katere uničujejo človeška življenja in prinašajo človeštvu samo zlo. S tem upanjem nastopimo novo leto in dal Bog da bi se ti naši upi tudi uresničili.	,
Vesele božične praznike in srečn onovo leto želim vsem rojakom.
J.Resnik.

Božičnica Slovenske šole S. N. doma
Učenci in učenke Slovenske šole S. N. Doma podajo v nedeljo 23. decembra ob 3. uri popoldne v avditoriju, 6417 St. Clair Ave., krasen božični program z igro "Vrabci," v dveh dejanjih, spisal Joseph Ribičič, petjem, deklamacijami in drugim varijetnim programom, pod režijo učiteljice Mrs. An-;oinette Simčič.
Po programu nastopi kot o-Oičajno tudi letos Miklavž, ki ro razdelil darove naslovljen-eem, mladim in starim. Zato se apelira na vse, ki želite koga obdarovati potom Miklavža v 3. N. Domu, da prinesete zavoje pravočasno v urad tajnika 3.ND, 6409 St. Clair Ave. Mi-tlavž bo z veseljem razdelil vse dostavljene darove naslovi j en-;em.
To je običajna letna božič*-:)iea, od katere je šola dobi-šen del odvisna. Ima dvojen namen in sicer, da okrepi blaga j -.10 Slovenske šole SND in pa la učenci pokažejo javnosti, da ;o se nekaj naučili, kar bo njim :.n nam prav prišlo v bodočnosti.
Slovenska šola je temelj vsemu slovenskemu gibanju tukaj. Ako ne bomo negovali šole in vzgojili naraščaja, ki bo znal naš jezik, bomo mnogo prej izginili, kot pa če imamo vsaj nekaj izvežbane mladine med seboj, ki bodo za nami prevzeli društvene urade, vodili naše Narodne domove in druge ustanove. Zato je zelo važno, da i vso resnostjo negujemo Slovensko šolo SND in ji pridobimo še več učencev, čimveč mo-oče, tembolje za vse. Pouk" se vrši vsako soboto in sicer dopoldne od 10 do 12 ure in popoldne od 1 do 3 v št. 2 dvorani vhod na 6417 St. Clair Ave. Oba razreda poučuje Mrs. Antoinette Simčič.
V	imenu Slovenske šole SND, naše mladine, Vas vse vljudno vabimo na božično predstavo. Obenem pa se želimo zahvaliti društvom, ki so jim bile poslane vstopnice, ki so se tako lepo potrudili in razprodali večinoma vse dostavljene listke. — Prav lepa Vam hvala za Vašo naklonjenost. Ostajam za Slovensko šolo SND, Vaš
Erazem Gorshe, tajnik. -o-
V	Angliji so imeli pred vojno 35,000 dramskih društev, tako da je prišlo na vsakih tisoč prebivalcev po eno društvo.
Beseda od svojcev iz domovine
Ludwig Avsec, 15100 Hale Ave., je prejel iz domovine od svoje sestre Lojzke Metelko, Tržaška cesta 21, Ljubljana sledeče žalostno pismo:
Ljubljana, 11. 5. 1945.
Dragi brat!
Pismo, katero si pisal mami, smo prejeli zadnje dni oktobra. Lepa hvala zanj. Mama ga niso brali, ker so umrli 29. avgusta t. 1. Bili so bolni samo dva dni. Dobili so hude krče, zato je bilo kmalu po njih. Mi vsi smo bili na pogrebu. Dobri so bili, mnogim otrokom krstna botra in mnogim potrebnim so podali kos kruha.
Bajerski so ostali vsi živi in zdravi razen Tončka, starejšega bratovega sina. On je namreč padel na Mašunu še leta 1943 v jeseni. Te dni ga bodo pripeljali domov in pokopali na pokopališču v Viševek. Sedaj počiva s tovariši v skupnem grobu v gozdu na Mašunu. Istega leta so umrli tudi Marin oče. Drugih podrobnosti ne vem nič.
Mi štirje smo tudi ostali pri življenju in živimo ravno tam kot smo pred1 vojno. Moj sin Rudi je sedaj mobilizariški delegat na Primorskem. Bil je dve leti partizan in še prej pa v Italiji eno leto v internaciji. Po treh letih odsotnosti se je vrnil živ in zdrav di;mov. Brat Rudi se tudi še kar dobro drži in je še vedno na Rakeku. Tudi od njega dobiš kmalu pismo. Tistega denarja, ki si ga poslal še pred vojno, nismo dobili. Pismo pa je prišlo. Tu so nam rekli, da moraš Ti pronajt na vaši pošti. Glede brata I-vana smrti v Kanadi smo tudi vsi jako potrti. Piši nam kaj bolj podrobno o njem. Matko je še vedno v Reki. Ti bom pa še drugič kaj bolj dpisala. Sprejmite srčne pozdrave od nas vseh. Tvoja sestra,
Lojzka Metelko.
-o--
ČEMU JE VERA DOBRA?
Francoski brezverec Henrik Rochefort (Rošfor) je bil zaradi svoje udeležbe pri vstaji leta 1871 prognan na otok Novo Kaledonijo. Tu sreča nekega dne divjaka, ki je bil prej ljudožerec, pa je postal kristjan, tmel je vroki rožni venec. "Kaj," zakliče srdit Rochefort, "ali je ta neumnost že do sem prišla?" — Divjak mu pa mirno odvrne: "To je sreča za vas, zakaj, ko bi te neumnosti tu še ne bilo, bi vas bili že davno pojedli." — Prostomislec je imel dovolj in je lepo tiho odšel.
židovski list o katoliški cerkvi
Leta 1901 (št. 48) je pisal židovski list "Izraelit": "Kdor bi bil iz teh katoličanstvo'od vseh strani napadajočih bojev sklepal, da ga bodo pretresli in pokončali v doglednem času, bi razodeva! kaj malo zgodovinske izkušenosti. Ta zadnja uči, da je katoliška cerkev v isti meri pridobila na moči, kolikor je izgubila na mogočnosti. Tudi v teh dneh .je sprejela boj, ki se ji je od vseh strani usilil in bojuje v tem tre-notku neizprosen boj, ki ima za nas nepopisljivo veliko poduči j i vega."
-o-
Skoro polovico vsega prebi^8 stva v Avstraliji je končen^ ranega v šestih večjih dežele.
BESEDA IZ NARODA
"Aha, potem je pa tisti ne iz Raubar komande dobi ^ kleta, kaj ne?" sem PreS°, ; jaz, ko je bil spravljen e izmed tekmecev za deK1 srce s poti.
"Eno figo je dobil, ti re««J dokazuje krojaški mojster > tevž, ki je imel roman izPelJ drugače.	.
"Čakaj ta, vama bom kako se je nazadnje vse ^ . paj sešlo. Drugi dan Je f|| . Cerkniško jezero že _ I pod Javornikom in na PeC 'J8 i pri odprtini-Velike Kavl°| l našli nekaj ostankov A . katerim se je fental gr^lE . sin iznad Loža. Cigan> vse to izpeljal,"si je sicer . vaj mel roke, enčeš, zfl pl bomo pa mi ženili
tukajle- m
se je ukanil, lump grdi- Jj* ki je zvedelo o žalostni ^ s svojega ljubega, ni od dne spregovorila z nikome ( besede. Po cele ure je J* I dela pfed gradom in % « ;emno odprtino Velike lv' ^ je, ki je požrla njene?« ^ :to , ta. V grajskem vrtu je'1^ jii la rožice in jih s pečine *' - »e, doli na grob izvoljenca- fl seni, ko je bila zopet _hu^p( t ko so ob močni neviht' . jj
TaVOl"11 If
pridrle vode izpod Japj ^ in napolnile jezero, je * ^ V na pečino nad Veliko »M ig . co, stegnila roke, kot 1" ^ »s nekoga obpeti, potem Pa | j I la v deročo vodo."
Nekaj časa smo vsi i" j , in vsak pri sebi mislili ni* jj lasten zaključek
romanji v,
ni se ni prav nič d o pad'0, p
I je vsa stvar tako konča1"' p $]<
bi videl, da bi se bili m^ p
Apetirali, nevesta bi ^ j ta
jokcala, ženin bi se hi' j n i\\
ze napil in vriskal po vij,0',,ii
zadnje bi se pa vse lcP°trj d
. lo z olicetjo in svatbo, ^ j ^
na domu neveste, tri d'1' v-č ,fit
mu ženina, kakor je ^41
sih lepa navada v naših ^
Potem bi ženica možu P'm \ |
ušla domov k svojim s ^ i! nj
eno noč ali kaj, P^či ^
zopet skesano nazaj ter ^ ^
obstala, pa delala in n,° ^
otroke rodila.	p ii,
"Fantička," me je z"10 4
veljnik lova na polhe- ^ ^
| bomo šli pa pogledat P^o ^
njicah in pasteh. T'' ^
boš nosil laterno, J11^^1 ^
vrečo, v katero bomo ^ ,i ..
polhe. Tak obhod bo t)'c ^
praviti do jutra večkn1
Ijenega polha je treba ^ hf.
skrinjice ali pasti, Pa }jt\ ^
va nastaviti, da se ^
kak njegov sorodnik.'' .flj$ti v
Pa smo šli na biro. ^ v;i
Matevž je vedel pr«v ^fl4 ^
. bukov štor, kjer smo P^ ^
, nastavili skrinjice. '^l'(iyif' L
je nosil svetilko, jo j13 : s'
. visoko nad glavo in 1; ^-ii1 ^
lahko videli, če je bil v ^ vi k
ci plen ali ne. Kje1' . ''■jce, f
dolg kosmat rep iz skr^^l *
bila tenia. Mojster Jc ki,!i ' i i ,	na h I)
roke dolgo palico, '
je bila nasajena skr^J p d položil na tla, potem 1 -c | vidno potipal polha, L'L . i ^ že morto ali ne.	J
sne vzmet polha za ii preuno se dobro zav°'/jc ^ večnih loviščih. Ce k"1 j.,č past prijela samo zf p( smo se pa nosili ž nj'111, p l no smo ga ugnali-	o^1
zna živalice prav Prlje pt t ti to na svojih prstih- ^ vanka ostre zobe ti z<^ toj prst, da kar poskočiš m ^ Jo, z roko, katere se P°|Jl. joVi# 1 drži in skuša povrniti^^ld j obrestmi vred, ki Wu *s življenju.	1 J i
Pa še jutri kaj o ten ■
Kupujte v slovenskih trgovinah.
Novo življenje
POVEST Spisal JOSIP KOSTANJEVEC
I.	šen kos od tal.
Ma se je škrlatasto- Tistega pomladnega dne to-lrja nad vzhodnimi go- rej se začenja naša povest, f pozdravila sanjajoča Sredi vasi, nekoliko v rebri, okolice dolske. — je stala hiša Antona Damjana. lo«e je listje na jabla- Pred hišo je rastel visok oreh; Puškah, zašumelo ter nihče izmed sedanjih vaščanov 1,0 prvih rosnih kapelj, ne pomni, kdaj je bil vsajen, ^ale kakor biseri v ze-i tako je bil star. Za hišo se je lv°- Zdramilo se je list- i raztezal prostoren vrt, zasajen ^ehih in kostanjih ter' s samimi mladimi jablanami sosede na nižje leže-! in hruškami. Bila so to sama tokih. Začel se je za-(lepa, mlada in pravilnlo vzgoje-Wor med njimi, pra- na drevesa. P,o|znalo se jim si začeli sosedje svoje je že od1 daleč, da jih vzgaja svoje nočne doživ- vešča roka, ki se ne plaši ne Kako ne bi, saj je bila truda ne znoja in ji ni žal za-v deželi, lepa cvetoča mujenega časa, samo da se ob Zarja je začela vedno njih pogledu razveseli duša in kti, za gorami se je srce.	,
''once, prvi njegovi žar- In to drevje je bilo hvaležno. «spstili v dolino. Vse Videli so se beli in belordeči No v zlatu, kamor so ; vrhovi kakor velikanski, umet-Ji> česar so se dotakni-; no narejeni štojpi, postavljeni1 N1 je krasen pomlad-j nalašč na praznično opremi je-j
j 110 svatovsko mizo. A pod je-; lalem griču je čepelaj «en so se šibile veje pod veli-i llie. Skoro pred sle- Mm plemenitim sadjem, ki se ^ je stal pripravljen ] je svetilo rdeče in zlatorume-fie vozilo iz bližnje o- no, kakor so ga pobarvali do-! opeko za novo Šolo, ki bwtni sončni žarki, ki so ga Near začeli zidati va- obsevali v jasnih dneh od jutra 1(0 bo prišla jesen v de- do večera.
ne bo treba hoditi Za vrtom se je v reber spevom več v uro hodainjal vinograd. Ni bil bogve-'i Bol po slabih stezah! kako velik, a mlade trte so bile nevarno se zibajoče tako sočno zelene in so poganu in snegu in mra- njale teko močne mladike da f par korakov čez poti je bilo videti, kakor bi rasle iz Jo na gorkem in var-U c de. Že se je kazal izpod ve-Mjko skrbi in sitnosti Hkih zarezanih listkov grozdek Veseli «0 bili skoro va- pri grozdku ter silil na sonce, dogodka, le nekaj ki je njegovo življenje. Res,
Vodarjev, ki niso zna-i lepo, dasi ne posebno veliko Je včasih ugovarjalo: i ie bilo to posestvo Damjanovo. !oPet novih davkov? Mi | Kdo je obdeloval ta vrt, kdo tf'i brez šole in še živi-j vinograd, ki je bil vzor vsem se prerekali z njimi - sosednim vrtovom, vsem sosed-voziii so z veseljem in nim vinogradom? Kdo se je
v naprej ponosni na trudil od jutra do večera, ob- _ ^Pje ki se bo dvigalo rezoval, okopaval, privezaval S ter zrlo po vsej o- in gnojil? Kd'o je čistil in sna-!ii< notri do Dola in še žil, da se,ni razlezel mrčes m se bo popotnik, ki ga za jedel v deblo, steblo in plod? j ^ noga tod mimo, u- Pridna, neutrudljiva roka Da-16 bo ter vprašal: "Ali mjanovega sina Jakoba je bila *l>o poslopje napravili to, ki je znala držati in sukali Pijani'" In onemu, ki težko motiko prav tako kakor to vprašanje, se bo narahlo iz,rezati nežno oko ter j :°Waz od ponosa in m- g« prenesti na drugo deblo, ki | *bo odgovoril: "Sami ga je sprejelo nežno in vdano j svojimi žulji, svo- ter tako zadobilo novo življe-l S in po lastni parne- nje, ko je iz njega vzklil in se bo popotnik dalje porodil mnogo številnejši plod. Nsdoval kamorkoli bo Bitro in jasno oko Jakobovo je stoji tam daleč na bilo, ki je prodrlo v najsknv->a, komaj dvajset hiš nejši kotiček, za drevesno lu-šolo kakor palačo in bad, do nežnih koreninic ter je Slehernega vaščana ve- videlo vse, d'a je še pravočasno Nnos. In tako bodo po- Posegla tja njegova roka ter ,f'bljc daleč naokoli, in zacelila rano, komaj vidno, ko-fl mimo, se bo ozrl go- maj nastalo. Nič ni ušlo nje-i kovanjem in ljubezni- ffovemu pogledu, nič se ni mo-
I trlo skriti njegovi marljivosti, i 3	•	I
! so se pomikali drug | Prvi voz je dospel od ope-
S navzdol po ilovnati j karne v vas, ko se je oglasil iz
iti 'ežki vpreženi voli so nizkega začrnelega zvonika
,V Pomladno jutro, gla- droben glas najmanjšega zvo-
i< 5ljačev so odmevali o- na.	«	.
^Poti je cvetelo grmov- "Kdo je umrl?" je vprašal
| f Preletavali ptiči, iz j voznik svojega so.se,la za laj. >
sj vasi so se culi gla-i "Kdo bi bil umrl, saj ni bil.
iii >. Pod opekarno je ! nobeden bolan v vasi," jc odgo-.
j Valu vrveče življenje.1 voril oni.
c, so opeko ročno in "In vendar je nekdo umrl, j
i'I se je nekam mudi-j zakaj bi sicer zvonilo?"
j!' fS hotel zaostati. Kar | "Kdo je umrl?" so vpraševa-
[, I sebi se je vse vršilo, j li vsi vozniki drug za drugim, :
1' , ^ dela je lajšalo vse j a nihče ni vedel odgovora.
: J. Ako bi bil stal kdo | Tedaj pa je prihitel doli po
,3 ^ tier bi opazoval to pe-jvasi cerkovnik.
t J^nje, bi se moral ču- "Stari Damjan je umrl, naš-
r Je mogoče, da se vrši šli so ga nad vasjo pri treh li-
e ^o lepem redu, ko je pa h mrtvega, ko so peljali mle-
r- k^v'Zočih toliko in tako ko v mlekarno."
!'r< j^ih ljudi. Toda ako Vsi so osupli.
li	stremijo vsi za e- "Tako trden mož še, pa ta- j
^'jNi ciljem, bi se moral ko nenadna smrt!"
Jrazoranim kmeti- "B'cg se usmili njegove du- j
P . azom. Kakor so po I še, a na domu ne bo hudega; |
^ Rajali vozovi pred o- priden je Jakob, njegov sin." j
$ \ ' tako so po vrsti na- "Priden je, skpro preveč je |
^ /tak0 po vrsti odhajali, priden, a poslušajte me, ako i
11 ■ raslo novo šolsko po- vam povem, da tam ne bo vse v
vidoma in pod roka- redu."
Sti Vzdigovalo Že precej- * (Dalje prihodnjič)
Vsem prav lepa hvala
Težak križ bolezni mi je Vsemogočni naložil. Bolna sem že več let. Zadnje čase sem bila v bolnišnici in zdravniki so se odločili, da je edina pomoč me ohraniti pri življenju, če mi odreže j o levo nogo. Z veliko težavo sem se odločila za težko operacijo. Hvala Bogu, zdravje se mi pomalem zboljšuje.
Ob veliki žalosti in skrbeh pa me tolaži zavest, da imam veliko število iskrenih prijateljev in prijateljic, kateriso me v nesrečni bolezni tolažili ter me obdarovali z obilnimi darovi. Prav iz srca se zahvaljujem sosestram, članicam podr. št. 15 SŽZ in društva sv. Ane št. 150 KSKJ za tako velikodušen dar. Z vašo veliko darežljivostjo smo mogli vsaj delno poravnati stroške za bolnišnico in zdravnika.
Prav iskreno se tudi zahvaljujem čč. gg. duhovnikom za številne obiske v bolnišnici in za na domu ter za vse tolažilne be-; sede, kajti vaše besede res bolnika potolažijo, da lažje prenaša hude bolečine.
j Solznih oči se oziram proti j Bogu z gorečo prošnjo, naj vam | da, dragi prijatelji in prijatelji-l ce ljubo zdravje. Bolnik šele zna ' pravilno 'ceniti zemeljsko bogastvo — zdravje, iče vsega pri-, manjkuje pri hiše in imamo j zdravje,je bogastvo doma. Ako p;f imamo vsega dovolj in nam manjka zdravja — smo reveži! 1 K Bogu, vzdihujem: Tepi me na j zemlji, le v večnosti mi prizane-l si t — To je edina moja tolažba, ! da je zemeljsko trpljenje krat-; ko, nebeško veselje pa bo večno, j Zato vsi prijatelji in dobrot-j ni ki sprejmite mojo iskreno za-j hvalo za vse darove, za vse obis-j ke,za vse tolažilne besede v nio-; ji dolgi bojlezni. Božje deteoe I Jezušček, katerega rojstvo sedaj 1 ; praznujemo, naj nad vami raz-1 ! prostre svoje svete .roke in naj ■! vas vse obilno blagoslovi, želim i vam vsem prav vesele božične
-	' - ■ - in i i rt " f" '•■'.
praznike. To vam iz srca želim, vaša hvaležna,
Mary Globokar, 3612 2E. 82 St.
Cleveland, O.
-o-
Zadnja želja slovečega učenjaka
Ko je Karol Ernest Jarke, bivši profesor prava na vseučilišču v Bonnu in Berlinu, umiral na Dunaju (27. decembra 1852), je naročil duhovniku, ki ga je pre-videl: "Kadar bom umrl, povejte vsakomur, kdor hoče slišati, da sem svojo največjo srečo našel v rimski cerkvi, in da je vedno jeza v meni vzplamtela, ako jo je kdo napadal.
-_o-
V Detroitu živi več v Kanadi rojenih prebivalcev kot v katerem drugem mestu Zed. držav.
--o--
Pri zrakoplov (balon) je bil spuščen v zrak v Ameriki leta 1793 in sicer v Philadelphiji.
iiiMt... milili—..;..	—
General Kuniaki Koiso, bivši premier Japonske in izrazit imperialist stopa v Sugamo ječo v Toki ju, kjer bo počakal soclbe za vojne zločine. Star je 65 let, poznajo ga tudi pod imenom j "Tiger," kise je posebno od-| likoval pri japonskem zavze-; tju Mandžurije,
If s Not All Corn—
[fig yfcMplllHIIIMIfflilllMIBffl ff^ '	- -
~ Od vdjne utrujeni vojaki se vračajo. Slika nuni kaže prizor z ladje USS Enterprise, ko je zavozila v nemjorško pristanišče. Na povratku iz Anglije je bila to njena prva vozu ja, ki jo je napravila kot nosilka čet.
Naii begunci
Spodaj prinašamo imena beguncev, ki so bežali pred komunističnim terorjem iz svoje domovine. Vsi ti se nahajajo sedaj na Koroškem. Navajamo kraj, odkoder so doma, ime . in priimek ter leto rojstva.
GORENJCI na Koroškem s (Nadaljevanje)
Iz SMLEDNIKA so sledeči:
Mrak Marija, 1925 Novak Cilka, 1923 Novak Jernej, 1880 Novak Stanko, 1915 Novak Vilna, 1898 Ovijač Janez, 1898 Ovijač Janko, 1927 Ovijač Marijana, 1898	f
Ovijač Manica, 1935 Ovijač Vinko, 1922 Perne Elizabeta, 1917 Primož Anica, 1918 Primož Zan, 1885 Rozman Ivanka. 1923 Stare Alojizij, 1900 Stare Alojzij, 1937 Stare Franc, 1938 Stare Frančiška, 1909 Stare Janez, 1942 Strlič Andrej, 1932 * Steren Franci, 1930, Steren Francka, 1907 Steren Franca, 1911 Steren Joško, 1941 Steren M ari, 1928 Steren erezija, 1939 Traven Cirila, 1930 Traven Marija, 1900 Tršan Anton, 1915 Trša n France, 1900 Tršan France, 1931 Tršan Janez, 1917 Tršan Marjana', 1903 Tršan Terezija, 1934 Zlate Angela, 1918 Zlate Frančiška, 1892 Zrafce Frančiška, 1921 Zlate Ivana, 1914 i Zlate Manca, 1914 | Zlate Marija, 1920 Zor Angela, 1912 Zor France, 1886 Zor France, 1917 Zor Frančiška, 1924 Zor Janez, 1909 Zor Jože, 1927 Zor Jože, 1932 Zor Marija, 1896 Zor Marija, 1923 Zor Marija, 1928 Zor Manica, 1930 Žun France, 1917 j Žun Marija, 1902
j Iz ČRNEGA VRHA so sledeči:
Mravlja Janez, 1929 Oblak Franc, 1929 Oblak Jože, 1928 Pip p Viljem, 1905 Potočnik Ladislav, 1905 Praprotnik Janez, 1907 Pustovrh Alojzij, 194() Pustovrh Ana, 1931 Pustovrh Janez. 1924 Pustovrh Jože, 1902 . Pustovrh Marija, 1903 Pustovrh Marija, 1936 Pustovrh Pavel, 1943 Pustovrh Rok, 1938 Pustovrh Ro zal i.j a, 1929 Seva Anton, 1897
Trobec Filip, 1930 Trobec Franc, 11895 Trobec Frančiška, 1900 Trobec Marija, 1925 Trobec Marko, 1929 Trobec Matilda, 1927 Založnik Jožefa, 1920
iz ŽIRI so sledeči:
Mlakar Vinko, 1897 Možina Lovro, 1907 Oblak Ivan, 1828 Podobnik Janez, 1899 Podobnik Pavel, 1909 Seljak Ivan, 1893 Seljak Slavka, 1925 Stanovnik Franc, 1914 Stanovnik Ivan, 1909 Venčina Ivan, 1910 Zakelj Anton, 1907 Žakelj Rafael, 1902 Zakelj Viktor, 1912
[z KAMNIKA so sledeči:
Mravlja Marija, 1914 Pančur Ivan, 1925 Pustotnik Janez, 1885 Regali Janez, 1896 Regal i Franc, 1930 Regali Janko, 1929 Regali Ivana, 1901 ' Regali Valerij an, 1932 Šuštar Peter, 1912 Vindsnurer Rudolf, 1897 Vrhovniik Aleš, 1928 Vihcvnik Anton, 1891 Vrhavnik Anton, 1931
Iz vasi CERKLJE so sledeči:;
Mušič Franc, 1914 Narobe Angela, 1927 Okoren Janez, 1905 * Orehek Cvetko, 1925 Osenar Breda, 1941 Osenar Milena, 1939 Osenar Stanko, 1910 Osenar Peter, 1940 Plevelj Cecilija, 1919 Plevel Cecilija, 1942 Plevel Frančiška, 1917 Plevel Lovro, 1914 Plevel Lovro, 1945 Pogačnik Andrej, Pograjc Ivanka, 1906 Presa Alojzija, 1905 • Presa Marjana, 1904 Rebolj Franc, 1917 Rebolj Jožefa, 1912 Rebolj Jožefa, 1924 Remic Ana, 1914 Remic Anton, 1913 Remic Julijana, 1931 Remic Martin, 1929 Repnik Angela, 1923 Repnik Franc, 1944 Repnik Frančiška, 1891. Repnik Frančiška, 1925 Repnik Marija, 1924 Rogelj Ana, 1926 Rogelj Angela, 1923 Rogelj Frančiška, 1871 Rogelj Marija, 1914 Ropotar Ivana, 1920 Ropotar Julija, 1924 Rozman Cecilija, 1929 Rozman Ivan, 1928 Rozman Marija, 1927 Skubic Antonija, 1929 Skubic Marija, 1891 Skubic Pavla, Skubic Stanko, 1915 Skubic Vinko, 1935 Sleme Angela, 1895 Sleme Angela, 1925 Sleme Feliks, 1928 Sleme Franc, 1896 Sleme Frančiška, 1901 Sleme Janez, 1888 Sleme Ivan, 1930 Sleme Minka, 1925 , Sleme Marija, 1926 Sleme Vid, 1934 Stare Jože, 1911 Stare Marija, 1940 Šimenc Franc, 1884 Šimenc Franc, 1907 Šimenc Marija, 1885 šimen Marija, 1921 šimnovec Franc, 1930 Šimnovec Janez, 1895 (Dalje prihodnjič).
DELO DOBIJO
Delajte v
MODERNEM POSLOPJU
THE TELEPHONE COMPANY
potrebuje žensko ta hišno znaženje poslopij v mestu
Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 bJ.
Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zj. do S pop. vsak dan razen v nedeljo	'
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Išče se karpenterje
Stalno delo. Dobra plača. Ko-ar zanima, naj se zglasi na )60 E. 185. St.	(x)
Dobra služba
Slovenka dobi delo čez dan, da bi varovala bolnico. Dobi svojo sobo in hrano. Zglasite se na 390 E. 165. St. med 6 in i uro zvečer.	(x)
Dobro delo
Išče Se slovenski zakonski par, ki bi hotel živeti, kjer bi delala; ženska bi opravljala hišno delo, mož pa zunaj okrog hiše. Zglasite se pri C. C. Craig, 2493 Euclid Heights Blvd., telefon FA 6968. (294)
Služba na banki
Dekle dobi službo za splošna pisarniška dela; najrajši Slovenka ali Hrvatica; predznanje zaželjeno, to ni neobhodno potrebno. Zglasi naj se v North American banki, 6131 St. Clair Ave.	(295)
MALI OGLASI
Naprodaj
Ledenica s 3 vrati, 3 funte, tehtnica, cash register in prodajalna miza. Zglasite se vsak čas do 9 zvečer na 7017 St. Clair Ave.	(296)
Soba se odda
Odda se opremljena soba poštenemu Slovencu; gorkota in kopališče; cena. je $5 na teden. Zglasite se na 1078 Addison Rd.	(Dec. 18, 19, 21)
Furnezi!
Popravljamo vsake vrste Resetting $15, čiščenje $5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila
Chester Heating Co.
Govorimo slovensko 1193 Addison Rd. ENdlcott 0487 __(X)
Posestvo naprodaj
Kdor hoče svoj denar dobro investirati, naj kupi ta tri posestva: 6121, 6123 in 6125 St. ! Clair Ave. Za informacije pokliče MA 6530.	(x)
(
STEEL VENETIAN BLINDS
'z.v.tc.l za cicna, cloth window shades
J. I,. VENETIAN BLIND SALES & SERVICE ENdicott 0448
od 3 do 7 P. M._
j------------—-
Muzikant
Za ob sobotih zvečer se želi — dobiti igralca na harmoniko, najraje takega, ki je znan v okolici St. Clair Ave. in 67. cesta. Naj se zglasi v Kens Bar, 6702 St. Clair Ave., prej Nich's Cafe, tel. EX 1674._
KDOR ŽELI ' | Lepe piščance za poliat, od 2 do 4 funte težke, jih dobi pri j I ANTON OGRINC 6414 St. Clair Ave.
(296)
i Pomagajte Ameriki, kupujte Victorj/ bonde in znamke.
* AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 19, 1945
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 10, 1945
živi viri
IVAN MATIČIC
Našemislovo cko spozna, da ne preganja brzih kožuharic samo ogenj, temveč še neka druga opasnost: visoko v hoji vidi čepeti divjo mačko. Brez odloga pobere mladinec kamen in a zaluči gor. Prav tik je .zažvi-, žgal mali zverini, toda ta se ne zmeni za to, ker pravkar nekaj žre. Fant pa ne pomišlja j dosti, ampak vtakne si sekiro, za lanenasto vrv za pasom —j in hajdi na hojo. To je njemu j za igračo. Šele v zadnjem hipu j se je mačka odgnala z veje in! ni dosti manjkalo, da je ni zadela sek,ira. Našemisl je videl gori razkopano gnezdo: veveričin zarod si je privoščila mačka. Našemisl si spričo tega ni kaj posebno ubijal glave, ampak je sple;:al še više, prav v vrh.hoje. Kdo bi ril vedno po tej nepredirni gošči, odkoder so nikamor ne vidi; bolj pametno je splezata nekam više in se malo ozreti pc tem divjem svetu. Ne vidi se sicer kdo ve kako daleč prek požigališča, pač pa vsaj dol po žlebu Zlodjega ko-l ita. asomisl se zastrmi tja dol prek te divje rasti, ki ji nikjer ni videti kraja. Pač, tam daleč v dolini ji je kraj, tam vidi Našemisl povsem drug svet in tja dol ga vleče s te divje pušče. Toda kaj pa je tam doli? Nič takega. Široko vo-
Božič je tukaj! Gotovo Lost,? vi potrebovali kakšna lepa darila za va'o mamo ali očeta, za brala, za sestro ali za prijatelja. Pri nas imamo veliko zalotjo vsakovrstnega blaga, pripravnega za vsio vašo družino ali za vaše prijatelje.
Velika izbira vsakovrstnih sukaij za žene, dekleta in otroke. Rat)no tako tudi velika izbila vsakovrstnih oblek, jopi-cev (sweaters), vsakovrstnega spodnjega perila za moške in ženske. Za moške srajce, kra-latc, nogavice in rokavice.
Pridite k nam, se vam pripo- j ) •/farno ter vam voščimo vesele! božične praznike in veselo ter srečno novo leto 1946.
Anzlovar's 6202 St. Clair Ave. vogal 62. cesta
OLAJŠA BOLEČINE ,
{ft HRBTOBOLA !
f^	lul<aJ Sinti, moderni način
/ / ] \ 'lajšati navaden hrbtobol. John-/ / /l 'on * Back i>lasUr! Olajša bo-/—^jjj leiinc, olrpje, nuti-icnjenout. — AmJIjl J Vpliva prijetno! V vseh lakar-"ah. Zahtevajte Johnson & Johnson kakovost.
CLEVELAND ORCHESTRA
GEORGE SZELL. dirigent SEVERANCE DVORANA Čet. 20. dec. 8:30 Sob. 22. dec. 8:30 RUDOLF SERKIN. piano V-stopnice: Severance Hali: CE 7300 I
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali po. noči. Delo garantirano In hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na va&ega starega znanca
JOHN OBLAKA as »78*.
114« E. 61st St.
s dovje, ob njeni se razganja vr-• bje in zopet hosta pa sama za-
■	močvirjena planjava. In jate
■	divjih rac pa štorklje vidi Našemisl zletavati nad močvirji. Na oni strani planjav pa je zo-, pet gozdovje, neizmerno in bujno; med gozdovjem pa dim; . tudi tam požiga j o gozd. Na ,
I tem bregu Šuminje vidi Naše-I misel čredo bivolov. Pasejo se, i j a nekateri se divje pode po pla- ; i n javi. Glej, nekaj jih je kreni- : jlo v to smer, morda prilomasti- . !jo prav gor po Zlodjem koritu. < Nu, to bo pa nekaj.
"Našemisl! Kje si?"
Samo zakričal je Mladen, a ' še preden se je utegnil dobro , ozreti, je bil Našemisl že spo- ■ daj. Kar zdrsnil je na tla, ko je zaslišal očetov klic. Nu, zakoreninjeno leho bi orala z o-četom, če bi ga zasačil na hoji.
Dva Bršlinova sta prodrla ] celo preko Svitave in pregazila do Tisovega vrha. Toda kar ] tako; morda sta se sporekla -z brati, ki klestijo Svitavo, ali pa sta rinila naprej iz gole ob- . jestnosti, da bi se nad njima • zgledovali ljudje. Posebno še ] mladenke, če bodo zvedele, ka-ko daleč sta prišla. Mili bogovi, o Kresu bodo rajale z njima na Svetcvitu vse po vrsti! A kaj sta napravila tako velikega prav za prav? Samo gaz za seboj in še ta se bo do prve mlade lune zopet zarasla. Pa ven-, dar sta upehana dodobra in sedaj pijeta pri tisovsem svetem izviru hladno studenčnico. Ne,
. ni jima še dosti, še rineta da-
i '
I je. Sveti bogovi, sam Tisov-r nik hočeta načeti! Kako to drzno gledata zdaj zdaj bosta zavihtela sekire. To bo zaleg-, lo, pragozd bosta požela! Ta strahotna deblovina pa srabo-Itovina in skale, te jelke in tise in vsa ta silna rast — vse bo
r j
kar klonilo pred drznima gr-mavsema! Ne, pogum jima je upadel. Dasi korenjaka, ven-Iciar sta le pritlikavca proti tej |sili — in strah ju je temine pri 'samem sončnem dnevu. Kar nekam poražena se umikata nazaj po svoji sledi.
Bran Budinov je pasel zopet J pod Viševikom. Zdaj je imel i | s seboj sinka Stogoja, ki ga jo ! pa pustil pri oredici na jasi, a ; j sam pa rinil počasi s sekiro v i ! goščo. Prva briga Stogoja je i bila, da je pozobal ovčji sir, ki mu ga je zavila mati v sveže liste. Bran je pa utonil v raz-divjanem goščavju. Črni trn je dušil češminje, drabutovina je zajedala v leščevje, dreno-vina se razganjala iz gneče, a čez in čez pa se je plazil silen ; ;srobot in dušil grmičevje, da se ; !ni moglo razganjati v višino. S i [težavo je gazil Bran. Mlatil je, i trgal, ruval. Podrl je celo -šu- i mo grmičevja, a se nitii poznalo i ni. Gola sekira ali kopača ne zaleže, treba bo ognja, ognja. Bran si je sekal gaz, lomastil ko slon. Tu je udaril s peruti trop divjih kokoši, planil Bra-nu izpod nog, tarn zafrfotal zarod jerebic pa smuknil pred1 divjim možem »kozi grivino — Prhale in plašile so se kune in podlasice, zvijale se vitke ko-žubarice pred človekom, ki ga še nikoli videle niso. V vejevju so zletavali divji golobi, kri-vokljuni, srake. Bran je gazil dalje, ni se »menil za bohotno pesem šume. Navijali so drozgi, kukavice, kosi, tam kalini, kobilraji, strnadi, vse križem; tu trkale žolne, tam se drle srake.
Stoj! Velika sova je zapr-hutala v Brana. Prhlo deblo
je bil ulomil in z njim zrušil sov je gnezdo. Besne so se zaganjale sove in sovirji v podi-rača — in obstal je. Ne spričo besa sovk, temveč spričo težkega smradu, ki mu je udaril v nos. Po tleh je ležalo polno razkljuvane perutnine, vendar je utegnilo biti nekaj drugega, i da je zaustavilo Branu korak, i Pred njim -je ležal kup protja in izpod njega so zletavale u-jede, kragulji, jastrebi so se poganjali s tal. Bran je premaknil protje, pa je zazijalo ogromno brezno. Iz njega je zaudarjal smrad po mrhovini. Bilo je tu gostišče ujed.
Gazil je dalje. Skozi visoko gabrovje je prigazil do tisov-ja in hojevja, v podnožje Više-vika. Ni več sekal, ne rval, samo gledal je po strahotni gošči. Sekira je bila prešibka za to ogromnost. Gnilo deblov-je je ležalo navzkriž v visoki grivini in v skalovju, živo pa stalo kakor zidovje, steber pri stebru. Temina sredi dneva. Tu je pojemal brest, kar upognjen od starosti; poleg se ko-šatiia tisa z namršenim vejevjem, nanjo se opirala silna hoja, trhla od peze življenja. . . In dalje zopet- jelke in tise, jeseni in bresti, brez konca in kraja. Kaj bi opravil tu Bran, pritlikavec? Ne zaleže sekira, ne meč, ne vojska pogorska. . . Viševik je neupognjen. Ni ga pregazila še vojska, ni ga stri vihar, ne bes ne tres. Bran ždi tu kar krotak. Do tu je zasekal mejo Budinovi zemlji, dalje ne more, duši ga peza deb-lovja.
Bran samo voha. Nad glavo zasliši renčanje. Ozre se gor in vidi na tisovi veji risa, ki srepo gledal dol. Visoko v vr-hovju jelk udarjajo peruti. . . Divji petelin se vihti z vrha v vrh, za njim peruta drugi, v ■soseščini se ziblje ruševec, ig-lovje se uisija z vej ko dež. Pti-j ce so nemirne: v vejevju zver,i pod njo dvonožec. Bran ne mo-j re pregaziti pragozda Viševi-: ka. Naslonil se je na trhlo de-' blo, iz nedrij izvlekel kos pečenega koštruna in čebulo pa hlastnil z zobmi, do kolen vdrt j v gnilo iglovje in listje.
Patem se je okrenil. Sam j ne zmore nič. Vsi rodOvinci j Budinovi se bodo morali zagna-
ti v Viševik, a še ne bo zaleglo. Prvenec Semdrag je že star, ne bo več dosti hasnil; Mladen rije po Zlodjem koritu, Bodin bo moral v obrano na Tabor, o Kresu bo izmenjana. Nu, Bodin naj kar gre k bramborjem, zamahne Bran. Viševika on ne bo oral. Nego d a se plazi okrog ognjišča, a Jarem oprezuje za Bršlinovo Brano. Saj je ne bo dobil, ded mu jo brani, ker jo je bil Bršlin obljubil Jasinu za Godimisla. Brana je brhka ko sama vila Lada. Semdragov Strem, ta je pa ris, p rem lev a Bran, pa Mladenov Našemisl. Ta dva bosta dušila Viševik.
A Bran mora k čredi. Gazi in hlasta, mota se iz gnilega lesovja pa se zvali pod ogromno trhlo deblo. Itenčavo cvi-
ljenje! Bran uzre temno dupljo tik debla in iz duplje kukata mlada kosmatinčka. Bran se splazi bliže, a mladička strmi- 1 ta v čudovito človeško prika- ; zeli. — "Na, džiče, dobre, na!" ; Ponuja jima koštrunovo kost. Tedaj zasliši pravo renčanje in komaj se zave, se že privali iz brloga mata kosmatinka. In uzrši človeškega kosmatinca, jo popade pravi zverinski bes. Oba hkrati se zavalita na noge. Bran dvigne sekiro, a ona se zaguga naprej pa ga šavsne s šapo po rami. Njemu je sekira omahnila, a sam se ujame oib deblo in se naglo odžene. — "Nicpon!" Zažene se k bližnji hoji, se stisne za deblo, a ona je že za njim. Pa sta zaplesala krog ogromnega lesa. Ona je
Z letalom rešujejo brodelomce. — Menda je to prvič v zgodovini, da z letalom rešujejo mornarje z brodoloma. Slika je posneta blizu Long Island Sound otoka, Bridgeport, Conn., ko še je po g re silil oljni tanker. Reševalci so prišli na pomoč z letalom helikopter tipa. Pod letalom je videti na vrveh kapitana ladje, Joseph Pawelicka,, prav tako je bil rešen z letalom mornar Steve Penninger.
A1HI	■.■ju>jmMiYWf\VtllV..-: 1tMVI.LUV/C'»« I«."/ vC*'Al.mf/>J^»\ tAW/tMttUaMVMM l*»«r/;'ttV m>.*/ 14k.'/ VM\»,iV«-y ^iMAI«^/^ HilfUl.V-iMX !•■.».'/-mtl.-Ua«
SEM NAŠIM PRIJATELJEM IN GOSTOM ŽE- | LlMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
IN SREČNO NOVO LETO	g
Ob praznikih bo pri nas odprto.	^
Pridite k nam na veselo zabavo.
Serviramo dobra jedila, žganje, pivo in vino.
KUNCK-PERROTI CAFE i
390 E. 156. ST.	p
i ' ■ ' ■
Zaubame
* * *
MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE
jiŠHr^* NAKUPOVALNO >jHK	MOČ SLOVENSKEGA
CLEVELANDU S TEM,
^^	DA OGLAŠAJO V
★ ★ ★
Ameriški Domovini sgm
najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628
šajvsala s šapo po deblu, on se izmikal šapam in zobem. Ce bi imel sekiro, sekiro! Mahnil bi enkrat na to, enkrat na drugo plat debla — pa bi jo užu-gal. Toda sekira je obležala tam. Ce bi utegnil planiti po-njo? Ne, bilo bi opasno. Ce bi
e	imel vsaj kamen, ali bjse.
e	gnil spogniti po kak
il	odkrehniti vejo? Ne, ^ i-,pe šavsajo prenaglo izZa
i-	a njeno renčanje je stra a (Dalje prihodnjih
)-	--o---J
n Kupujte VictoryJ^0"
Za božična
DARILA
«	^-v
\	SE USTAVITE PRI
i	L GRDINA IN SINOVI ^
|	(Incorporated) 4rr
Še vedno dobite pri nas lepo izbiro otroških ^
1	Ravno tako vas lahko zadovoljimo z idealnim darl
|	v pohištvu, svetilkah, hišnih potrebščinah.
j	A. GRD3NA IN SINOVI
j	(Incorporated) v> J«
I	15301 WATERLOO RD.
|	!|1ie
j	Odprlo vsak dan in zvečer do božiča
Piva je kolikor hočete!
¥	M )
>	,„ JW, . I
\\	iWHe/V GOOD ffcLLOW ff Qtr together * n>
1 ( Mi ga imamo vedno dovolj v zalogi za gost')"^. ? / tudi za privatne potrebe kot za ženitovanja, pai'^6' ^v
) trinje, za javne dvorane in zasebne hiše.
--
( V zalogi imamo pivo sledečih finih vrst: . r i
GR0SSVATER	Najboljši A^M
!) iz Akrona, ki je kuhano iz po- tM pa \ sebne studenčnice in ne iz it a t r* j lljrr _navadne vode._HALF-afflH^
. Za fino pivo pokličite HEnderson 462^
double eagle bottling (0. jj
)	JOHN POTOKAR IN SINOVA, lastniku®
J	6511-19 St. Clair Ave. M^
7&T
pffA
^Ky^ Zastonj pridemo iskat in dopelje- "'Cj/jf[Iff yX*^	mo nazaj
zjjf^x	24-URNA
— radijska postrežb
vw. ^^ ^mJ
Ffttf	na vseh izdelkih
I	Mi smo povečali svoj jp
I	. radijski oddelek, da lahko
^JL v 4r	žemo vašim zahteva^-
V	Vsako del° Je garanti^"0
MALZ ELECTRIC j
£tj%	6902 ST. CLAIR AVE.	&
'{J?	Pokličite EN 4808	"
učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA
"english-slovene header" _ a
kateremu je znižana cena ^ ^ rt [J in stane samo:	«P
Naročila sprejema t
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA ^
6113 St. Clair Ave. Cleveland*^,