URN_NBN_SI_DOC-UFSPJ8IQ

STATISTIKA IN OBRAZCI V KNJIŽNICAH Milka Grgič Vsaka tehtna analiza nekega področja javnih dejavnosti temelji neizogibno na določnih statističnih podatkih. Kadar je kdorkoli izmed nas dobil nalogo, da naj napravi analizo dela svoje knjižnice ali vrste knjižnic, se je nujno moral pri tem opirati na statistične podatke, s katerimi je svoje trditve dokazoval, iz njih črpal material za analizo in morda na podlagi teh podatkov tudi sestavil načrt dela za prihodnost. Tako se je pravzaprav v praksi sami seznanil z bistvom statistike na sploh, ki je v tem, da nam z rednim zbiranjem določnih podatkov nudi tak material, iz katerega se lahko razberejo zakonitosti in kvalitativna analiza pojavov. Seveda je lahko šele moderno knjižničarstvo z javnimi knjižnicami odprtega tipa in poklicnim knjižničarjem pripravilo tla za knjižnično statistiko, ki ustreza modernim zahtevam. Zbiranje statističnih podat­ kov je danes v knjižničarstvu oprto na spoznanje, da je le uporaba knjižnice po bralcih, torej njeno delovanje v korist družbe najvažnejši kriterij za njeno dejavnost, ne pa zgolj zbiranje knjig. Zaradi vsega tega statistika ni nekaj ločenega od ostalega knjižničarskega dela, tem­ več je njegov sestavni del, saj se ustvarja in sestavlja na podlagi samega živega delovanja knjižnice in je neposreden odsev, slika tega delovanja. Ker je torej namen statistike podati kar najtočnejšo sliko o delo­ vanju knjižnice in ker se to delovanje knjižnice razvija v raznih smereh, zato poznamo tudi več vrst statistik, več področij, kjer zbiramo po­ datke. število izposojenih knjig, obisk bralcev, število rednih bralcev, število nabavljenih knjig, struktura izposojenih knjig, struktura nabav­ ljenih knjig, struktura knjižnega fonda, struktura bralcev itd., vse to so za knjižničarja dragoceni podatki, na podlagi katerih usmerja in vodi knjižnico. Da bi pa ti podatki lahko resnično služili svojemu namenu,