242
Politični pregled.
Državni zbor. — Poroča se, da hoče vlada preloženo zasedanje drž. zbora zaključiti, Čim se končajo pogajanja kvotnih deputacij Uzroka ima za to dva Prvi je, da z za-ključenjem zasedanja postanejo vsi podani predlogi neveljavni. Drž. zbor bi na jesen našel čisto mizo in bi mogel koj začeti razpravo o nagodbi. Po opravilniku imajo vladne predloge prednost pred vsemi drugimi. Ako bi bil grof Thun pred mi-nolim zasedanjem prebral opravilnik drž. zbora, bi ne bila zbornica potrafcila drazega časa z brezplodnimi debatami, ampak bi bila rešila budgetni provizorij in vse druge predloge, tako da bi jih ne bilo treba uveljaviti po § 14. Drugi nagid, da se zaključi zasedanje, je ta, da hoče vlada odstraniti sedanje predsedstvo, ker želi, da bi v slučaju sprave mej cehi in Nemci prišel v predsedstvo kak član manjšine.
§ 14. — Tekom prihodnjih dnij bode čitanje sicer malo zabavne „Wiener Zeitung" prav zanimivo. Vlada se namreč pripravlja, da uveljavi s pomočjo cesarskih naredb na podlagi § 14. osnovnih zakonov budgetni provizorij in več druzih zakonskih načrtov. Vlada bi rada najela tudi investicijsko posojilo, a tega ne more, ker trajnega obremenjenja države se ne more lotiti na svojo roko. Zdaj išče primerno formulo, kako najeti posojilo, ne da bi kršila ustavo. Tudi glede uveljavljenja novega davka na sladkor in oslajene izdelke se čujejo različna mnenja, vsled Česar je umevno, da vlada veliko zanimanje, kateri zakoni se uveljavijo s §  14. in kateri ne.
Bližnja prihodnjost — je zagrnena z gosto meglo. Čujejo se pač najrazličnejše kombinacije, a v koliko so te kombinacije opravičene, tega ni možno uganiti Vse je pač odvisno od uspeha ali neuspeha dogovorov, katere misli vlada prouzročiti mej nemškimi in češkimi poslanci. Ti dogovori naj nadomeste jezikovni odsek, do čegar izvolitve še prišlo ni. Ako se Nemci in cehi zjedinijo, potem hoče vlada preklicati tudi Grautscheve jezikovne naredbe in jih nadomestiti z drugimi, sestavljenimi v smislu sklenjenih dogovorov ali z jezikovnim zakonom. Kaj pa se zgodi, ako bi se Nemci spravnih konferenc ne udeležili ali če bi konference ostale brez vspeha. v tem so mnenja jako različna. Jedni trde, da bi se vlada potem popolnoma naslonilla na desnico in oktroirala drugo ustavo, oziroma drug volilni red za državni z-bor, v krogih, katerim ni dosti za nacijonaino idejo, pač pa jim je pri srci blagor katoliške cerkve, se pa zatrjuje, da odstopi Thunovo ministerstvo čim se izjalove pogajanja z Nemci in da pride na krmilo tisti krščansko-socijalni princ Liechtenstein, kateri se je pri zadnji jezikovni razpravi brez ovinkov izrekel za nemški državni jezik. V nekaterih političnih krogih se govori,
da bi slovenski katoiiško-narodni poslanci bili zadovoljni s princem Liechtensteinom. Tudi mi bi bili ž njim zadovoljni, ako bi imeli garancij, da uveljavi ravnopravnost, a neverjetno se nam zdi, da bi kateri slovenski poslanec iz cerkvenopo-litičnih nagibov hotel slovenski narod potisniti pod nož nemškemu drž   jeziku princa Liechtensteina.
Revolte v Galiciji. — Zadnji teden so se v raznih okrajih zapadne Grališke primerile velike in krvave revolte, katerim je vlada samo s pomočjo vojaštva naredila konec. Ljudstvo je zlasti Žide napadalo, a revolte niso imele izključno židovskega značaja, ampak sploh proti kapitalističen značaj. Iz-gredniki so požigali in plenili brezobzirno in premožnejši sloji so se s strahom opominjali revolucijskih let, ko so kmetje in delavci plenili gradove in pobijali šlahčiče. Za hip je vlada pač naredila red, toda če hoče mir in rei zagotoviti, naj pred vsem zagotovi gališkemu kmetu človeško eksistenco, naj ga reši iz krempljev židovskih pijavk in brezvestnih šlahčičev in to čim prej, da ne bo prepozno.
Hrvatska. — Pred zagrebškim sodiščem se vršila zanimiva kazenska obravnava. Dr. Frank, vodja takozvanih čistih Starčevičijancev, je tožil bivšega poslanca Folnegovica, kateri je v Starčevičijanski stranki nekdaj igral veliko ulogo. Tožil ga je radi brošure, v kateri mu je Folnegovič očital razne nemoralnosti. Kakor je take reči obžalovati v obče, zlasti vse osebnosti v političnem boju je vender dobro, da je prišlo do te razprave, da se vsaj enkrat pokaže, je-li vse to osnovano, kar se piše proti dr. Franku, ali ne. O dr. Franku se je culo toli slabega, da je pač že treba, da se na kompe-tentnem mestu dožene in izkaže neskaljena resnica.
Ogerska. — V ogerski poslanski zbornici je pri razpravi o preosnovi konsumnih davkov posl. Polonvi trdil, da nekateri mestni zastopi ne polagajo vestnih in resničnih računov o pobranem konsumnem davku. Ministerski predsednik Banfty je na to Polonviju očital perfidnost, Polonvi pa je dejal, da ima Ogerska dvomljivo čast, imeti ministerskega predsednika, čigar nesramnost presega samo njegova neumnost. Ker Banffv svojega očitanja ni preklical, da je Polonvi pozval na dvoboj. Ta pa se ni vršil, ker so sekundantje izjavili, da Banffv očitajoč Polonviju perfidnost, ni Polonvija osebno razžalil.
Italija. — Ministerski predsednik Eudini je poslanski zbornici predložil v sklepanje celo vrsto predlog, nanašajočih se na socijalno in gospodarsko polje Predlogi pred vsem omenjujejo čas-ništvo in društveno življenje. Z obsežnimi predlogi, s katerimi si hoče vlada pridobiti polno prostost v postopanji napram vsem, vladi neprijetnim elementom, je Rudini naletel v zbornici na odločen odpor. Ničmanj nego 28 različnih preminje-valnih predlogov se je podalo in predlagalo se je celo, naj se vladni program kratko malo zavrže. Rudini je uvidel, da njegovo vladanje ne more imetiprihodnjosti, in je podal ostavko.
Črnagora — Mnogo se bavi politiški svet s črnogorskim knezom, ki je povodom bivanja na Angleškem se nekako izrazil proti spojitvi Bosne in Hercegovine z Avstro-Ogersko in je reklamiral ti pokrajini kot k Črni gori spadajoči. — V zvezi s potovanjem kneza Nikolaja na Angleško razširja se tudi vest, da se črnogorski princ Danilo v kratkem poroči z neko angleško kneginjo. — črni gori sosednji turški Albanci so jeli napadati Črnogorce, ki so se sicer junaško v bran postavili, a mnogoštevilnim napadalcem ne morejo biti kos. Bili so že prav krvavi boji. Turški Sultan, pozvan, naj skrbi za mir je baje sedaj poslal na črnogorsko mejo Edhem pašo z naročilom, naj kaznuje prouzročitelje nemirov ter v spo-razumljenji s črnogorskim generalom Martinovičem poravna provzročeno škodo. Sultan je o tem obvestil kneza Nikolaja v zelo laskavem pismu.
Francija. — Ravno so se završile volitve v nemški državni zbor.  Vseh poslancev šteje   ta   zastop   397 in od teh
243
i
je pri glavnih volitvah bilo definitivno izvoljenih 209 poslancev, v 188 okrajih pa pride do ožje volitve. Katoliški centrum je pri volitvah pridobil nekaj mandatov izgubili pa so Poljaki pet poslancev. Pri tako silnem zatiranji Poljakov je poslednje umevno. Socijalni demokratje so si pri glavnih volitvah ohranili dosedanje število mandatov Mnogo njihovih kandidatov pa pride v ožje volitve, pri kateri upajo na zmago. Nasprotniki socijalnih demokratov uvidijo prospevanje teh in pozivljejo vse stranske na delo proti njim.
Francija. — Prav so imeli oni, ki so trdili po zavr-šetku parlamentarnih volitev, da so te izpale neugodno za Me-linejevo vlado in da bo ta morala odstopiti. Ko je Meline v zbornici razvijajoč program vlade povdarjal, da je ta strogo demokratičen in da se vlada more opirati le na desnico in ne na preveč revolucionarno levico, je poslanec Ricard predlagal k temu izvajanju dostavek, da je zbornica voljna izvajati politiko demokratičnih preosnov, temelječih na zvezi republikancev in opirajoč se na izključno republikansko večino. Zbornica je ta proti Melinejevemu vladnemu programu naperjeni predlog vsprejela z veČino 51 glasov. Ker je Meline uvidel, da nima zanesljive veČine v zbornici, je podal ostavko. Novo ministerstvo se bode torej moralo odločno naslanjati na republikance.
Španjsko-amerikanska vojska — Na bojišču vse pri starem. Na Filipinih gospodarijo ustaši, ki zmagonosno prodirajo dalje. Sicer imajo Spanjci dobro pozicijo, vender ni misliti na rešitev Filipinskih otokov za Španijo, ker se more reči, da so že zdaj popolnoma v rokah ustašev in Amerikancev. Glavno mesto Manila v kratkem kaputilira. Kakor hitro dojde Američanom pomoč z doma, se mora mesto udati. Ustaši sami itak nemorejo mesta vzeti, ker nimajo priprav. Pa tudi ame-rikanski poveljnik Dewey ne pripusti ustašem. da bi polno oblast zadobili na otokih, ker bi se potem Amerikanci nemogli nazvati zmagovalce Filipinskih otokov. Te dni pričakuje Dewey pomoči z doma in potem bo lahko dosegel zmago na celi črti. — Drugi oddelek španjskega brodovja pod poveljstvom Ca-mera je odplul iz Kadiksa. Ne ve se, je li odrinil proti Filipinom, ali proti Kubi. Amerikanci morajo s svojo manipulacijo ob Kubi hiteti, da prej premagajo španjsko brodovje Cer-verovo, nego dojde na pomoč Camera. Amerikanci pridno bom-bardujejo špaujske utrdbe v luki Santjago. a ne dosegajo po-voljnih vspehov. Tudi z izkrcavanjem pehote na suho ne gre gladko. Španjska posadka marljivo deluje proti Amerikancem. Vojni svet amerikanski je mnenja, da bo za izvršitev cele voje akcije na Kubi treba še 200.000 mož in predsednik Mac Kinlev je mnenja, naj se pozove pod orožje še 100 000 prostovoljcem.