Splošne vesti DRŽAVNI PRAZNIK — UEDINJENJE bomo praznovali letos na naših šolah prav poscbno izbrano, da v dejanju izpolnimo sveto naročilo blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedkiitelja. Vse učiteljstvo nairodnih šol se bo prav posebno zbrano pripravilo na proslavo tega zgodovinskega dne. Mladina naj prav ta dan občuti in spozna veličino zgodovinskega dogodka, ko nas je naš blagopokojni kraij Zedinitelj združil in povczai vsc brate v enotno in nerazdružJjivo državo. Naša mladina naj spozna v&ličino in ljubezen umirajočega kiralja, ki je šo v STnrtnih težavah mislil na nas in Jugoslavijo. Čuvstva radosti nad našim osvobojenjem in našim uedinjenjem se bodo zlivala z boljo nad kruto izgubo Tvorca našega osvobojenja in uedinjenja in nam ponovno in neizbrisno vtisnila v dušo sveto naročilo: »Čuvajte Jugo&lavijo!« — Po češkoslovaških šolah bodo >po odredbi ministra za prosveto prav posebno' svečaaio praznovali naš državni praznik 1. decfcmbra. »Vestnik« prosv^tinega ministrstva bo objavil navodila za primerna predavanja in vire za prodavanja, ki se nanašajo na praznik 'našega Uedinjenja. — Učiteljska služba za Nemčijo. Prosv. odd. bralj. banske upravc nas obvešča, da se namarava otvoriti v Gladbecku v Nemčiji ('kjer živi večje število naših izseljencev) izseljeniška šola. Za to šolo bo potrebna moSka učna oseba, ki se bo obencm posvetjla tudi odraslim v kulturno-iprosvetnem oziru. Prednost b-odo imeli učitelji-sokolski prosvetarji irii pevovodje. Poleg rednih dohodkov brez stanarine in kuriva, fci jih prejema kot tuk. d'ržavni uradnik, bo učitelj prejemal še mesečnih 2000 Din honorarja, tako da mu bo materialna eksistenca zagotovljena. Interesenti za to mesto nai se javijo na prosv. odd. kjer dobe tudi podroto v deWkro<2 šolske higiene. NajobšiTnejši \e oni del, ki cbravnava praktično plat vprašanja nege oči. vzrokov raznih očesnih bolezni. in ki vsebuje nebroj koristnih in važnih nasvetov. Učitdljem vseh vrst šol, ki najbofje poznajo vse posJedice higionskih nedostatkov šole, bo knjiga dobrodošel kažipot. V zadnji letnik naših učiteljskih šol pa bi se mcrala obvezno upeljati. Kakor napovedlu.je avtor knjige, bodo izpod njegove^a peresa izšle •postopoma še druge praktične knjige, tako, da bomo sčasoma dabili prepotrebno zbirko knjig o celotni šolsiki higieni. Knjiga je izvrstno sestavl'jena s strokovnega vidika 'ter je te vrstc prva v naši banovini. Knjigo, ki obsega 240 strani in ie bogato ilustrirana, ie založila »Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani«, kjer se tudi naroča. Cena v polplatno vezanega izvoda je 60 Din. Knjigo prav toplo priporočamo učiteljstvu, šolskim upravam, da si io nabaivijo za učiteljske knjižnice, kakor tudi staršem šolo obveznih otrok. UCITELJSTVU ČRNOMEL.ISKEGA IN METLIŠKEGA SREZA Vsem organiziranim in neorganiziranim tovarišem belokfanjskim učiteljem je znano, da ni naše sresko društvo tako močno, kakor bi lahko bilo in moralo biti. Nujno je. da se v korist belokranjskega ljudstva in svojo lastno korist vsi organiziramo v naši močni stan. organizaciji. Vsi veste, da mnogo tov. ni organiziranih radi tega ali onega vzroka, ki pa je le poredko materialnega značaja. Da se o teh vzrokih pomenimo in iih pretehtamo, vabimo. vse tovairišice in tovariše. na zborovanje. ki se bo vršilo dne 7. dec. t. 1. ob 13. uri v narodni ioli v Gradacu. Zborovanje ie važno. ker bomo na njem postavili trdne temelje našemu bodočemu delu. Temelje, na katerih bomo labko nato gradili enotno belokrajnsko prosvetno zgradbo. Na zborovanje vabimo tudi vse; 'tlovariše in tovarišice, ki so nameščeni iz kreditov Bed. fonda, in veseli bomo, ako bodo zbrani prav vsi. Opozarjamo in prosimo. stareiše tovariše in novodošle učitelie, ki še niso vpisani v društvo. da store to takoj in prijavijo svoi vstop do zborovanja, tov. Justu Martelancu, učit. v Črnomlju. + DR. KAREL VELEMINSKY Pred nckoliko dnevi je umrl ter bil v soboto, 17. novembra, v Pragi v novem krematoriju upepeljen velikopotezni čeiškoslovaški pedagog Veleminsky. Ob tem imenu stopa pred tistega. ,ki pozna kulturni irazvoj češkoslovaškega naroda v teku zadnjih trideset tet, človeško življanje polno plodovitega dela na njivi vzgojstva v inajširšem pomenu besede. Hočem reči, ne samo glede na šolsko, ampak tudi (^lede na izvenšolsko, ljudskemu kolektivu namenjeno pedagogrko. Vsa osebnoisit pokojnega Velemmslkega je prepričevalen dokaz. kako prav }e imel Spranger, ko je (v knjigi »Gedanken uber Lehrerbildung«) zapisal globoke besede: »Pedagogika sama se pirav tako ne da študirati, kakor i sama filozofija ne — ker moraš za eno in drugo že mnogokaj znati«. Saj boš, če bi se .tudi branil, razglabljajoč pedagoške ali filozofske probleme, v prazno grabil in mahal po zraku, ako nisi nikjer »doma«, ako nimaš, da bi tu ali tam na »svojem« stal ter bi ti giledanje sveta in živijenja bilo tffdneje zasidrano: ali v prkodoslovju ali v zgodovini ali v glasbi... In zalo se bojim, da se bo »pedagoško-fiTozofska« izpitna skupina, ki je za absolvente učiteljišč sedaj edina ins'kripcijska možnost, na jugoslovanskih univerzah, prej ali slej izkazala za dtacela — jalovo in votk>. Kajti iz tako zasnovanega in izvajanega štud^ija le prelahko postane bujno gojišče blebettavih povprečnikov. ki ne bodo znali pedagoško misliti in tudi ne pedagoško dcjstvovafci. Vekminsk^7 je bil v filozofiji in pedagogiki učenec Ma6arykov in Drtinov ter se je v tej šoli naučil »realistično« motriti pojave sveta in življenja. A k pedagogiki ni prišel praznih rok, ampak kot dobro podkovan — slavist in germanist. In oditod pač prihaja največ, da je pozneje s tolikim pedagoškim pri- dt.m potoval po Nemčiji, Franciji, Rusiji... ter tudi napisai prelepo knjigo o — lolistoju vzgojmku. ls.arci Veleminsky je za vedno odšel komaj 54 let stair, Bil je jako lniciativen ter veestranski usmerjajoč duh v čeŠKOslovaškem vzgojstvu vse do najnovejših dni. Zafo utegne za njim ostati občutna pr