ZVEZA SLOVENSKIH KLUE.OV f VtSTNK MEIL&OUHUNJIL FEDERATION OF SLOVENIAN CLUbS Glasilo članov S. K. Melbourne, Vic. - IZHAJA MESEČNO - Predsednik S. Kosir - Naslov uprave v v Kluba: 153 Essex St., Pascoe Vale, V/ic. - Telefon: FL 6466 - Za uredništvo odgovarja tajništvo LETNIK IV. MELBOURNE, OKTOBER 1959 ŠTEVILKA 45 O n O JOJiiO o ? ©te O O O Stane Zupan DOMOVINI VSE PESMI MOJE TEBE POJOj VSE MISLI MOJE K TEBI GREDO, VSE SOLZE MOJE TEBI TEKO — 0 DOMOVINA! TVOJE LJUBIM STOLETNO GORJE, TVOJE NEBO, TVOJE MORJÉ, TVOJE ZEMLJE TESNE MEJÉ — 0 DOMOVINA! BODI VELIKA — KO SONČNI POLDAN, BODI SILNA KO V PUŠSl ORKAN, BODI MOJ GROB — MOJ GROB HLADAN, — 0 DOMOVINA! IVAN PREGELJ letošnji številki "Vestnika"smo v rubriki Naši zakladi poudarili pomen in neprecenljivo vrednost ustanove Slovenska Kulturna Akcija, u-stanovljene pred petimi leti, 20. "ebruarja 1954 v Buenos Airesu, ki opravlja važno poslanstvo med slovenskim narodom z uveljavljanjem slovenskega duha na kulturnem polju , ki edino ni odvisno od števila in meja ter s tem ohranja slovenski narod v tujini, ki bo toliko Časa vzdržal dokler bo bral slovensko knjigo in živel iz slovenske kulturne tradicije. Do sedaj opravljeno delo SKM je pomemben doprinos k celotni slovenski kulturi, saj smo v obdobju petih let dobili v dar bogate sadove z nanovo oživljenega Parnasa v v tujini, kjer na vrhu stoje ponosno kot mogočni hrasti mnogi in mnogi umetnikov, ki prelivajo iz prekipevajočih src v čas mnoge literarne zaklade, porojene iz zahteve njihovega poslanstva na nanovo ozelenelem polju svobodne slovenske kulture, ki želi z umetnostjo potrjevati slovenstvo f meddobju časa, ki naj z ustvarjenimi vrednotami poveže tujino z domovino in preteklost preko sedanjosti v bodočnost. Tam smo zasledili tudi misli, da v Avstraliji žal občutimo pomanjkanje ustvarjalcev ter izobražencev sploh, smo pa toliko bolj veseli, smo pa toliko bolj veseli, da so se ti v Argentini (kamor je pribežala večina naših umetnikov) združili med seboj in nam sedaj posredujejo svoja dela. Misli dopolnjujemo danes. Ves svet je božja lastnina in Bog ga ne daje v najem 3amo pogumnim , temveč vsem, ki se morajo zavedati, da je uspeh dela spomenik, trši od vsakega jekla in da je skrivnost umetnosti v tem, da tisti reči, za katero smo se odločili, posvetimo vse svoje moči. Pisatelj in pesnik Ivan Pregelj je takole izpel rešitev tega vprašanjas (Dalje str.2) "Vestnik je enomesečnik. Izdaja ga Slovenski klub Melbourne. Urejuje Stane Zupan, 74,Gipps St., C. 2, East Melbourne. Opremlja akad. slikar'France Benko, 32 Cardinal Rd., Glenroy, Vic. Tiskarska dela opravlja Stanko Hartman, 153 Essex St., Pascoe Vale, Vic. Misli in ... (s str. l) "Če kocerno zmagati pred. nočjo, hitimo. Hi nam velikega Tjodnika, ki bi sonce pri-držal. Ali se bodo res uresničile mračne misli, ki nas begajo s Danes ljudje pokle-kujejo v vedno večjem številu pred denarjem in bogatstvom kakor nekdaj Jucije pred zlatim teletom in sodijo človeka po njegovem avtu in ne po njegovem značaju pri tem pozabljajoč, da je denar uničil več duš, kot meč teles. Brez žrtev in odpovedi sploh ni na zemlji uspeha. V vsakem človeku je skrit svetnik in zločinec, toda od nikogar ne moremo zahtevati, da bi bil bogat ali učen, tudi ne da bi bil slaven. lekaj pa lahko zahtevamo od vsakega? značaj in ljubezen do slovenstva. Človekovo vrednost določa njegova volja. Svetlejša luč naj zašije iz naših bistev, iz naših misli, iz našega dela in iz našega glasila je želja mnogih. Tudi to bomo dosegli, samo vedeti moramo kako! Spomladi hiti kmet na polje in mirno premišljuje o tihih brazdah, kakor da bi hotel vprašati s "Njiva, kaj mi boš darovala to leto?" To^a tudi njiva sprašuje; ''Najprej mi povej, kaj. mi boš dal?" Tudi.mi stojimo danes pred skrivnostnimi življenjskimi vratis "Življenje, kaj nam bos dalo? Kaj nas čaka?-" Življenje pa nas sprašuje kot kmet njivo s "Od tebe je odvisno, kaj mi boš dal! Ko- ^ likor bos delal, toliko boš prejel. Žel bos~ kar boš sejal. Spoznaval boš, da pot ni lahka." In res je tako. Pri preteklosti se hočemo učiti, misliti na bodočnost in sedanjost vestno izrabiti. Ali je. kje kak večji cilj, za katerega uresničenje bi veljalo; živeti? Načelom vedno ostati zvest in ljubiti resnico in pravico, — kdo se ne bi navdušil za t^.ke misli? Če jih le ne bi bilo težko preliti v dejanja. Iz najmanjših misli in dejanj si spredamo vedno trše vezi in ime SKM nam služi kot svetilnik v temni noči, ki nas vedno pripelje v vami pristan, potem ko smo že pzi-čeli omahovati kot trsje v vetru. Neka nevidna moč meje vlekla pod zvezdnato večerno nebo. Bil sem nemiren. Dolgo sem taval sem in tja. Končno se mi je pogled ustavil na nebroju zvezd, ki so mežikale iz skrivnostnega neba in zazdelo se mi je, da nas opominjajo, kako čas beži in da ne smemo dopuščati, da ostanemo samo pri mislih in poteh in da moramo nadaljevati svoje delo tam, kjer so tisoči končali... 000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000 7 ~ L v 7 fff* J^kWr1'1 V "Svobodni Sloveniji J' tedenskem glasilu, ki izhaja v Buenos Airesu smo brali z um J.ullja tega leta aPel slovenskim kulturnikom v svobodnem svetu, povzet iz Mladinske vezi", glasila slovenske mladine v Argentini, ki je v junijski številki -P /f™^™ nasl°vom naslednji poziv slovenskim kulturnikom. Zaradi pomembnosti in globokih misli, ki ga prevevajo, ga danes objavljamo v celoti tudi za na.se braic e t Vam, ki ste rasli in se vzgajali v domovini, ki čutite v sebi še vso silo in lepo- :%tlZe7 * Tadi pesnii in semlje' ki z glavo, če se nam kdaj zatakne domača beseda — Vam kličemo s "Cas beži!" - S^H'1 Jì Saf^ kne2eTal Kocelj, vladali vojvode z Gospe Svete... komaj imena so ostala od nekdanje slave, SffÄ^? fv^111 Pred-Turki, se bojevali za staro pravdo... in kaj vemo danes o njih? Malo, bore malo, Pa kako tudi, saj je bilo malo pismenih med njimi. Gas ... (S str, 3) Dedje so se pod različnimi z -.st. vami potikali širom vseta od Mehike pa do ruskih step, oe njih imen ne poznamo, Komaj vemo, da so bili. Ničesar niso zapisali. Merda so nekateri od njih znali pisati, a opisati svojih doživetij ni znal nihče. Očetje so gradili narodu nov temelj, prelivali kri za njegovo svobodo v eni ali dveh vojskah, se bili in umirali v revoluciji, a pisali so malo. In Ica,j vemo o vsem tem že mi — sinovi? Mrtvi molče, živi pa ne primejo za pero, kakor da bi se držali stare, prastare navade. Medtem pa čas beži.,. Kako naj ostanemo zvesti narodu, ki molči, se klanjamo spominu junakov, ki jih ne poznamo, občudujemo dejanja očetov, če nam jih ti niso zapustili, da, kako naj molimo k slovenskim mučencem, če o njih ničesar ne vemo H? Mar res mislite, da bo čez stoletja vstal čudežen pesnik in opeval to, česar Vi niti zapisali niste? Čas beži in Vaša bo krivda, če ne bo o tem rodu več sledu, kakor ga ni več za onim, ki se je pred stoletji trmasto boril za svoje pravice. Ljudje iz narodov, ki so bili v vojni premagani, pišejo, ohranjajo spomin na dobo, kakor more storiti to le nekdo, ki jo je doživljal. Kronisti zmagovitih držav se kosajo, kdo bo segel globljo v zakladnico dogodkov tistih let. Bivši nevtralci brskajo po ropotarnici spominov. Vi pa — ki ste pretrpeli vojno in mir, zmage in poraze, pocestne umore in požige vasi, taborišča smrti, beg in izdaje, — Vi molčite S Doživeli ste nešteto repriz Kalvarije, stali pred puškami, umirali od lakote, gledali smrti v oči — pa se ne drznete stopiti v vrste tistih, po katerih bo zgodovina sledila Vašrod. Ce je tako — s kakšno pravico potem obsojate nas, če si ne vemo pomagati sredi med preteklostjo, katere veličino slutimo, in sedanjostjo, ki nas vabi? Naša edina ves ste z domovino in zato vas rotimos Ne odlašajte? Sezite že vendar po peresih in ohranite nam in narodu sliko svoje dobe in svojih doživetij. Ne dopustite, da odmre z vami spomin na dogodke Vašega časa! .Pohitite, kajti Vam kakor nam čas beži!? •' .s ! k* i 'V < * \J h >•' s/ J/ § KAJ JE ČUDOVITEJŠE KOT ROJSTVO DNE?* f ROJSTVO ČLOVEŠKE DUŠE. J -)f -A—X- -X- -)f -X- -)f 7Ć -Jf -X- ->f->f -jf Jf -X- -if -if -if ■>/• -y- -X- -)f -K- -?f -)f ->f -if ^f -y- .y. -)(- » IVAN PREGELJ bo 27. oktobra 1959 doži- vel svojo ŠESTIIISEDEMDESETLETJIOO. Ob tem visokem jubileju čutimo vsi avstralski Slovenci dolžnost, d,-, se poklonimo obsežnemu delu tega velikega idealističnega ustvarjalca slovenske besede in slovenskega duha, glasnika naše dobre zemlje, iz katere smo izšli, in duha, svetlega kot luč, ki naj po njem sveti tudi v ta naš tuji svet in v naš težki, strahu in upanja polni čas. Bil je eden izmed najizrazitejših klasikov slovenskega ekspresionizma in vodilna literarna osebnost prveg . desetletja po prvi vsetovni vojni, potem ko se je njegova literarna nad štiridesetletna pot zaključila že pred šestdesetletnico, Njegovi. vodilni življenjski ideji — religioznost in zavest narodnosti — je strnil v geslo vsega svojega ustvarjanjas "Biti zdrav kot zemlja in dober kot Luč..." Svoj življenjepis kot umetnika je podal v eni svojih zadnjih knjig — Usehli vrelci — v letu 1929, kjer nam bo v popolnosti razodel svoj notranji in zunanji svet in Čas, v katerem se je gibal in iz katerega je ustvarjal. ^estnik" Oktober 1959 Globoko zahvalni mu danes pošiljamo tople in iskrene čestitke k njegovemu visokemu jubileju preko morij in oceanov v belo Ljubljano, kamor se je umaknil na jesen svojega življenja. Mnogo, mnogo nam je podaril za večno in zob časa ne bo mogel nikdar zbrisati iz misii našega naroda umetnin, ki naj bi nas vodile preko življenjskih viharjev do svetle zmage slovenstva. Pefren, ki ga nosimo v srcu pa naj nam bo večna z-hval-nost^njegovemu velikemu duhus »Ljubil sem vselej zvesto inverno trojes domovino, resnico m Mater Njegovo. Ljubezni nisem izdal in nisem zdvomil nad njo...» pOVfZa219ga šopka roz 110j svet in čas, natrganih na'njegovem lastnem bogatem vrtu objavljamo d nos pretresljivo elegijo ob slovesu, ko je odhajal J tuji, svet, osamljen in razočaran... ! ./-g-a-a/ -a ^ --------------------v. r», • a_ f ? -''C//1 ■ «'•"/>/ ~ ^ <... a . • •*" t i r — v y i. s : * * v!-' s 1 - a-sv.- .:•. *. s ;r ' X r'\ r n !A/> / o a 0 - * v , „, , - / > ■ - 1 fc t f ^ ^ 7 '} c ; /f. t r \ ( v ''', fi v % i<• / KAN PBSGSLJ Tiste dni je bilo, ko se je odpiralo pred menoj življenje, a/ ìote wpfi^TÌ fOVO SÌ Z**8*' Sera ljUbil 2 ljubeznijo živo in sveto, in moje srce_je_jecalo pod težo zavesti, da jemljem za vedno slovo od teg?, k«r sem ljubil najprisrcneje na svetu. - Do onega dne mi je bila zakrita velika bol, ka- bre^ SS C^OVeSk° Srce?vneznana mi ^ bridka resnica, da sem popotnik t^Lif? gS doma^ brez tihe sreče, katero uživajo duše, ki se ljubijo, duše, katerim je ljubezen življenje, a ločitev — smrt... lTfiÌSen Je dan' Pred katerirn Je trepetala moja duša — dan ločitve. In jaz sem jemal slovo m s trudnim korakom stopal sam, osamljen v svet. 2dje BtaJa deVa' ,k!'ter° sera 1Jubil nad STOJ'e °či, kateri sem živel, katero edino je opevala moja duša v urah, ko nisem še slutil, da se bom moral kdaj'loči- otožna 'tlkoubif5 ^VT V*?01' k° Si stal* pre -noj, tako lepa, a'tako otožna, tako ubita zaradi bridkosti in boli. In ko sera videl na tvoiih licih na SfÄ^620' -tCrrh p0prej niSem nikd^ °pazi1' ka ere ^ J ® zari s al Unt^ i v obraz, vzburk la se je v meni duša. Ir, videl sem cvetje v kakor mladost0 ?°0eaanxh a to cvetJe J® tüo velo, suho, mrtvo, uničeno, mojo bol? ' Je Jemaia Sl0V°' kak0r J'aZ> ki Sera Sutil, da je ni bolesti nad noäT^LoS,taf ' je rg05e! " A'dobr° Sem Yidel n°tri Skozi vlažne oči, no tri v njeno aušo, da ve, da jo tira isti ukaz, ista sodba - narazen, kakor me- wlrnlöe™ "L" T ^ ^^ V 5udea izraz> Podoben onemu na obrazu Sìt le Sii 1 na °Si' katere ne raore odpoditi... "Moram; " S J Zitt ìi g h beSed' VSaj Videl sem J'0' kako J'e vztrepetala, preble-del».. »Osrečuj druge, mene nikdar več?" — Kdaj in kako sem jo poljubil ne vem dÄz5uS!:.da Sem °raahUje ki " > vil pred menoj In tam ob potu sem videl krov rojstne hiše, videl sem rože na oknu, ki sem lih • dim aJ Ä ~"AZaZdel° 89 ml da t0 das an j am ^ da bi e~ skl^uSeL na svojem ramenu roko, suho in velo... Ozrl sem ses iS obrSom Jfanimi ^ Z od bolesti in življenja ostare- rim oorazom, je stala ob meni moja — mati,,, sedM*» Ü ?Z> beSeda ni il0tela iz «at... »Mati, jaz grem in njen^ ^el re! f^'^TT^^ beSedo» kakor da ^ ^ nova, neumljiva, m L! w ! f Povito moje... In jaz sem Sul utrip njenega S zorni ii LSi f Ul?. ! je trla bo1* - začutil sem, da mi ni obstanka SsSe Ja'ni"em Sir" ? da zavpil, kriknil radi bo- težke i n nre i L J ' ^ ^ ^ ^^ nekaj v oči, solze 5 a bile se pre- 1 30 dospele do oči, so se utrgale in padle žgoče na srce in ga mo- nomer Te "enet0-: ?^ 0110 ~ Ittati ^La, vsa onomoglf? S T Moj Sin! sin?» Jaz pa sem moral naprej? »Z-Bogom! m'ti»" tZtmÄrok5» kr5fTito J« je stiskala in pritiskala na frc^, kakor da nooc zatreui v srcu ono zelo, ki ji je sekalo krvave rane. A mene je pretresal Ko sem jemal... (s str. 4) strah, da jo mori teža slow::., zato sem izvil roko iz njene. Se enkrat sem ji pogledal v oči, bile so tako žalostne, da jih ne pozabim nikdar, bile so tako velike v svoji boli kakor njeno srce, kakor ljubezen, s katero me je ljubila... 0 mati!...- Pred menoj se je vil pot naprej in naprej, in jaz sem stopal mimo znancev in bratov; mimo dragih in nedragih. In pri vsakem mije pokalo srce, stokala duša'pod težo slovesa... In tam, prav zadnji med vsemi je stal o n, Segar srce mi je bilo tako dobro od nekdaj. V tla je zrl in roko si je bil potegnil čez oči, a ni je mogel zakriti solze, ki mu je prikipela iz njih, ni je mogel zakriti, kakor tudi ne bolesti, katero je občutil, videč, da jemlje slovo njegov gojenec, delo njegovih rok.i. "Ali že greš?" Tako hripav je bil njegov glas kakor jek razbitih citer, kakor glas potopljenega zvona ob slabi uri. In prišel je globoko tam notri od osrčja, in čutil sem, da se mu je iztrgalo s temi besedami pol srca. "Grem!" Njegovo obličje je prevlekel pajčolan smrti in videl sem, da je zatrepetala njegova duša od strahu, da izgubim to, kar mi je on dal, da izgubim pravo pot, zvezde, vzore"... Jaz pa sem šepetal jokaje zahvalo za vse, ne, nisem šepetal, srce je stiskalo s-silo besede iz sebe... "Mudi se ti?" Žaloben nasmeh mu je zazibal ustnice, prav tako, kakor v onih urah, ko se mi je zazdel v crni halji tako velik, da se je. klanjala moja duš■ pred velikostjo njegovo, da mi je pretresal čuden mraz telo, kakor da gled m v oči svetnika—mučenika,.. "Torej idi sinko in vrni se tak, kakor greš!" — "Nikdar!" .Razumel je, kar mislim, razumel je, da je ni več vrnitve. "Pojdi, Življenje te zove, ostani blag, ostani dober, pa spominjaj se kedaj svojeg?, drugega očeta, kakor si me nazival!" Krepak stisljaj roke in šel je, ne da bi se ozrl. In sem bil sam, le pot se je vil pred menoj, kakor kača na nebu, ki se vije od zahoda do vzhoda... in jaz sem moral naprej po potu, četudi je zastajala noga, četudi se je upiralo srce. Ozrl sem se. Tam v daljavi je stala moja mladost, kakor kip je stala in zrla za menoj. A bila je daleč in nič več nisem razločil potez na njenem obrazu. Videl sem mater, kle- -čala je in molila... In zdelo se mi je, da prinaša veter šepetanje njenih ustnic, molitev njenega srca za sina do mojih ušes... Le on, moj dobrotnik, moj drugi oče, je odhajal mirno in resno, ne da bi se ozrl, a videl sem, d si briše oči— župnik F a b i j a n ... In zdaj hodim svoj pot, z topljen v svojo bolest in bridkost in Sesto se oziram, a nikogar ne ugledajo hrepeneče oči... In mojih bolesti ni konca, in moja osame- lost je velik-, in mojim solzam ni mere, ko se spomnim one težke ure, ko sem jemal slovo... o 0 o [\P aše^pesmi so kakor zvonovi £ Daleč f\SU pojO popotnemu, ki je zašel, pa ne ||| ve domov. Naše pesmi so kakor zve- ^ zdes vso noč svetijo, da verujemo in vidimo s še je Pravični na nebu in vidi naše gorje. Naše pesmi so čarodejna blagodatg kadar srce boli, so zdravilni lek, lačnim neusahljiva hrana, žejnim ne-izčrpljiv napoj... I PRSTAN ^g?T A R S L D T B A T I A Mejnik dveh dobž rož in jeseni, tf Sedla bom na zelene skale, N lju bežni zvest simbol blestiš, z rokami objela ozke Čeri, p R e G E L dve duši v eno pretopiš B Tu od morja neslišno vzdihuje v sladkosti in bridkosti eni, ^^ veter, po miru in sreči ihti. In zdaj se trs mi vinski zdiš, Čistost neba je vsa razcvetena ki sad stoter in sladek nosi, /k in davno že vsi so odšli, ^ zdaj zopet, ki tolažbe prosi "f* ^ Zdaj je vse dobro, V samoti j na plečih trudnih, težek križ, è me iščejo tvoje dlani. 1 A kt cyìM'i/t o * Maj najprej opravim svojo doianost kot socialni referent SKM ter se iz srca za - hvalim vsem, ki so z dobro voljo prispevali v pomoč mladima vdovama Angeli Zu -pančičevi na Mariji Kreitnerjevi. Ko pregledujem dolge sezname imen, se bojim, da bo stran nemajhna. Zato bom kar začel. Darovalcem v sklad gospe Angele ZUPANČIČEVE so se od zadnje številke "Vestnika pridružili še: Družina Pavel Sedmak 5 funtov, slov. dekleta v "Mercy Hospital-u" k funte, Marjan Lauko 1-10-0, Tone Ivančič (Adelaide) 1 funto, Ivan Urbas 1 funto, Ivan Bole Io šil. Skupno z darom Slov.kluba Melbourne (10 funtov) je celotna vsota znesla &5u-10-0. Tudi v imenu gospe Zupančičeve iskrena zahvala ve^m! Gospa Mai'* i ja KREITNER JEVA je prejela preko mene celotno nabirko X 21(7-17-6. Tu niso vključeni darovi, ki so jih darovalci dali vdovi sami,, ali poslali morda na naslov »Misli« ali "Zara", ali pa na lions Club Sunshine, ki je z javno zbirko nabral z.q vdovo nad 600 funtov. Posamezni darovalci: 10 funtov: Slovenski klub Melbourne, Nolan Kelly; 5 funtov: Hinko Bedračj 2 funti: Julija FrČun, Franc Valher, Zvonimir Horvatek,Jose Bole, Martin Pira, M.Wilbaton; 1 funto:Franc Hartman, Martin Krajne, Ivan Urbas, I. Renchan, F.Dickson, Eillen Cody, Jožef Popošek, D.B.Renshaw, Mrs.E.S., Druž.Antonelli in druž.Rontani (zadnja dva dala po 21 šil.)j neimen. na 333 Rae St. N.Fitzroy,Iß šil.; Franc Mulej 6 šil. Andrej Pire, Alojz^Kranjc in Vinko Avguštin (vozil jih je Franc Ca®) so nabrali <£ 75-15-0 (10 šil.več kot je po seznamu!): 10 funtov:Alojz Kranjc; 5 funtov:Vinko Avguštin,Andrej Pire, Družina Bon; 3 funte: Alojz Valenčič; 2 funti: Druž. John Hojnik,Franc Repše,Druž.Lavrič,Ivan Špilar,Jože Česnikj If unto 10 šil.sAndrej Lek-setič; po eno funto:Anton Matulaj, Josip Lijčič, Aleksander Šuc,Jože Milič,Herman Muster,Jože Gjörek,Anton Gjörek,Ivan Skobe,Marjan Kaiser,leopold Grah,Josip Mejak, Edi Tomažiš,Jože Tomažič,Bruno Udovič,Danilo Oblak,Ivan Maljevac,Emil Vadnjal,Jože Janko,Drago Barbič,Albin Fnafelc,Ivan Vadnal,Jože Vogrinčič,Janez Janič,Jože Batič in Marija Stavar; Po 10 šil.: Ivan Kocjančič,druž.Klun,Franc Mramor,Milan Sedđak, Eliz.Iepoglavec,Perina Stórnela,Karme lo Paseto,Božo Frka,LjuboKarinja,Joso Perič, Nino Profaca,Emil Udovič, Konrad Medved,Jože Dovgan,ledor Kaučič, Anica Midira,Mira Medrca,Anton Ludvik,L.Ludvik; 8 šilsEmaBakiti; 6 šil.sFranc Veber,V.Kožul; 5 šil.s Ivano Emilio. Stanko Babin mi je izročil i 17-ll|-0, Franc Car pa 6-17-6. Denar sta nabrala na zabavi "Triglava". Veliko imen je nečitljivo podpisanih. Razbral sem sledeča i-mena: Po eno funtor Boris Šerikinc, Jože Grl,Draga Hrvatin,Jože Brgoč; Po 10 šil:Jo-že Srnel,Mirko Franetič,Viljem Stare,Ivan Marina,Franc Šenkinc,Albert Novak,E.Tomšič,I.Marina,Ivan Vadnjal,Franc Šabec,Karlo Močibob,Franc Zadel,Drago Sk...,Frank Rott,Viht ecLiS,S.Požene 1,Tom Petkovič,Albin Hrvatin;7 šilsBertuzji; po 5 šil:J.Novo Alojz Brgoč, F.Surina,Adolf StepančiS,Petar,Marija Bozich; l/UrFranc Žerjal. ^ Zbirka rojakov pri g.Pernatu v Brighton Beach-u:i; 27-0-0. In sicer s 10 funtov W. Pernat; 5 funtov:Andričj Po 1 funto: Urh,Rešič, Zadnik, Mauser,Vengust,Rozman; Po 10 šil:Robartson,Kovač ič,Butija,Ambrož ič,M.Žaga?,Vez j ak,Z ore,PerČ ič,Soč ič;Šiška j e pisan kot darovalec 13 šil. in 3 šil., Berkopec b šil. Gospa Marija Peršič je nabrala Ji5-0-0 in sicer: 3-5-0 od sodelavk; 15 šil.ga.M. Peršič; po 10 šilsMrs.Ban in Marjan Peršič. Gospa Elka Mesarjeva je nabrala d£ 11 funtov: Po 2 funti:E3ka in. Ivan Mesar,Martin Zidanski,Stanko Kolarič, Branko Gangl,Niko Prajdič; 1 funto: Ivan Grabner. Zbirka v Restavraciji "Sava" je ■£ 22-5-0: 5 funtov Sava restavracija; po 2 funti: Mica Djukič, M. Petrič; po 1 funto s S. Miloradovič,Ž ivko Popovič,Tara Petrovič,Luka,Mi& sa, D.Bib ich,Mamir Mieinovac,Milan Dimitrijevič;Po 10 šiliMarija Sakovski,Milova-novič,Žarko Spanič,D.Podner,D.Jovetič,N.Stojanovič,Bordan Bunčič,Raj$o Stanoševič, Ikoni j a (?)^Radovan Totorovič; 5 šil:B.Vizac.- Oprostite napakam.Težko čitljivo. G.Albert Skerlj v Geelongu je nabral <£ 6-5-0 in sicer: 1-10-0:Alfonz Vinč-c; po 1 funto:Albert Skerlj,Aleks Devjak,Anton Mavric,M.BoIton; 10 šilsMatkovio; 5 šil.: V.Petrovič, Ga.Čarova (St.Albans)mi je izročilaf 37-3-0: S.Zitterschlager je daroval 5 funtov; Po 1 funtoiGvido Florenini, Marko Zitterschlager,Karlo Knap,Jože Turk,druž.Gerbec, Alojz Stefan, Marij a Weinberger, Jože Vah^ F.Lah, druž.Bobek, 15rs. Erjavec, Mr. Jakob, Mrs«, Geb in j druž .3Podbo j,neimenovani, druž.Car; po 10 šil: L.Tušek, Anton Bucik, Bro-dejevi?_M?Zorjan, druž.Harter,Davoroik,druž.Rebula,Ga.Kresevič,G.Furjan,G.Virant; po 5 šil"G,Kodre,Ga^Davič; po Ij. šilsNino Burlovich,Marija Burlovich. -Ga.Julijana Paviioič je k tej zbirkiptìódala <£ 10-5-0:Po 2 funti:J.Pavličič,Anica Knaus,A.Mo -horič; po i funuosMrs^Tark^MrdMajerščak,Jože Kramarj 10 šil: Milan Lotričtodrej Knez; 5 šil: Lojze Sckočič, BOG PLAČAJ vsemi - Novice pa drugič! m*. fwi&m : Oktober 1959 — da je bil obisk rojakov in rojakinj na Melbourne Royal Show še kar zadovoljiv in da so prejeli še največ zanimanja člani in članice našega kluba v slikovitih narodnih nošah in so rade volje razlagali in odgovarjali radovednim obiskovalcem na mnoga vprašanja o Sloveniji, da je načelnik prireditev ga A. Zakrajšek prejel štiri načelne prijave za zamišljeni^ božični izlet v Sydney in da pričakujemo še vedno, da se končno odločite tudi Vi in si tako preženete glavobol s premišljevanjem vedno ene in iste misli, kam bi o.d5M na izlet, da se ponovno zahvaljujemo devetnajstorici roakov in rojakinj, ki so nas z o-bilno mero dobre volje dostojno predstavljali na Melbourne Royal Show, o čemer smo se jim že pismeno zahvalili, — da bo prvo nedeljo v novembru, to. je 1. 9. t.l., kakor vsako leto tudi letos procesija v Sunbury. Odhod bo z avtobusi izpred cerkvice v Burnley-u po slovenski maši. Vabimo Vas na tradicionalno romanje, ki nas iz leta v leto ponovno privabi na vsenarodno versko množično manifestacijo. Prijave sprejema pater Bazili i, 19 A'Beckett Str., Kew, Vic. da bo klub organiziral tudi letos tradicionalno Miklavževanje za naše najmlajše dne 6. decembra v Melbourne-u. 0 točnem času in kraju prireditve Vas bomo obvestili v novemberski številki. Prijave pošljite pravočasno načelniku prireditev A. Za-krajšku, 32 Truganini Rd., Carnegie. Otroci članov dobe Miklavžev paket brezplačno, ce se bodo pravočasno javili, do 1. decembra t.l., Starši otrok nečlanov pa morajo doplačati prispevek treh šilingov, ako želijo obdarovati svoje otroke s svojimi darili na svečanosti. da smo darovali DOM-u cek za vsoto petdeset funtov in smo se tako končno povzpeli preko magične številke 3000 funtov, ki smo jo nakakovali skoraj tri leta. Upamo, da bo šlo naprej lažje. * , . — da naprošamo vse, ki nam pošiljajo denar v kakršno koli prilike, da prilože odrezek Money Order, da lahko dvignemo denar na poštnih uradih, da vse blagajniške sačun in priloge v zvezi s klubom pošiljati izključno na naslov blagajnika V. Molan,l'/3 Vere Str., Abbotsford, Vic. — da ponovno naprošamo za poravnavo zaostalih dolgov vse tiste oglaševalce, ki še do danes niso poravnali svojih obveznosti do nas in se še nadalje toplo priporočamo, da znese cena oglasa na celi strani £4, na polovici £2 in cena enotnega oglasa 13 šilingov, — da bo v mesecu decembru peta obletnica obstoja našega, kluba in da naprošamo vse-pionirje Slovenskega kluba v Melbourne-u, da nam ob tej priliki pošljejo gradivo o delovanju kluba v prvih razvojnih letih, da je vsied nenadne obolelosti g. Franceta Benko opremil 45. številko Vestnika sam urednik, da^bo urednik sprejemal vse prispevke za Vestnik, ki bo izšel v novembru do vključno 15. novembra in po tem roku ne bo upošteval zakasnelega gradiva, da bo naslednji izlet dne 8. novembra t.l. na priznano izletno točko v Hells-ville pod že znanimi običajnimi pogoji, — da bo oktobrska zabava 31« t. m. v Prahran Town Hall, Prahran, ob pol osmih zvečer in da bo tokrat za spremembo igral priznani orkester madžarskih glasbenikov in ste vsi skupaj prav lepo vabljeni, da naj vsi prejemniki Vestnika sporoče ob spremenitvi bivališča svoj novi naslov takoj na Uravo kluba, da ne bo nepotrebnih zaostankov, — in da bi se dalo še mnogo napisati v tem non-stop slogu, toda zmanjkalo nam je prostora.. Ha zadnji klubski seji so odborniki zelo plodno razpravljali o raznih klubskih problemih in sklenili sledeče; Ustvaritev našega težko pričakovanega Doma je zadobila zaključno obliko.Te dni se^bo sestal Odbor SKM - a z zastopniki Doma na izredni seji, kjer bodo določili točen potek in način nakupa doma, ki je postal že prepotrebna nujnost pri vedno bolj razvijajoči se klubski dejavnosti. Zbor darovalcev, ki so darovali v sklad za dom £ l ali več pa bo postavil piko na i in s svojimi predlogi in idejami o nakupu klubskih prostorov iz obilice ponudb, ki se nam nudijo, izkristaliziral najboljšo. Razpravljali so tudi o članstvu, s katerim morajo navezati še tesnejše stike kot dosedaj. V te svrhe bodo od tega meseca dalje pošiljali članom in članicam Kluba ob priliki zaplavanja v zakonski pristan kot izraz našega zanimanja in naklonjenosti čestitke v obliki ličnih daril (albumi), Vsakemu novorojenčku pa bodo ob rojstvu (seveda, če bodo starši prijavili ta srečni dogodek) poklonili v spomin na Slovenski Klub Melbourne darilo v obliki srel^ ne žličke, ki bo nosila vgravirano ime Kluba, Res izvirne misli, ki poglabljajo in utrjujejo njihove medsebojne odnose. Izvedeli smo, da je rdeči petelin obiskal našega dolgoletnega zvestega člana g, Pungerčarja z družino in jim upepelil družinsko poslopje, tako da so sedaj ostali brez strehe. Družina Pungerčar nam je še posobno poznana po izredni prijaznosti in družabnosti, saj smo vsako leto prirejali tradicionalni Velikonočni izlet ravno v čudovito okolje Plenty-ja, kjer so nam nudili na uporabo vse, kar so imeli. Sedaj imamo priliko, da jim povrnemo vsaj v skromni meri njihovo dobrodelnost. Pater Bazillj jim je daroval prvi dar v imenu Kluba -r- £ 10 in s tem odprl akcijo vsestranske pomoči zavednim rojakom družine Pungerčar. Ob tej priliki apeliramo na vse zavedne Slovence, da darujejo v sklad za pomoč družini na naslovs Pater Bazilij, 19 A*Beckett St.« Kew/Vic. Družini Pungerčar pa izrekamo ob nesreči, ki jih je nenadno prizadela, iskrene* izraze našega sočustvovanja. Doletela nas je še ena kratkotrajna izguba. Nenadoma je obolel naš neumorni Član g. Benko, ki se sedaj n h ja v St. Vincent Hospitalu. Ko ga je obiskal pred krat kim član Odbora g. Prane Janežič, so bile njegove prve besede, kdo bo opremil ok*" tobersko številko "Vestnika". Potolažil ga je dobil dostojnega namestnika v osebi g, urednika, ki pa se je izrazil Sam o sebi, da «vrag v sili tudi muhe žre». G. Benku izrekamo željo, da bi čimprej okreval in se zopet vrnil med nas! Na zadnji seji je Upravni odbor kooptiral v svojo sredo tudi dva nova člana — ki sta pred kratkim prispela med nas in sicer g. Staneta Zupan in Martina Vengust. Tajništvo jima izreka čestitke ob njunem vstopu v odborniške vrste! K>yD yi> >0 JOK) Ì/O JJ1/Ù SO JÖ K)JO JOJVJolZì^^JQ^ p a iv m y mK ^Mam ur\ dobXa t * üiaJoka fo^bv a i 2u dm o dne 31.10.1959 - 8 - ' a . a^- r V VÀBLJLM! ! G, Marijan Oppelt, bivši predsednik in še vedno neumorni član našega Kluba nam. je pred kr tkiru poslal pismo z vzpodbudnimi mislimi pri naših prizadevanjih za sploSen dvig slovenske narodnostne manjšine v Avstraliji, ki stopa po vedno širši in svetlejši poti do zamišljenega cilja — ustvariti tudi na petem kontinentu trdne temelje nadalje eksistence in enakopravnega uveljavljanja v vsakdanjem življenju z ostalimi številnejšimi narodnostim!, ki so že predčasno pognale močnejše in globlje korenine razvoja, Čeprav m,.loštevilna, se je naša n rodna sadika, vsajena med mnogimi drugimi na prostranem avstralskem vrtu So močno razrasla in ozelenela in nam daje vedno včja upanja, da bo v bližnji bodočnosti obrodila še bogatejše sadove, po katerih bodo mnogi radi posegali zaradi pravilnega odgoja in zdrave rasti in se zatekali v osvežujočo senco košatega drevesa, ki naj-'simbolično predstavlja naš klub, kjer bomo še nadalje res vsi našli čisto s meg sebe brez priliva težke in resne vsakdanjosti. Po kratkem sploš-je menda, prvi Priložil je izrezek iz Časopisa"Katoliški glas" , ki govori o nas, nem uvodu je ostali del članka posvečen melbournškim Slovencem. To rezultat pošiljanja "Vestnika" v Evropo. Torej tudi tam, kakor že v Ameriki in Kanadi nam je uspela prebiti led. S ed?, j je naša dolžnost, da to zvezo utrdimo — tudi zaradi medsebojne pomoči. Članek v celoti objavljamo s V Avstraliji sta dve večji mesti, kjer so tudi naši ljudje naseljeni v večjem številu? to sta Sydney in Melbourne. Slovenski izseljenci v Sydneyu imajo v svoji sredi p. Ambrožiea, ki izdaja v lepem tisku mesečnik "Misli". Tam izhaja tudi polmeseč- nik "Žar", Toda na jugovzhodnem delu Avstralije je še eno nadmiljonsko mesto — Melbourne. Tudi tam je danes precej naših rojakov. Ker ne morejo tiskati svojega glasila, ga razmnožujejo na ciklostil. Naslov mu je "Vestnik" in ga izdaja Zveza slovenskih klubov. Izhaja ze četrto leto. Iz Dom in, da so z nj zbrali binah zelo radi pojejo in društev. tega vestnika zvemo, da tudi v Melbournu mislijo na lasten že d 2,-660 (okrog 4,8.00.000 lir).. Dalje, da po vseh nasel-i,grajo ter da imajo večje število prosvetnih klubov in (Dalje str. 10) l> Slovenski klub Melbourne Neimenovani, Eaglemont Ivan Lazar St nislav Vrbnjak Leopold Javk, hran. Družina Janez Bogataj, Gippsland, hr,£ 0,10 Gospodična Angela Lauko, hran. . £ - 1. Vsem darovalcem —■ iskrena hvala! 1 Za Dom so dar o voli: YÙ Yd o/O 2/Q }p )/Q hO 2/Oj/O ru£ iT - A™ G. Ivan Lazar, ki je pred kratkim prispel v -c^ko. do^jcms & 10.59. Avstralijo, je ob priliki darovanja omenil, da bo nepozabno jioživetjo v njegovem življenju, ko je našel na avstralskih tleh kot prvi pozdrav "Vestnik!, ki ga je kot varen vodic nepoznanega in osamljenega privedel v prijazno okolje družine Čar — Hartman in simbolično povdarja, da mu spomin na prvo kosilo pri gostoljubnima družinama ne bo nikdar zbledel v spominu. Pri tem dogodku se nam utrne svetla misel, kako je lepo občutje, ki te preveva ob sličnih dogodkih, ko si utiraš prve korake v tujem svetu, Slovenci... (s str. 9) Nekateri so se že osamosvojili in odprli lastne delavnice ali trgovine. V Melbour-nu so naslednje tvrdkes Mesna trgovina Sar John, tiskarna Simon Sp capan (brat naših. tisk.rjev Budin — Špacapan v Gorici), frizerski salon Maria at Phill Ann, mesarija John Ilojnik, foto atelje Paul Nikolić, radiotehnik Tone Slavič, gradbeno podjetje.Martin Širca, ekspedicijsko podjetje dr. Jure Koce, krojaški salon A. Ma-tulaj in drugi. Že s., mo iz teh nekaj imen je videti, da so melbournški Slovenci podjetni. Dobiv jo tudi vedno nov naraščaj. Skoraj z vsako ladjo dospejo novi rojaki. To so po večini mladi ljudje, ki si ustanovijo kaj kmalu lasten dom, posebno ce dobijo z.rocenko iz domovine. Vsled tega je kronika bogata poročil o porokah in seveda tudi o krstih. Vendar se sredi življenja oglaša tudi smrt. Tako se je pri delu v gozdu ponesrečil Albin Tomšič iz Zagorja pri Šempetru na Krasu. Zapustil je ženo ter sinčka. Tudi zabavajo se radi Slovenci v Melbournu, a so prav tako usmiljeni in si radi pomagajo v nesrečah. "Katoliški glas J' 30. 7.59 VVVVWVVVVVVVVVVVVVVVVW Knjižno obzorje Državna založba Slovenije je izdala v posebni zbirki Pisci mladega rodu dela mlajših pesnikov in pisateljev, Izšla so delaš Smiljan Rozman, Obala, romanj Tone Pavček, Sanje živijo dalje, pesniška zbirka; Marijan Rožanc, Mrtvi in vsi ostali, novele j Vladimir Kavčič, Me vračaj se sam. — Glasbeno - narodopisni institut v Ljubljani je doslej izdal dve knjigi o slovenskih ljudskih plesih, "Slovenski ljudski plesi na Primorskem" in "Slovenski ljudski plesi na Koroškem". Obe knjigi, opremljeni s številnimi orteži in fotografijami, imata opombe in podatke v slovenščini in angleščini. Zapisi melodij in opisi plesov druge knjige so delo pokojnega Franceta Marolta. Zbirka ima namen ohraniti in priklicati spet v življenje stare ljudske plese. — Movi slovenski pravopis, ki ga je pripravljala Akademija v Ljubljani, je izšel pri Državni založbi. Glavna dela sta vodila Institut za slovenski jezik in Zavod za kulturo slovenskega jezika. V glavnem uredniškem odboru so sodelovali dr. Anton Bajec, dr. Rudolf Kola-rió, dr. Mirko Rupel, dr. Anton Sovre, dr. Matevž Šmalc, dr. Pr. Tomšič in Josip Vidmar. — Založba "Kmečka knjiga" v Ljublja- . ni je morala prenehati s koncem leta 1958? kakor je leto poprej Slovenski knjižni zavod. Tisk založbe je prevzel nov o<* -1 elek za tisk in propagando pri Glavni "adružn? zvezi LRS v Ljubljani, To in ono iz Slovenije "Katoliški glas", tednik v Gorici, piše, da je bil univerzitetni prof, dr. A. Slofl-njak v Ljubljani brez posebnih postopkov upokojen. Tako je ljubljanska univerza zgubila slavista, čigar sloves je segel daleč čez meje. Upokojitev v Sloveniji si razlagajo s tem, da je Slodnjak napisal knjigo o slovenskem slovstvu, ki je izšla pri berlinski založbi De Gruyter. Avtor je bil pri pisanju še bolj objektiven in je med slovenskimi literarnimi ustvarjalci navedel tudi imena Balantiča, Mirka Javornika, Marteja Velikonja in med deli Preglja navaja tudi knjigo "Moj svet in moj čas", ki jo je izdala Slovenska kulturna akcija v Buenos Ai-resu. Njegovo mesto na univerzi je prevzel* dr. Tine Logar, medtem ko so Slodnjaka po-^ vabili profesorji beograjske univerze, da naj pride predavati na filozofsko fakulteto. — Na kirurgični kliniki v Ljubljani so v maju prvič uporabili "umetne ledvice". Glavno osnovno aparaturo so pred časom nabavili v tujini in je trenutno edina, tovrstna naprava v Jugoslaviji, dodatne aparature pa so izdelali v delavnicah kliničnih bolnišnic. Prvo operacijo so izvedli zelo uspešno in pacient se je po treh tednih zdravljenja vrnil zdrav domov. — V Mariboru so bile pred kratkim velike slavnosti za stoletnico, odkar je škof Martin Slomšek^premestil sedeš lavantinske škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor. V ta namen so popravili tudi veličanstveno gotsko stolnico. Izvršni svet LBS je izdal iz republiških proračunskih rezerv dodatni kredit 4 milijone dinarjev za gradbena dela na mariborski stolnici. Jetnik" x «K»,, trS^Jay /j: /Jyni m ), Oktober 1959 >w> mmtGA smw RAZVOJ SLOVINSKEGA KNJIŽNEGA JEZIK: p drugi polovici 6. stoletja so naselili današnje slovensko jezikovno ozem-\\ lj lj'e in še 5ez Dravo alpski svet tja do Donave ter na vzhodu Fanoni jo novi W/ Preblvalci — Slovani. -%li so to predniki današnjih Slovencev. Jezik, ki \J so ga govorili ob naselitvi, je bil narečje praslovanskega jeziki in se je le malo ločil od narečij, ki so jih v tistih časih govorili drugi Slovani. Na novem ozemlju so naleteli n Kelte, Ilire in na romanizirano prebivalstvo. Ta tuji-zivelj je med Slovani kmalu izginil. Nov- geografske in politične razmere so po-speševale nastajanje zaključenih enot? te enote so živele osamljeno in so bile med sabo le v rahlih zvezah. Vpliv tujega življa, posebna oblikovitost novega o-zeralja m svojevrstne razmere v novem političnem in socialnem sestavu, vse to je vplivalo na r zvoj jezika, v jeziku so se zmeraj bolj kazali novi pojavi. Nekateri med njimi so bili značilni še za vsa juznoslovanska narečja, drugi spet so zajeli samo tisto ozemlje, na katerem so živeli predniki Slovencev, ali pa celo s* -mo del tega ozemlja. Na ta način je njihov jezik doživljal dvojen, vendar vzporeden razvoj? skupaj z drugimi južnoslovanskimi narečji se je zmeraj bolj oddaljeval od skupnega slovanskega jezika, hkrati pa je postajal zmeraj bolj slovenski, to^se pravi, da so se v njem razvijale tiste posebnosti, ki današnjo slovenščino loci jo oa drugih slovanskih jezikov. Do 9. stoletja je razvoj že toliko napredoval, da ocislej lahko govorimo o samostojni slovenščini. Ta prvotna slovenščina ni bila popolnoma enotna, ker so že takrat, ko je nastajala iz južnoslovanskega narečja, _ nastajala hkrati tudi v svojih zametkih narečja. Razlike med posameznimi narečji so bile takrat seveda še zelo majhne, v prihodnjih stoletjih pa so se poglobile m pripeljale do današnje močne razčlenjenosti v jeziku. Brižinski spomeniki so zapisani v taki prvotni slovenščini, kakor se je bila nedavno razvila iz praslovanskega narečja. Narečne posebnosti so skoraj nezaznavne, v glasovih, oblikah in skladnji pa je še veliko takega, kar spominja na praslovan-scino. besedni zaklad je še čist in niso se prodrle vanj nemške tujke. V naslednjih spomenikih(v celovškem, stiškem, beneškoslovenskem) ni več tega starega jezika, napisani so že v narečjih nove slovenščine, ohranjeni pa so še nekateri, ar-naizmi, ki segajo potem tudi šo v knjižno slovenščino. Ker je dotlej nemška politična in gospodarska kolonizacija med Slovenci že močno napredovala, ni to ostalo brez sledi v jeziku. V besednem zakladu je že veliko tujk in te tujke so pozneje prešle iz živega govora tudi v knjižno slovenščino in ostale v njej prav do začet-Jca 19. stoletja. Doba pismenstv . ni ustvarila tradicije v pismenem jeziku. Pisci ohranjenih spomenikov niso vedeli, da je že kdo pisal pred njimi kaj v slovenščini, razen tiste predloge, iz katere so mogoče sami prepisovali. Zato je tudi vsak izmed njih pi-sal z drugačno grafiko* vsak je hotel na svoj način za glasove slovenskega jezika prilagoditi znamenja tujega črkopisa. Takšen način slovstvenega dela seveda ni mogel ustvariti pisnega jezika in so morali priti veliki dogodki, da so Slovencem dali knjigo m z njo hkrati tudi knjižni jezik. o 0 o (Badaij. prihodnjič) OPOMBA PREDNIŠTVAs V. zadnjem^času se^je mnogo posameznikov in društev širom Slovenije trudilo, da bi oživilo ze dalj casa trajajočo preskromno dejavnost na področju zgodovine slovenskega slovstva z novim širšim delom, ki bi si s primerno obdelavo utrlo pota v vse sloje občinstva doma in tudi po svetu in tako odpomoglo jasnejšemu vpogledu in obravnavi gospodarskega, verskega, kulturnega in političnega ozadja našfga literarnega razvoja in nam tako razsvetlilo zanimivo slovensko literarno preteklost 1 _LUS T/P'3,C 1J G 9 1956 smo^Slovenoi končno dobili prepotrebnc delo Zgodovine Slovenskega slovstva m hvaležni smo Slovenski Matici, da je omogočila.izdajo s tako obsežnim gradivom ob dragoceni pomoči mnogih najvidnejših vrhov kulturno-presvetnega, lìtefS- Zgodovina... (s str. ll) nega in etničnega področja in nadalje tudi mnogim ustanovam istega značaja, kar povdarja v ednost dela. Naše Uredništvo je začutilo Sivo potrebo od časa do časa seznanjati čitatelje "Vestnika" o dragocenostih slovenskega knjižnega jezika. Tako bomo skromno izkazali čast, zvestobo in globoko zahvalnost velikim duhovom slovenskega slovstva iz preteklosti, ki so vsadili trajne sadike razvoja sedanjemu jeziku, prvo besedo, prvo knjigo, slovensko Sveto pismo in še mnogo knjižnih zakladov, ki bodo večno živeli med nami in našimi zanamci, S prebiranjem te snovi bomo dokazali, kako velika in iskrena je naša ljubezen do materinega jezika? da hočemo živeti in da imamo pravico do življenja. WWWWWWWWWUWWWWWWJWWWIflWWW WWWWWWWWWWWWWWWm^WWWWWWWWTO^ Ii E j LING Katja Spue Naj moji čopiči še enkrat naslik jo na papir vaše ime, Esi Men! Kajti dan, ki je pravkar minil, je bil praznik mojega rojstva in vas ni bilo med tistimi, ki so mi prinesli darila. Prostor okoli mene je še poln odmevov besed, smeha in zdravic. Mojih nosnic se dotika vonj rož, ki so mi jih prinesli moji prijatelji. Sicer pa je okoli mene tišina, polna mesečine,,. Pokramljala bi rada z vami, Hsi Men, zdaj, ko sem sama! Glejte, iz škatle, narejene iz sandalovega lesa, jemljem vaše pismo, ki ste mi ga bili poslali za praznik mojega rojstva v preteklem letu! Besede, naslikane v njem, začenjajo bledeti v mojem spominu — naj ga torej znova razgrnem zdaj, ko je okrog mene vse potihnilo. Tisto noč ste — tako berem iz znamenj na papirju — sami blodili po mestnih ulicah in slavili moj praznik. Z,elo se vam je, da je noč izpolnjena z nekim posebnim čarom, zakaj bila je to noč, ko sem se rodila jaz, Mej Bing» Znamenja, ki ste jih tisto noč naslikali zame, so še vedno sveža. Vanje so odete * vaše želje — in največja vseh, d: bi živela na svetu ena sama Mej Ling s tisočerimi obrazi in srci in vi bi jih vse utopili v morju svoje ljubezni... Zdelo se vam je, da so oblaki čarobno lepi, zvezde čudovito svetle in da šumi Velika reka veličastno kakor še nikoli pod loki mostu, na katerem ste stali. Tako sta zemlja' in nebo z vami vred slavila praznik najbolj čudne izmed hčera Vzhajajočega sonca, k r ste jih kdaj srečali.,» Dan mojega rojstva — še vedno berem iz znamenj, ki ste jih naslikali tisto noč zame vi, Hsi Men — bo največji izmed vaših dni in slavili ga boste vsako leto kot največji praznik življenja — tudi če boste kdaj daleč od mene. Kako bi ne ugajala ženskemu srcu tako vroča izpoved! 0,'Hsi Men, ali ste nocoj to noč pomislili, kaj bi bilo z vami, ko bi se bile pred letom uresničile vaše želje in bi zares ne bilo na svetu drugih žena kakor ena sam Mej Ling s tisočerimi obrazi in srci? Kaj bi bilo z vami danes, ko je padla z mene čarobnost in sem ostala to, kar sem bila od vsega začetka« ženska, komaj kaj drugačna od drugih žena? Kako prav je, da ostaneta nebo in zemlja trda ob željah človeškega srca. Glejte Bsi Men, to je moj drugi rojstni dan, odkar sem vas srečala, in že vas ni več med tistimi, ki so prišli danes k meni z dobrimi željami. Ali naj jočem zaradi t aga? Ob vašem pismu merim globino vaših čustev in v srce se mi je prikradla misel, ia se mi je posrečilo sneti z vašega obraza masko, pod katero st obledeli in se razpršili v nič kot osamljen oblak na neskončnem nebu... ö lahko Vesenjak s \f> 'V -„V/ ^'-V majbriih mestih se ljudje dolgočasijo. S tem nočem reči, da so prebivalci•velikih mest drugačni. Nikakor ne. Povsod po svetu je dolgega časa na pretek,.- toda v .majhnih mstik je ta krepkost posledica nesmisla, izvitega iz časa ih zelo razširjena. Da, da, krepkost. biti brezpomemben in dolgočasen je brez dvoma- krepkost. Na primer moj bivši^šef po činu kapetan, star in cenjen vojni uslužbenec. Bolj-neznatnega in pusr.ega človek-:, ne najdete niti na enem kontinentu in vendar so ga-Vsi" znanci', beni-li kot preudarnega in izkušenega moža. Hodili so k njemu po nasvete, ki.jih nikdar niso dobili. 1 - Se dobro se spominjam slaščičarja Brkiča. Nesrečnež je pred leti zašel v hudo stisko. Zeno je popadla huda muha in začela je letati in popivati z mladimi fanti. Kaj^vem, kaj jo je pičilo? Mož je hodil vsak dan k mojemu šefu, ki"se je najbolj odlikoval po izvirnem domačem imenu Krempelj. Mislil je o njemu, da je kakor ča~ ' rovnik, ki naj napravi čudesa tam, kjer se konča človeška modrost. Kako n--j preprost Krempelj stori čudež? Čeprav ga je potolažil s plehkim in neslanim rekom, da "baba je baba,^najboljša je slaba?" Vendar je bil slaščičar zelo, zelo'potolažen in ko je ženo čez leto dni zopet srečala pamet, je srečni soprog na vse pretege. hvalil Krempljevo modrost. Smešna ugotovitev, da je bil gospod Krempelj nadvse zanimiva osebnost prav zato, ker je bil tako zelo nezonimiv. Spominjal me je na kos pohištva ali na kip kakšnega dostojanstvenega vojskovodje. Predvsem pa ni kazal potrebe častihlepnosti, ker je bil zelo skromen. Pri njem sem živel že od takrat, ko sem se prelevil v častnika in nastopil službo prvega častnika dvanajstega odseka v istem polku njegove brigade in vendar se v vsem tem Času ne spominjam, da bi bil kdàjkoli spregovoril več kot deset besed hkrati. Če jih je, se naj ne pišem^več Vesenjak marveč Lažnjivec! Sicer pa Krempljeva molčečnost v moji zgodbi m^nič kaj pomembna. S tem skušam namreč slediti nekaterim čitateljem, ki so prepričani, da je nekaj boljše od nič in, da je tisoč funtov več kot petsto. Bazen tega, da je uvod najtežji del litprarne tvorbe in zato, ker se ne da Vsakokrat zapisati enostavno? Nekoč je živel.I. ali pa Agata je bila debela babica... Tu, dragi bralci, je potrebna izvirnost in kdor hoče biti izviren, ne sme zapisati; Nekega dne... marveč ... in preko spiralnih sanj se je razbesnelo sivo nebo... Ali pa naj stori kakor jaz in prične z molčečnostjo nekega vojnega uslužbenca, konča pa kjer se mu ljubi. Kakor jaz z mladim dekletom in zadnjim nesmislom. Tako gospod Krempelj s pričujočo zgodbo nima drugega odnosa, kakor da stoji na njenem začetku. Zdaj ko je vrli. častnik pognal kolo moje domišljije, ga prepuščam bralčevim mislim in ako ga bom še ' kdaj omenil, ga bom le zato, ker je vendar čudno, kadar pripelje pisec Članka pred bralca-osebo, toda jo prehitro z pusti. To bi bilo slično, kakor povabiti nekoga na obisk in mu nato, ko je odprl vrata in stopil v predsobo, reci s No, le pojdi sedaj lepo domov« Inw NEW SOUTH tRLES Woollahra. — ... Kar se tiče 'Vestnika" lahko prav tako mirno rečemo, da vrši na svojem polju in v manjšem okviru prav tako svojo slovensko vlogo. Prav gotovo je marsikateremu Slovencu v uteho in v informacijo. Oni, ki količkaj ve o tehniki in financah tiska, bo prav gotovo cenil napore ljudi, ki nam ohranjajo našo besedo v tujini,,, S slovenskim pozdravom L. Urbančic. WESTERN AUSTRALIA Perth. — ... Čestitam Vam na lepo urejf-vanem časopisu, ki prinaša zanimive članke in aktuelir vesti. Vas prav lepo pozdravlja Vaš vdani dr. J. Koce Oktober. 1959 * 'Su l&^oMì?iffSSW? i^letev dobimo prijave večjega Ste beseda ni konj. Pridne 2£ pozaSti L ^ r^' ^^ 2 ^tnoizgovoromfda nila marsikatere nepotrebneki ^ piihra-leta n, Phillip Island, ki je TolTZl il^T™^^ SijaJno ^pelega izračun v rljivo delno oMa^^ne^tSUÌTìi ^ ^^ na dovito sončno. Tudi v tem slu IZ Im -J? J M B® 2atem ^menilo v čuje mnogim Se danes Sai, da se iSeta nÌZ S i'^J« toSi.Prozno zvoniti in aovoljnji, kakor že dolgo uaexezaii, a,aj so bili izletniki tako za-'Säi'ei^SI^^ »o se k» hitro z rr * v- medtem £ X^ÄuSS ^ * J°Ži°e * «ta se pozdrave, bližala z^njemu cilju ~ ìanadi V^ ' °Òk°der Sta *am P°slala Jima poslali lično razglednico s podpisx L'ilt^v ?rÌJeten nedelJski ^an smo naš prvi pozdrav na tujih tleh. P ^letnikov z željo, da bi jo sprejela kot Podala iznos v klubski blagajni za čisti koliko dobrih del bo zop^t opJavS socL človek cvetoče, ko vidi, celotni znesek v socialne sv?he! ^ referent pater * je prejel * " preburno kri, čeprav se vsi zave- kov dobrodelnosti iz dneS v d^ Klel ZTilìTT ^ -T*Äro dr°b»ih kalita denarni blagoslov premnogim po?reLS T PrGJete VSote že P^el de-ge.Kreitner in ge. Zupančič po £ gtrebnim' T*ko ▼ ^emu kluba podaril vdovama hot vtÀlZìTZ*1^ 1^atÌ rOJak- težave pri pre- moč v gmotnih težavah?.Jr mstz r°Jak0in ìn jim P^^očiti na po- pravil na hrbtni strani članske Skaznice! ^ °P°mÌnja Ì2Vle5ek iz klubskih FINMÖBO POBOČILO PLES1JE ZiBIVE "CVETOČA POMLAD " prirejene dne 26. septembra 1959, ' Vstopninski darovi Dohodki? Jedača in pijača Cigarete Nageljčki in dekoracija Fotografski prispevek tvrdke "Photoreport" Licenca, vabila in poštnin- OrSeT Za dVOran°' miZe OStal° Uničeni inventar Prevozni stroški Drobnarije Vrednost ostalega blaga Čisti dobiček 137. -117.13 v 2.18 l6. 9 2. - 2. 3 19. 4 Skupno £ 277. l. 7 Izdatki? 80. 0. 3 v 3.17. 4 15. 8. - 19. 6. 8 44. -. - 30. -. - 1. 5. - v 4.16. 6 - 1. 1. 3 77. 6. 7 277. 1. 7 Melbourne, 2. oktober 1959. Blagajniki Vinko Molan, 1/ ? pozdravljam v . svojem in v imenu našega kluba. Pišem pa Vam v imenu našega kluba, ki bi želel tesnejšo povezavo z Vami, oziroma bi se rad kot klub istih ciljev in namenov priključil klubom Vase Zveze slovenskih klubov. 0 tem smo imeli precej govora na naši zadnji seji dne 26. septembra t.l., kakor smo o tem govorili že mnogokrat prej, zlasti ob zadnjem obisku g. Verbiča. Izmenjali smo tudi nekaj pisem, zadnji je bil z ožirom na gostovanje "Starih grehov", ki ga žal nismo mogli izvesti. (V istem pismu smo odgovorili tudi z ozirom na Vestnik, ki ga zaradi finančnega stanja ne upamo naročati za vse člane.) Morda je bil v tem vzrok, da ste pismo razumeli kot našo odklonitev pristopa k Zvezi in nanj nismo dobili odgovora. Vendar temu ni tako. Danes bi radi ponovili našo željot 1. Da postane nas Slovenski klub Adelaide član Zveze slovenskih klubov,s.sprejetjem vseh pravil in dolžnosti. 2. Da dobimo čim prej pravico do Članskih izkaznic, za katere smo prosili že v zadnjem pismu, pa jih zaradi nesporazuma še nismo sprejeli. Ker imamo možnost nati-^ skati popolnoma enake izkaznice, bi jih dali natisniti sami ter. s tem razbremenili Vaše delo in stroške. Izkaznice bi želeli v drugačni barvi kot Viktorija 3. Da bi prejeli za enkrat deset izvodov "Vestnika". Sim bi uredili članstvo, se bi to število verjetno povišalo. Obenem bi začeli vanj tudi poročati o svojem skromnem delovanju. 4. Ie bi si upali zadati obveznosti, da bi mogli poslati delegata na Zvezno skupščino ali na kako drugo Zvezno konvenkcijo, ker smo pač preveč oddaljeni. Upamo, da bi se mogli s tajništvom Zveze kako pogovoriti, da bi delegirali kako znano osebo živečo v Melbourne-u, oziroma v Viktoriji, da bi zastopala našo organizacijo. Vemo, da bi naše vclanjenje v Zvezo slovenskih klubov samo ojačalo našo skupno fronto za narodno kulturno in socialno delo. Sami smo šibki? še zavest, da smo včlanjeni v skupnost klubov, bi bila za nas močna opora. Vaš oz. Vaša zveza od vsega početka nepolitična organizacija, je naša edina pot v v Vašo skupnost, V pričakovanju Vašega pozitivnega odgovora Vas iskreno pozdravljamo. Ker ne vemo naslova tajništva Zveze, pošiljamo pismo na Vas z željo, da uredite vse ostalo. Adelaide, South Australia, Za Slovenski klub Adelaide 27. septembra 1959- ' Danilo Kresevič l.r. predsednik SKA. SLOVENSKO SOCIALNO DRUŠTVO "PLANINKA": V Brisnanu, glavnem mestu zvezne države Queensland, deluje še eden izmed mnogih slovenskih klubov in društev, razstresenih po širni Avstraliji — Slovensko socialno društvo "PLANINKA", s katerim pa nismo mogli obdržati niti šibkih pisemskih vezi, ustvarjenih pred leti, ki so se kot drobne niti pretrgale brez posebnih vzro kov. Iz poročil rednega letnega občnega zbora, ki jih je podal tajnik dne 2. maja t.l. razberemo, da šteje društvo trenutno nekaj nad petdeset članov, kar bi bilo okoli četrtino tukajšnih Slovnecev. Bazmerje med staro in vovo naseljenci je kot brat do sestre in to še bolj pripomore k skupnemu soglasju. Priredilo je sedem družabnih večere^ z dobrim obiskom! Društvo uspešno vodi g. .1. Kranjc. Več o društvu bomo poročali prihodnjič. Blagajniška ... (s str. 17) FINANČNO POROČILO IZLETA NA PHILIP ISLAND, dno 13, septembra 1959. Dohodki Izdatki Prevozni stroški 62. o. o .67. 15. 6 Pijača 6. 5. o s. 1. o Jedača * 4.lo. o 2. 2. o Vrednost ost. piva 2.5 Izguba k l8. 6 £ 75.18. 6 ,75. l8. 6 Melbourne 19. septembra 1959. Blagajniks Vinko Molan, l.r. ■ - 19 - ---,--- /_.) CENIK "STANDARD" DARILNIH PAKETOY slovenske tvrtke? Dr. j. Koce, G.P.O/Boz 7o, PERTH, W.A. Tukaj navedeni so samo paketi, ki so carine prosti« Ostale pakete lahko najdete v "Mislih" ali pa v "Žaru'J Sacer pa nam lahko daste naroČilo po ceniku katerekoli druge tvrtke. VSAKEMU PAKETU, ako naročnik "želi, bomo prezplačno dodali naše božično darilo — božične jaslice? Paket 11 Paket št. 19 5 kg riža"Zlato zrno" 5 kg bele moke 00 1-6 s.«®»».......».*.,,£ 9. 12. o 5 kg špagetov/makaronov finih Paket ßt. 1?. (Car* Prost) 16. o taksal kg Čokolade, mlečne 45 kg bele moke 00 17 kg svinjske masti 62 ks 90 kgTTvreče) bel emoke 00 £8. 8. o ( Carine-prost, taksa Paket štev, 13 17 kg svinjske mašti fc.eva.o.aoa. 5* (' Carine prost, taksa s Paket št, 14 45~kg (vreča) bele moke 00 «s............ £ 4* (carine prost, taksa 16. o o. o, l6. o 4- o 8. o 18. o 8. o) 1 kg bonbonov finih 17 kg ..............£ 4. (Carine prosto, taksa Paket št. 2o lo kg bele moke 00 lo kg špagetov/makaronov, finii lo kg riža "Zlato zrno" 1 kg rozin 2 kg olivnega olja 1 kg čokolade, mlečne £ 7. 14. o o o o .... t Paket 15 8. o ) 4 kg svežih pomaranč (ali limon) ............. £ 2. o. o ( Carine prost, taksa 8. o Paket -št. 16 9 kg svežih pomaranč (ali limon) E, 4- ♦ O (Carine prost, taksa 8. o Paket št. 23 5 kg polénovke (orig. norveški Stockfish) 5 j« tele moke 00 34 kg ... (Carine prost, taksa Paket št. 21 lo kg bele moke 00 lo kg svinjske masti lo kg riša "Zlato zrno" lo kg špagetov/ makaronov, finih 4o kg ......................£ 9> 7« o (Carine prost, taksa 8. o) Paket št. 22 2 kg olivnega dja 5 kg bele moke 00 12 kg o............ (Carine prost, taksa £ 6. 3 v CtLGLjjCr (i) V 3 W a JsOÜLOfKL 6. o 8. o P Paket št. 24. "SPEC I ALU I~BÜ2 iClT I PAKET i" 1 kg čokolade 1 kg luksuznih bombonov 1 kg dateljnov 1 kg mandeljnov, oluščenih 1 kg rozin, grških 1 kg fig 1 kg olivnega olja -g- leg medu 1 kg sira 1 kg šunke, kuhane v konzervi 9 kg OSSO 11* «S. t». £ 8. ( Carine prost, taksa A M v Iv 2. o 8, o "8. io. 2 kg špagetov/ makaronov, finih 1 kg olivnega olja 1 kg holandskega sira 2 kg riža "Zlato zrno" 1 kg čokolade, mlečne 1 kg bombonov, karamelnih 1 kg finih keksov 1 kg mila za pranje 1 kg marmelade fine 1 kg rozin 17 kg. .............. £ 6. 2.0 ( Carine prosto, taksa 8. o) Paket št. 25 "SPECIALNI BOŽIČNI PAKET ii" 7 kg- bele moke 00 2-Jkg svinjske masti ( kanta) 1 leg čokolade 1 kg luksuznih bombonov 1 kg dateljnov 1 kg mandeljnev, oluščenih 1 kg rozin, grških 1 leg fig 1 kg olivnega dja /Z -g- kg medu 1 kg sira 1 kg šunke, kuhane v konzervi 18.50 kg .........£ lo. 12. o (Carine prost, taksa 8. o Zastopnik za Viktorijo s J. VAH, 2 Kodre Str., ST. ALBANS Vic. Zastopnik za N.S.W.s R. OLIP, 65 Moncur Str. W00LLAHRA N.S.U. Dr.j. KOCE, G.P.O. BOX 670, PERTH, - 2o - W.A. 6A ELIZABETH STREET, MELBOURNE Tel.; 63-2744 63- 6178 ÜRiD JE; IO c OD 9 DO 6 URE ZVEČER in V SOBOTAH OD 8.30. DO 1 URE POPOLDNE. Oktober 1959 T w.äöi/fW ZASTOPA VSE VEČJE LETALSKE IN PAROPLOVNE DRUŽBE. PRODAJA LETALSKIH, LADIJSKIH IN ŽELEZNIŠKIH POTHIH LISTKOV ZA VSE DELE SVETA. DIREKTNI LETALSKI PREVOZ IZ JUGOSLAVIJE V AVSTALIJO ZA GOTOVINO ALI POGOJNO ODPLAČILO. POJASNILA V ZVEZI S POTOVANJEM — POTNIMI DOKUMENTI — PRENOSOM DENARJA. AKO ŽELITE VPOKLICATI V 1VSTRALIJO SVOJCE ALI DEKLETA IN -ZA NJIH PLAČATI PREVOZ, OBRNITE SE HA HAS. Predstavnik paroplovne družbe, ki govori naš jezik,spremlja potnika iz Trsta v Genovo. Cena potovanja iz Genove v Avstralijo z najmodernejšo ladjo stane .......... £ 189.16.0 in k temu znesku je treba še dodati ......... £ ■ 13.i6.I za kritje stroškov? za železniški listek iz Trsta v Genovo, za prevoz prtljage, eventuelno prenočišče v Genovi' in ostanek, približno £ lo bo izplačan potniku (na ladji) v gotovini za osebno uporabo "pocket Money." Morda želite potovati v Brisbane, Sydney, Adelaide, Perth, Darwin ali druga mesta Avstralije, potem prepustite nam, da Vam rezerviramo mesto (preskrbimo listek) na udobnih in najhitrejših letalih Trans Australia Airways, ANA ali Qantas. — — — — — —■ — » — _ H M — KAMOR KOLI POTUJETE "ODRA TRAVEL SERVICE" VAM BO NA RAZPOLAGO! Po uradnih urah tudi lahko kličete na LW 6515 g. Z ROME ■ - 21 - /Vs f i Obveščamo svoje odjemalce, da je novi naslov EMONA AGEMCY Telefons lw 6515 164 Albert Rd. SOUTH MELBOURNE G.P.O. Box 4064 MELBOURNE .0. 1. Harocilnice po poŠti pa naslovite na VSE VRSTE ŽIVIL, TEKSTILNEGA BLAGA, RADIO APARATOV, ŠIVALlE STROJE, URE itd. itd. pošiljamo v domovino hitro, točno in po najnižjih cenah. Uradno prevedemo dokumente, prošnje in drugo.. EMONA STANDART POŠILJKEs Franko prejemnik — Zadnja železniška postaja ali luka. Orig. vreča £ 4» 13. 0 u n £• 4. 18. 2 n ti £, 8. 13. 0 tt n 5o kg Riž "Splendor", exstra brillato ....... £ 7. 16. 9 M ti 5o kg Riž "Ardizzone" ....................... £ 8. 13. 0 ti tt £ 9.. 8. lo n n 5o kg Ječmen, holandski oluščeni ............ £ 7. 6. 0 n n £ 9.. 9. lo n n £11. 17. 1 ti it 5o kg.Sladkor, kristalni ...,.,„........,..,. £ 7. 6. 0 n n 5o kg Kava "Minas", zelena .................. £29. 13. 2 n n 5o kg Kava "Santos", zelena - extra prima ... £36.. 7. 11 ti it £40. 9. 0 » zaboj £ 9.. 8. lo u n 5o kg Testenine, najboljše bele ............. £. 9. 14. 4 it tt £23. 14. 2 it u £21. 0. 9 ti n £14. 11. 2 n zavoj 5o kg Polenovka — Stockfish ................ £25. 12. 4 n vreča £ 4o 14. 6 n tt £ 9. 3. 4 u bala £lo. 15. lo *Ü> Vse zgoraj navedeno blago, razen kave in sladkorja, je carine prosto. Carina na kavo je Din 440 za kg, na sladkor pa Din 17 za kg„ PAKETE SESTAVIMO PO VAŠI ŽELJI V SKLADU Z NAJNOVEJŠIMI CARINSKIMI ODREDBAMI. Oglasite se pri nas v večernih urah ali v soboto dopoldne. Opozarjamo Vas, da smo pravkar prejeli najnovejše cenike za Grundig radio in TV aparate, katere Vam sedaj lahko nudimo po konkurenčnih cenah. MAROČUJTE PO POŠTI! EMONA EMONA .'EMONA EMONA EMONA EMONA EMONA EMONA EMONA EMONA EMONA