r Štev. 10. V Ljubljani, dne 7. marca 1935. Posamezna Stev. Din V- Leto XVIII. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnini is tnzerastvo: četrtletno t Din, polletno 18 Din, celoletno 39 Din; in iao> zemstva razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din, Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice » Ljubljani, Jt. 10.711. Vladni volilni razglas, ki smo ga objavili v zadnji številki, nam je jasno očrtal smotre, ki jih zasleduje vlada. Dne 5. maja bodo povedali jugoslovenski volilci, da hočejo varovati narodno edinstvo, državno celino in nedotakljivost ustave. Razglas odločno odklanja povratek v plemenske, pokrajinske in verske stranke in je za naprednejšo in pravičnejšo gospodarsko ureditev, pri čemer naj se vestno vodi račun o tem, da je kmetijstvo osnova vsega našega gospodarstva. Obenem s kmetom pa je treba gospodarsko dvigniti tudi obrtnika in delavca in s povečanjem kupne moči teh treh velikih stanov omogočiti izboljšanje položaja v trgovini in indu-; striji. Iz razglasa vidimo, da ostane naša državna in narodna politika v svojih osnovnih črtah ne-izpremenjena. Separatistične in podobne struje, ki so kolikor toliko upale, da bo z novimi volitvami omogočen korak .nazaj in da razpis novih volitev pomeni obsodbo osnov politike, ki jo je vodila JNS, so zdaj spoznale, da njihovo cvetje ne bo šlo v klasje. Odločni poudarek g. Jevtiča [ v volilnem razglasu, da njegovi kandidati ne mo-| rejo biti ljudje separatističnih in prevratnih teženj. nam potrjuje, da naj nove volitve samo [ utrdijo splošno narodno fronto v korist naroda in države. DVA KANDIDATA V GORNJEGRAJSKEM SREZU. V nedeljo je bila v Radmirju izredna sreska skupščina JNS. Predsedoval je podpredsednik g. dr. Janko Rak, ki je predlagal, naj se sreski odbor JNS pretvori v volilni odbor, v katerega naj bi se pritegnile še druge izven stranke s oječe ugledne osebe. Na zboru je podal dosedanji narodni poslanec g. Rasto Pustoslemšek poročilo o političnem položaju in o svojem delovanju v narodni skupščini. Banovinski svetnik g. Matija . Goričar je stavil predlog, naj se izrečeta g. Pu-stoslemšku priznanje in zahvala za njegovo požrtvovalno in uspešno delovanje v narodni skupščini in izven nje. Predlog je bil s splošnim odobravanjem sprejet. Pri razpravi o kandidaturah je g. dr. Rak naznanil, da ga je dosedanji poslanec g. Pustoslemšek pooblastil za izjavo, da ne sprejme več kandidature, ako bo imel protikandidata iz lastnih vrst. Banovinski svetnik g. Matija Goričar je izjavil, da on prvotno ni nameraval kandidirati, da pa sedaj prijavlja svojo kandidaturo po nalogu z odločilnega mesta. Odposlanci iz " gornjega dela okraja so izjavili, da v tem primeru predlagajo za kandidata g. Antona Žehlja, \ župana v Bočni. TRI KANDIDATURE V KAMNIŠKEM SREZU. I, Na volilnem posvetovanju v Kamniku, ki se ga je udeležil tudi minister n. r. g. Pucelj, so i bile postavljene tri kandidature, ki bodo pred-[ ložene nosilcu državne liste g. Jevtiču. To so: I dosedanji poslanec g. Cerer Anton, njegov na-I mestnik Tome Ignac, župan iz Moravč; Kristan F Franc, posestnik iz Sela pri Vodicah, njegov na-I mestnik Novak Ivan, župan iz Lukovice; dr. Ho- čevar Matija, okrožni zdravnik iz Domžal, njegov namestnik Giovanelli Ivan, župan s Homca. PET KANDIDATUR V KONJIŠKEM SREZU. Na izredni skupščini sreske organizacije JNS za konjiški srez je bilo piedloženih pet kandidatov: notar gosp. Jereb; dosedanji poslanec notar g. Gajšek; g. Koser, občinski tajnik v Vitanju; g. Kračun, župan v Zrečali; g. Berce, posestnik in gostilničar v Špitaliču. Gosp. Koser se je takoj odrekel kandidaturi, da se ne bi cepili narodni glasovi, in je svetoval svojim prijateljem, naj se strnjeno izrečejo za kandidaturo g. Jereba. Pri glasovanju po listkih sta nato dobila notar gospod Jereb 66, notar g. Gajšek 34 glasov, medtem ko je 5 glasov odpadlo na g. Kračuna. KANDIDATURE V KRŠKEM SREZU. Te dni je bilo v Krškem zborovanje odposlancev organizacij JNS pod vodstvom predsednika sreske organizacije JNS g. Rafaela Ipav-ca. Na zboru je bil med drugim storjen sklep, da se pretvori sreski odbor JNS v sreski volilni odbor, v katerega prideta še po dva člana iz vsakega od š irih sodnih okrajev krškega sreza. Za predsednika je bil izvoljen župan g. Horvatič. V širši sreski volilni odbor bosta pritegnjena še po dva odposlanca iz vsake občine. V vsaki občini pa bodo osnovani še občinski volilni odbori. Pri razpravi o kandidaturah so bili izmed odposlancev predlagani kot kandidati dosedanji poslanec gosp. Alojzij Drmelj z namestnikom g. Antonom Poljancem, županom v Radečah; g. Martin Horvatič, župan v Krški vasi, z namestnikom g. Alojzijem Zupekom, pogodbenim poštarjem v Škocijanu; g. Ivan Majcen, posestnik v Št. Janžu z namestnikom g. Ivanom De-vom, županom v Mokronogu. Kot četrti kandidat je bil predlagan g. inž. Fran Zupančič iz Ljubljane, vendar se o tej kandidaturi ni sklepalo. Naposled je bil stavljen predlog, da se kandidatura ponudi v prvi vrsti ministru g. dr. Ma-rušiču in bi zgoraj navedene kandidature prišle v poš ev šele, če bi g. dr. Marušič kandidaturo v krškem srezu odklonil. HAJDINJAK SPET KANDIDAT V LENDAVSKEM SREZU. Na izrednem zboru JNS v Črensovcih je bilo sklenjeno, naj se naprosi nosilec državne narodne liste, da sprejme kot kandidata za lendavski srez dosedanjega poslanca g. Antona Hajdinjaka. KANDIDATURE V LJUBLJANSKI OKOLICI. Na kandidacijskem sestanku, ki se je vršil v restavraciji «Zvezdi» v Ljubljani, so bili stavljeni naslednji kandidatni predlogi: Koman, Mesec, Hočevar, Grmek, Žitnik, Pavčič- Grad, Brunčič, Mravlje, Modic, Medved, Jarnnik, Sancin, Kavčič in Zebal. (Ljubljanska okolica voli dva poslanca.) Nekateri predlagani so kandidaturo takoj odklonili. Do končnega skiepa ni prišlo, temveč je skupščina pooblastila sreski izvršni odbor, da v sporazumu s kandidati, ki niso kandidature od- klonili, predloži dokončne predloge g. Jevtiču kot nosilcu državne liste. KANDIDAT IN NAMESTNIK V LOGAŠKEM SREZU. Kakor poročalo, bo namestnik kandidata župana g. Franja Tavčarja z Rakeka g. Puppis in ne g. Rudolf z Blok. MOHORIČ SPET KANDIDAT RADOVLJIŠKEGA SREZA. V nedeljo je bila na Jesenicah sreska skupščina JNS, ki jo je vodil predsednik sreske orga-1 nizacije JNS dr. Vovk. Pri razpravi o kandidaturah je g. Zupan iz Mostrane predlagal, da se izrečeta zaupanje in zahvala dosedanjemu poslancu g. Mohoriču. Predlog je bil soglasno sprejet. Nato je g. Sušnik v imenu občinske organizacije JNS na Jesenicah predlagal, naj se postavi ponovno kandidatura g. Mohoriča. Njegovemu predlogu se je pridružil banovinski svetnik dr. Obersnel, ki je v daljšem govoru orisal zasluge g. Mohoriča za radovljiški srez. V imenu Narodne strokovne zveze so se izrekli za kandidaturo g. Mohoriča gg. Zupan, Lauseger in Markovič. V istem smislu so se izjavili še gg. Bregant iz Gorij, Serajnik z Dovjega, župan Tonejc iz Mošenj in Ambrožič. Predsednik g. dr. Vovk je odredil glasovanje o predlogu, da se postavi g. Mohorič ponovno za kandidata radovljiškega sreza. Predlog je bil soglasno in z velikim odobravanjem sprejet. Glede namestnika kandidata je bil sprejet predlog g. dr. Ober-snela, da se določitev prepusti odposlancem JNS v sreskem volilnem odboru. V SLOVENJGRAŠKEM SREZU. Na sestanku JNS v Slovenjgradcu se je razpravljalo o kandidatih, ki naj jih sreska organizacija JNS predloži g. Jevtiču za državno nacionalno listo. Poleg dosedanjega poslanca gospoda dr. Bogumila Vošnjaka so bile predlagane kandidature g. Šentjurca in učitelja g. Kopača iz Slovenjgradca in g. Blatnika, gostilničarja iz Bla ne vasi. G. Šentjurc se je zahvalil za zaupanje ter izjavil, da kandidature ne sprejme. KANDIDATURE V ŠMARSKEM SREZU. Na izredni sreski skupščini JNS v Šmarju pri Jelšah je bil po kratkem poročilu dosedanjega poslanca g. Spindlerja, ki so ga navzočni z odobravanjem vzeli na znanje in mu izrekli zahvalo za njegovo delo v prid sreza, stavljen predlog za njegovo ponovno kandidaturo. V razpravi so bili stavljeni predlogi še za kandidature: g. Komarja, učitelja na Ponikvi; g. Zdolška, posestnika na Ponikvi; in g. Nejedlija, posestnika v Sedlarjevem. Pri glasovanju je dobil znatno večino predlog za kandidaturo dosedanjega poslanca gospoda Vekoslava Spindlerja, skoro vse ostale glasove pa je dobila kandidatura g. Zdolška. KANDIDATSKI PREGLED. «Kmetski list» navaja v svoji zadnji številki osebe, ki pridejo po njegovem mnenju v pošlev «D0M0V1NA» št. 10 1 ger. Šturm, Fabjančič in odvetnik dr. Zoreč, ki je zastopnik «Boja» v Beogradu. ' POGAJANJA S SKUPINO BIVŠE SLS. Beograjsko «Vreine» poroča pod naslovom; »Del bivše SLS se želi udeležiti volitev» naslednje: »V soboto in nedeljo so se vršili v Ljubljani sestanki ministra gosp. dr. Marušiča in senatorja g. Ivana Puclja s skupino bivše klerikalne stran- =1 ke, kateri stojita na čelu gosp. dr. Andrej Gosar, bivši minister iz Ljubljane, in profesor Vesenjak, bivši minister iz Maribora. Ta skupina bivše klerikalne stranke je izrazila željo, da sodeluje pri bližajočih se skupščinskih volitvah.« K temu poročilu «Vremena» smo izvedeli, da se taka pogajanja res vršijo, da pa še niso privedla do končnega uspeha. H gojitvi oljnih semen v naši državi ! 1--btran 2 = kot sreski kandidati. Njegov seznam objavljamo v zanimivem vrstnem redu «Kmetskega lista»: Ljubljana okolica: Koman, Pavčič, Zebal, Mravlje; Kamnik: Cefer, dr. Hočevar, Kristan, Tome; Novo mesto: dr. Režek, Kline, Matko, Bule; Metlika: Makar, Malešič, Matzele; Črnomelj: Miiller, Lovšin, Trček; Krško: Horvatič, Dime!j, Majcen; Kranj: dr. Šemrov, Čadež, ii:ž. Gros, Lončar, Fok, Košnik; Litija: Mravlje, Lajovic, Birolla, Strman; Laško: Juvan, Štruc, Pleskovič. Šmid; Šmarje pri Jelšah: Zdolšek, Komar, Špindler, Kosi; Ptuj: Šolar, Petovar, Erenčič; Ljutomer: Skuhala, Zemljič, Znidarič; Dolnia Lendava: dr. Klar, Bokan, Hajdinjak; Maribor desni breg: Gornjak, Krejči, Kirbiš, dr. Vošniak; Maribor levi breg: Janžekovič, dr. Rapotec, dr. Jančič, Lukačič; Celje: Kronov-šek, Šribar, Prekonek, dr. Goričan; Slovenj-gradec: inž. Vrhnjak, Košan, Š rbenk; Gornji grad: Goričar, Pustoslemšek; Brežice: Deržič, Pinterič, Urek, Krulej, Fabjančič; Logatec: Lenarčič, Puppis, Remžgar, dr. Rape, Tavčar; Radovljica: Ažman, Vovk, dr. Dobravec; Murska Sobota: Benko, Hartner, Vezir. Štirje srezi v pregledu niso navedeni, med njimi Ljubljana mesto in Kočevje. Da'je pravi «Kmetski list», da je ministra dr. Marušiča doslej napravilo že 12 srezov za svojega kandidata, ne navaja pa teh srezov. BOJEVNIKI OSTANEJO V VOLILNI BORBI OB STRANI. Ponedeljski »Slovenec« poroča, da se je v nedeljo vršila seja banovinskega odbora «Boja» pod predsedstvom g. Kustra, ki je priporočal, da se bojevniki pridružijo pri volitvah listi g. Jev-tiča. Proti temu predlogu je bil v pr-vi vrsti podpredsednik g. Stane Vidmar, ki je zastopal mnenje, da ie treba ohraniti organizacijo čisto in da bi pristop h katerikoli državni listi pomenil njen razkol m razpad. Govorilo ie še več govornikov, ki so večinoma podprli stališče gosp. Vidmarja. Prejšnji prvi tajnik g. Vladislav Fabjančič .ie bil za pristop k Jevtičevi listi. Pri glasovanju je bil z ogromno večino sprejet tale sklep: »Ponovno se je ugotovilo, da je Združenje, borcev rodoljubna nadstrankarska organizacija, zaradi tega se ,Boj' kot organizacija volitev ne more udeležiti.« Proti tej resoluciji, o kateri se je javno glasovalo, so glasovali med drugimi gg. Kuster Lor- 23 _= ln res se je takoj lotil dela. Tedaj pa je iznenada začul nedaleč glasove, ki so mu pognali vso kri v glavo. Tudi velbloda sta se stresla. Dobro je vedel, odkod prihaja ta glas in čigav je. Lev, ki sta mu zagradila brlog iu v njem počivala, se je vrnil. Hitro je pograbil puško in odvalil prvo skalo. Pred votlino je v jutrnjem mraku zagledal dvoje žarečih oči. Ni se dolgo pomišijal. Odvalil je še drugo skalo. Zabobnelo je po tleh, tik zraven leva, ki je odskočil. Toda zver se ni dala odpoditi. Tedaj je Sodnik dvignil puško in pomeril. Lev je stal mogočno pred votlino iu ni vedel, kaj ga čaka. Zagrmelo je in svetal blisk se je utrgal iz votline. Zver se je prekopicnila in zarjula, da sta se velbloda splašila. Kakor brez glave sta se pognala nazaj do konca jame in se tam drhte vrgla na tla. Sodnikov strel je opravil svoje. Lev se je še nekajkrat stresel, potem pa mu je glava omahnila. Mrtev je bil. Mnogi, ki so čitali v predzadnji številki našega lista vsekakor umestne besede ministra za kmetijstvo o nepotrebnem uvozu olja in oljnih semen v našo državo, so si začeli misliti, da jih morda lahko ta kmetijska panoga izvleče iz stiske. Ker je stiska velika, obstaja nevarnost, da bo začelo vse dreti za pridelovanjem oljnih rastlin. Kakor je'pa bila pred leti škodljiva tako zvana hmeljska vročica, ko je vse povprek sadilo hmelj, tako je treba tudi danes jasno povedati, kaj imamo pričakovati od pridelovanja oljnih rastlin, da ne bo imelo naše narodno gospodarstvo slično kakor pri hmelju tudi tu namesto lepili dobičkov hude izgube. Prav je ugotovil kmetijski minister, da je izkoristila naša oljna industrija carinsko zaščito pri uvozu olja le za svo; žep, tako da ie uvažala cenena oljna semena in tlačila cene oljnih semen doma ter prodajala svoja olja s prav lepimi dobički. Še je nemara mnogim v spominu naš članek pred leti, kjer smo ugotovili, da je slična naša oljna industrija mlinarju, ki da nazaj lastniku le otrobe, moko pa sam obdrži kot plačilo za svoje delo in za dobiček. Solnčnice, sojo in druga slična domača oljna semena je kupovala industrija v tvornico postavljena (tako da je trpel prevoz kmet) po 160 Din za kilogram, oljne tropine pa je prodajala naza? kmetu po isti ceni. Tako je seveda moralo povsem ponehati v začetku res živo zanimanje za pridelovanje oljnih ( rastlin v naši državi. Kmetijski minister je izjavil, da bo skrbel za to, da bodo morale plačevati tvornice take cene za oljna semena, da bo njih pridelovanje bolj dobičkonosno kakor pridelovanje žitaric. Pri presoji dobičkonosnosti oljnih semen moramo DEDIČA Zdaj sta imela Neli in Sodnik prosto pot. Podrla sta še spodnji del zasilnega zidu in prišla na prosto. Potem je Sodnik privedel iz votline še oba velbloda. Nerada sta šla za njim. Še zmeraj sta se bala. Mrtvemu levu sta se umaknila v velikem ovinku. ♦ Četrt ure nato sta bila Sodnik in Neli pripravljena za pot. Sedla sla na velbloda. Tam, dobri dve uri daleč, morda še spe ljudje, h katerim se mislita zateči. Ali so prijatelji ali sovražniki? # Jezdita po majhni globeli. Časih Sodnik obrne velbloda proti obronku in pogleda čezenj proti oazi. Tam se ljudje menda še ne odpravljajo. Vidi pa bel oblaček dima, ki se vije nad palmami. Zdaj sta prav za prav v nerodnem položaju. Ali naj gresta biiže ali ne? Povsod, na vseh stianch je proti oazi puščava docela ravna. Če se bosta le nekoliko bolj približala, ju bodo ljudje iz oaze zagledali. Sodnik je imel dobre oči, toda da bi mogel videti, kaj dcl.ijo ljudje v oazi — to je segalo čez najprej dognati, kakšni so pridelovalni stroški te vrste pridelkov. Predvsem moramo tu povedati, da je gojitev oljnih rastlin mnogo dražja kakor pridelovanje žitaric. Vse te rastline so naravnost volk na gnoj in se brez umetnega gnoja in delno tuci cepljenja zemlje z dušičnimi bakterijami ne dado deseti zadovoljivi uspehi. Drugič potrebujejo oljne rastline vse leto mnogo ročnega dela, ki je zamudilo in drago. Tretjič zahteva dozorelo oljno seme posebuh razsežnih priprav in prostorov za sušenje in shrambo (kozolcev, podov in podobnega). Tako znašajo na primer pridelovalni stroški anski zbornici, ji je tudi prečital odlok državnega upravniku Horthyja, da je zbornica razpuščena. Iz Singapura poročajo, da je siamski kralj dokončno odstopil. Z odstopom v zvezi je uvedena v Siamu stroga cenzura. Zadnje vesti iz Siama pravijo, da vlada sicer po vsej državi mir. Sven Elvestad; 4 miEs Kriminalni roman. (k norveščinc prevedel J. M.) Mladi uradnik je vstopil. Še zmerom je bil videti razburjen. Krag ga je prosil, naj mu pove, kar mu je znano. «Po vašem naročilu*, je začel govoriti, «sem šel k njej. Stanovala je visoko gori v četrtem nadstropju na dvoriščni strani. Pozvonil sem in gospodinja mi je dejala, da je gospodična Stran-dova danes izjemno doma, ker praznuje svoj rojstni dan. Pokazala mi je vrata v njeno sobo. Potrkal sem, a se ni nihče oglasil. Potrkal sem močneje in gospodinja je poropotala s kljuko. Zaman. ,To je vendar čudno', je rekla gospodinja. .Ali je nazadnje le šla ven?' Pogledala sva skozi luknjico v ključavnici, a nisva mogla ničesar odkriti. Pretemno je bilo v sobi. Naposled je menila gospodinja, da je Strandova pač šla ven, zakaj njenega ključa ni tu. Že sem se hotel odstraniti, ko me je poklicala nazaj. Stala je v hodniku in opazovala kose obleke, ki so tam viseli. ,Njena obleka je vendar tu!' je vzkliknila. ,Pri takem mrazu ni zapustila stanovanja brez plašča.' ,Morda tako trdno spi?' sem vprašal. ,Da, to bi bilo verjetno', je odgovorila žena Trkala sva in ropotala znova na vrata. Nihče ni odprl, nihče odgovoril. Tedaj sem nasilno odprl vrata in stopil v sobo.« «A1 i je gospodinja ostala v hodniku?« je vprašal Krag. «Stala je pri vratih. Sam sem šel v sobo,, ki je srednie velika in ima dve okni. Zastora sta bila spuščena, zato spočetka nisem ničesar videl. Stopi! sem k enemu izmed oken in potegni! za-stor. Ko sem se obrnil, sem osupel zastrmel. V motni razsvetljavi, ki je prihajala od zunaj, sem zagledal žensko postavo sedeti v sobi. Tedaj je že tudi gospodinja zaklicala: ,Ali, tukajle sedi in spi!' Deklica je sedela na stolu ob mizi in glavo je imela naslonjeno na roke. Ko sem se ji približal, sem spoznal, da je mrtva.» «Umorjena?» je vprašal Krag v največji napetosti. «Ne vem. Nisem mogel odkriti nikakih sledov krvi ne na njej ne okeli nje. Videlo se ieskbro, '.akor bi jo bila zadela kap, če ne bi,..» Nameščenec se je prekinil v poročilu. Očitno ni vedel, kako bi rekel. «No, ali ste opazili še kaj posebnega?;, je vprašal šef. «Da, miza se mi je zdela tako čudna.» «Zakaj?» «Ostrige so bile na njej in šampanjcc...» «Za dve osebi?« je vprašal Krag. «Ne, jedilne priprave so bile samo za eno. Toda na mizi je bila polna steklcnica šampanjca in okoli po sobi je ležala množina lupin od ostrig.* naj si jo naroči zlasti zdaj, ko se bližajo skupščinske volitve. «Domovina» nas bo veam soreti obveščala o vseh političnih zadevah. — V teku dveh mesecev je zapustilo našo solzno dolino preko 20 župljanov. Naj počivajo v miru, a žalujočim ostalim naše iskreno sožalje! — Čeprav je stiska, se jc vendar pri nas poročilo deset parov. Med drugimi se je poroči; zvest bralec »Domovine in vrl kmečki mladenič s. Plohi Jožef iz Seiancev; izbral si je pridno mladenko gdč Jan-žekovičevo Kristino iz Koračic. Dalje si je g Lipovec Franc iz Savcev izbral za svojo življenjsko družico gdč. Ca.inkarjevo Zefiko iz Rakov-cev. V Mali vasi pa. si jc g. Štnbuc Vinko vzel za družico gdč. Matjašičevo Matildo, tudi iz Male vasi. Tem trem in vsem ostalim parom želimo vso srečo! GOSPODARSTVO Tedenski tržni pregled GOVED. Na mariborskem živinskem sejmu so bile za kilogram žive teže nastopne cene: debelim volom 2.50 do 3 50, poldcbelnn 2 do 2 25, plemenskim 2 do 3, bikom za klanje 2 do 3, klavnim kravam, debelim 2.25 do 3, plemenskim kravam 2 do 225, kravam klobasaricam 1.25 do 1.50, molznim in brejim kravam 2 do 2 50, mladi živini 2.50 do 3, teletom 3 do 4 Din. SVINJE. Na mariborskem svinjskem sejmu so bile cene prascem, 5 do 6 tednov starim 60 do «Najbrže je hotela temeljito praznovati svoj rojstni dan«, ie menil šef. «Ko sem stal v sobi, mi je nekaj padlo na um», je mrmral nameščenec. »Kazalo je, da sta bili dve osebi pri pojedini...» - Upam, da je ostalo v sobi vse nedotaknjeno*, je rekel Krag. «Vse. Strogo sem odredil, da gospodinja ne sme stopiti v sobo. Morala je ves čas stati pri vratih. Mrtvo dekle sedi še zmerom na stolu, steklenica je nedotaknjena na svojem prostoru, zastor e spuščen in vrata so zapečatena.« Tomažič okrožnico na podrejeno mu mačke ni bilo zanimanja. V prosti prodaji kupci duhovščino, v kateri ii bo prepovedal vsako ude- tokrat sploh niso kupovali. - Zbor vinogradnikov in sadjarjev v Vršcu bo od 15. do. 17. inarca za vso državo. Dne 16. marca dopoldne bo prvo posvetovanje v ma-gistratni dvorani v Vršcu, 17. marca ob 9. dopoldne pa začetek zbora v hotelu «Sr'oiji». V času zbora bo razstava južnobanatskih vin. Na dnevnem redu bodo med drugim vprašanje ukinjenja državne in banovinske trošarine na vino in omejitev občinske trošarine, nadalje vprašanje prepovedi kuhanja žganja iz suhega grozdja in iz žita, vprašanje širjenja vinogradov v ravnini in v krajih, kjer doslej ni bilo vinogradov, vprašanje sainorodnic in prepovedi sladkanja inoštov, nadalje vprašanje znižanja prevoznih stroškov ležbo v volilni borbi za skupščinske volitve. * Zastopniki brezposelnih rudar'ev pri banu. Pred dnevi se je vršiio v Trbovljah veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 300 brezposelnih delavcev in delavk. Izvoljen je bil poseben odbor pod predsedstvom Toneta Bostiča. Kmalu nato se je posebno odposlanstvo zglasilo pri banu g. dr. Pucu in mu izročilo resolucijo, ki je bila sprejeta na trboveljskem zborovanju in v kateri brezposelni rudarji prosijo med drugim: Banska uprava naj bi dovoliia večje zneske za javna dela iz bednostnega sklada, tako da bi naše najhuje prizadete rudarske občine prejele vsaj tista sredstva iz sklada nazaj, ki jih delavci in delodajalci v teh krajih vplačujejo. Mezda pri za vinogradniške proizvode, vprašanje modre. zasilnih javnih delih naj bi se od dosedanuh galice in ostalih sredstev za borbo proti škod- 3 Din na uro zvi5ala na 3.50 do 4 Din. Trbovelj-ljivcem in vprašanje razdolžitve vinogradnikov, j ski rudarjii ki delajo na cesti pri Mariji Rekj Predlogi za slučajnosti se morajo predložiti pri-' Rad Savinjsko dolino, oddaljeni približno dve reditvenemu odboru najkesneje osem dni pred uri od stan0vanj, nujno prosi;o, naj bi se pri Ma- zbororn. Udeležencem kongresa je že dovoljen 50odstotni popust na železnicah. riji Reki ustanovila javna kuhinja, ki naj bi jo imela v režiji občina v sporazumu z zastopniki brezposelnih. Ker trboveljska občina izjavlja, da nima nobenih sredstev več za podpiranje brez-poseln h in razen nekaterih, ki še prejemajo hrano v javni kuhinji, ne dobe brezposelni na občini r ~ Snan 6 = 70 Din, 7 do 9 tednov starim 90 do 100 Din, 3 do 4 mesece starim 150 do 180 Din, 5 do 7 mesecev starim 200 do 280 Din, 8 do 10 mesecev starim 300 do 380 Din, leto starim 400 do 560 Din, kilogram žive teže 4 do 5.50 Din, kilogram mrtve teže 6.50 do 8.50 Din V Ptuju so prodajali za kilogram žive teže: pršutarje po 4 do 5 Din, debele svinje po 5 do 6 Din, plemenske pa po kakovosti od 200 do 500 Din. Prasci, stari 6 do 12 tednov, so se trgovali po 60 do 100 Din. Sejmi 10. marca: Hodoš, Kostrivnica, Raka, Smuk, Spodnja Polskava, Vuhred, Poštanj; 11.marca: Cušperk, Dol pri Hrastniku, Gradec v Beli krajini, Kapele pri Brežicah, Slovenska Bistrica, Tabor, Radeče pri Zidanem mostu, Vrhnika; 12. marca: Dolenji Logatec, Drnovo, Kotredež, Radovljica, Sv. Jurij ob južni železnici, Sveti Lovrenc na Dravskem polju, Turjak, Vesela gora (krški srez), Kamnik, Št. Janž (krški srez); 13. marca: Loka pri Zidanem mostu; 14. marca: Crensovci, Muta, Rovte. Sv. Vid pri Grobelnem, Škocijan pri Mokronogu: 15. marca: Ljutomer, Lož, Prosenjakovci, Semič, Zdole; 16. marca: Slovenjgradec (samo za živino). Vrednost denarja Na borzah smo dobili v devizah (z že všteto premijo v znesku 28.50 %): 1 nizozemski goldinar za 29.70 do 29.84 Din; 1 nemško marko za 17.56 do 17.70 Din; 1 angleški funt šterling za 206.94 do 209 Din; 1 ameriški dolar za 43.06 do 13.42 Din; 100 francoskih frankov za 289.48 do 290 92 D?n; 100 češkoslovaških kron za 182.91 do 184.02 Din; 100 italijanskih lir za 368.83 do j7191 Din. Avstrijski šiling se je trgoval v zasebnem kli-ringu po 8.25 do 8.35 Din. Vojna škoda se ie zaključevala po 381 do 383 Din. Kratke vesti — Znižanje vozne cene za poseitiike vinske razstave v Ljutomeru. Vinarska podružnica v Ljutomeru je dosegla popust 50 % normalne vozne cene v povratku za posetnike vinske razstave sumljivih okolnostih, tako da mora nastopiti policija. Asbjorn Krag je dobil gospodinjo vso objokano sredi gruče vzdihujočih sosedov. Takoj je poslal vse nepotrebne ljudi proč in dal zapreti hišo. Potem je odprl vrata v mladenkino sobo in stopil z zdravnikom in nameščencem vanjo. Soba je bila čisto temna. Toda trenutek pozneje jo je osvetlila Kragova žepna električna svetilka. Zdravnik je^osupel vzkliknil. V odsevu močne svetlobe se je videla deklica, kakor bi samo spala naslonjena z glavo na roke. Prinesli so svetilke in Krag je natančneje pre-iskal sobo. Dvignil je glavo mrtvega dekleta. Celo detektiv, mož z železnimi živci, se je vznemiril, ko je opazil v njenih očeh izraz groze. Njene oči so bile odprte. Krag je opazoval zenice njenih oči in si mislil: Ce bi mogle njene oči povedati to, kar so nazadnje videle. Biti je moral strašen pogled. Truplo so odnesli na zofo in zdravnik se je pripravil, da bi ugotovil vzrok smrti. Krag' si je ogledal mizo. Dvignil je šampanjsko steklenico in jo stresel. Prazna je bila. Poleg je stala tudi skodelica z različnim sadjem, ki je očitno bilo nedotaknjeno. Množina praznih lupin od ostrig je ležala raztresena na mizi in v veliki skledi je bilo še nekaj ducatov polnih ostrig. Mala miza je bila čedno pripravljena. Pogrnjena je bila z bleščeče belini namiznim prtom in vaza s svežimi cvetlicami je bila na njej. Na mizi sta bila samo en kozarec in pribor za eno samo osebo. «Res, skoro razkošno za tvorniško delavko«, je mrmral Krag. «Vse kaže, da je imela imeniten obisk » «Ali tudi vi mislite, da dekle ni bilo samo», je vprašal nameščenec. »Bomo videli, bomo videli«, je menil Krag. «Saj je bil njen rojstni dan. Poglejte, kako se je j nalepotičila. Celo rdečo rožo ima v laseh.« Detektiv je odprl majhno omaro, ki je stala v kotu. V njej je našel pet lepo čistih kozarcev. Še kozarec na mizi zraven, pa je polovica ducata, je mislil. To je torej v redu. Omara je bila vsa napolnjena s steklenino in porcelanom. Kazalo je, da je mladenka imela večkrat goste pri sebi. Krag je odprl predal omare in izvlekel iz njega kup papirjev in pisem, ki jih je skrbno položil stran. Na majhni toaleini mizi je opazil več kosov mila, parfem in šminko. Kragovo začudenje zaradi zelo obilne opreme tako zvane tvor-niške delavke je čedalje bolj narpščalo. V neki drugi omarici je našel zlato zapestnico in več prstanov. Poleg toaletne mizice je stala šivalna. Na n't-i je ležalo poleg drugega svtto p:sn c z imenom pokojnice. Birmsko darilo. Krag je listal po knjigi, zakaj vedel je, da ljudje pogosto hranijo rodbinske listine in podobno v nabožnih knjigah. In res, našel je zganjen list, ki ga je hitro prebral. Zamišljeno je potem pogledal predse in prebral še enkrat. »Pokličite gospodinjo«, je zdajci rekel. V naslednjem trenutku ie ženska stala pred njim. Še zmerom se ie jokala in jadikovala. «Vi ste rekli, da je-imela gospodična Stran-dova danes rojstni dan, kajne?« ;e vprašal detektiv. «Da.» je odgovorila žena, «to mi je dopoldne večkrat rekla. Zato je tudi šla ven in nakupila več reči. Opoldne sem potem videla veliko steklenico v omari. Da, tale steklenica je bila«, je pokazala na šampanjsko steklenico. «Ali vam ni pripovedovala, da pričakuje obisk?« «Da, tudi to je rekla, da pričakuje obisk prijatelja iz otroških let. Zato da je tudi malo okrasila sobo« «\li niste vprašali, kdo je tisti pričakovani gost?« «Da, toda ni mi hotela povedati imena.« «Veste zanesljivo, da ni bil nihče pri njej?« «Nihče ne more priti v moje stanovanje, ne da bi pozvonil«, je rekla gospodinja. »Gospodična Strandova je bila ves dan sama. ubožica. Nihče je ni obiskal, niti na njen rojstni dan.« In spet je usmiljenje prevladalo žensko, da se je znova začela jokati. Krag se je obrnil k mmeščencu. «Čudno.» je dejal, «da je danes praznovala svoj rojstni dan. V svetem pismu tule sem našel njen birinski list in na njem je zapisano, da se je redila 22. oktobra. Danes pa imamo 15 marca.» nobene podpore več, je banska uprava nujno na-prošena, da tu pomaga. Na koncu prosijo brezposelni rudarji bansko upravo, naj posveti nekaj pozornosti tudi stanovanjskim razmeram, v katerih žive družine brezposelnih rudarjev, in vprašanjem prehrane in obleke vseh najbednejših v revirjih. * Veliko manifestaciisko zborovanje za dosego zgraditve proge Sevnica—Št. Janž, ki je velikega pomena za vse gospodarstvo naših krajev. bo v nedeljo 10. t. m. ob 11. dopoldne v Sevnici. * Kurat Fran Bonač umrl. V Leonišču v Ljubljani je po kratkem bolehanju umrl bivši vojni kurat in katehet g. Fran Bonač. Pred kratkim si je nakopal nevaren prehlad, da je moral iskati zdravniške pomoči. Zdravniki so ga operirali na ušesni mreni, nato pa se mu je vnela še možganska mrena in je deset dni skoro nepretrgano ležal v smrtni borbi. G. Fran Bonač se je rodil leta 1885. kot sin ugledne in narodno zavedne ljubljanske rodbine. Njegov oče je bil dalje časa uradnik v upravi Narodne tiskarne. Gimnazijo je študiral v Turinu v Italiji, bogoslovje pa v Gorici. Najprej je služboval kot kaplan v Po-janu pri Trstu in iz onega časa ga tržaški Slovenci pomnijo kot dobrega narodnega duhovnika. Ob svetovni vojni je bil vpoklican kot vojni kurat in v tej funkciji je po prevratu služil tudi v jugoslovenski vojski. Kot priljubljen govornik je nastopal na številnih- zborovanjih bivših vojakov. Bil je človek vedrega, veselega in blagega značaja in vzoren duhovnik, ki so ga spoštovali vsi, ki so ga poznali. Naj mu bo lahka domača zemlja! * Premestitev orožniške postaje. Zaradi riove ureditve cbčin pride dosedanja orožniška postaja pri Št. Janžu na Dravskem poiju na Breg pri Ptuju. + Hripa se po naši državi nevarno širi in je povsod zahtevala že nekaj smrtnih žrtev. V Zagrebu so te dni zaprli zaradi hripe do prihodnjega ponedeljka vse srednje in strokovne šole. Vse osnovne šole so bile zaprte že pretekli teden. Tudi v Sarajevu so bile zaradi hripe zaprte vse srednje, osnovne, strokovne in vajenske šele. * Dr. Uktnar Polde, banovinski zdravnik v Litiji, zopet redno ordinira. 4 Elektrifikacija občine Dobrunj. Že pred letom, ko je bil postavljen daljnovod Črnuče— Grosuplje, bi se moralo zgraditi tudi krajevno soglašajo: najboljše je Kivfiiati terpentinovo milo Zdravnik je pristopil bliže in ga prekinil. Bil je zelo resen in je rekel samo eno besedo, ki je vse pretresla: »Strup!» VI. »Kakšen strup ?» je vprašal Krag. «Modra kislina*, je odgovoril zdravnik resno. »Spočetka sem bil malo v dvomu glede strupa, a zdaj sem trdno prepričan, da je bila modra kislina. Oglejte si samo obraz deklice, tako spa-čen je od krča. Razen tega sem zavohal tudi duh Po mandeljn h, ki pa ni tako močan kakor sicer pri zastrupljanjih z modro kislino. Da bi se bila zastrupila z ostrigami, je vsekakor nemogoče.* Krag je preiskal lupine ostrig drugo za drugo. Eno izmed njih je izročil zdravniku. »Povohajte,« je rekel, «v tej ostrigi je bila modra kislina.* Zdravnik je dolgo časa držal lupino pod nosom. «Prav imate,* je potem odgovoril, «v tej ostrigi je bila modra kislina.* «Da,» je rekel Krag, «samo. v tej edini. Vse druge lupine so brez značilnega vonja.* «Zeio čudno je to», je menil zdravnik. «Kako je neki prišla modra kislina v ostrigo? To je čisto nemogoče.* «Nasprotno, to je popolnoma jasno*, je odvrnil Krag. «Zgodba je zelo enostavna.* Zdravnik ga je osupel pogledal. »Nekdo je kanil vanjo modre kisline.* Zdravnikova osuplost je naraščala. «Nekdo?» je vprašal. «Mladenka si je vendar sama vzela življenje.* »Izključeno*, je pojasnil Krag. «Če bi bila to hotela, bi bila lahko našla sto udobnejših in lažjih načinov samomora. Domneva, da je sama kanila strup v ostrigo, je čisto brez podlage.* «Toda kdo bi mogel to storiti?* «On, morilec*, je Krag mirno odgovoril. «Torej umor*, je zamrmral zdravnik in močno obledel. Krag Je prikimal. «ZanesIjivo je tako*, je potrdil. «Toda še zmerom ne vem, kako se je moglo to zgoditi*, je dejal zdravnik. «Saj je dekle bilo čisto samo tu pri mizi.* «Ni bilo samo.* «Kdo neki bi mogel biti z njo?* «Morilec.» Zdravnik je kakor odsoten gledal Kraga. «Ne razumem*, je rekel. Krag je govoril raztreseno in zamišljeno. Njegove misli so se očitno bavile s tem, kako se je zadeva razvijala. Zdajci se je zganil. «Pridite sem», je rekel zdravniku. «Sedite semkaj.* Pokazal je na stol, na katerem so našli mrtvo dekle. Sam Krag pa je sedel njemu nasproti. «Recimo,» je dejal, «da ste vi umorjenka in ja~ morilec. Kako bi potem mogel modro kislino kaniti v eno izmed vaših ostrig?* «Ne da bi jaz to opazil?« je dejal zdravnik. «Ne da bi slutili, da je modra kislina*, je odvrnil Krag. In prijel je enega izmed kosov iztisnjenih citron, ki so ležale na mizi. «V tejle citroni*, je nadaljeval, «je modra kislina. To lahko vohate. Morilec je bil torej vbrizgnil strup v pitrono, preden je prispel k njej. Najbrž je prinesel ostrige s citronami vred semkaj. Vsaj citrone je zanesljivo prinesel on. Bili sta dve citroni, kar je razvidno iz kosov lupin. In ponudil je dekletu kos zastrupljene citrone. Morda je tudi sam vbrizgnil strupeni sok na ostrigo. Takole, kakor zdaj jaz storim. Kakor vidite, je to prav enostavno.* Zdravnik je skočil pokoncu. «Jasno!* je vzkliknil. «Prživ tako se je moralo zgoditi. Zdaj si lahko jasno in razločno predstavljam ves potek.* «Nedvomno si je morilec dobro zapomnil, katera izmed citron je bila zastrupljena, da se ne bi zmotil. Da, prav imate! Tu je majhen znak na kosu lupine. Poglejte to, gospod zdravnik. Tule je prav razločno vrezan majhen znak.* «Da, vidim,* je odgovoril zdravnik, «dva križa sta.* «Za božje ime!* je vzkliknil Krag. «Da, seveda sta dva križa. Torej znamenje, ki sem ga dobil že na palici iz slonove kosti in na poset-niči. Kaj, za vraga, naj pomeni to znamenje.* omrežje za občino Dobrunje. Zaradi raznih, zlasti denarnih ovir, so začeli graditi omrežje šele januarja letos. Elektrifikacija obsežne dobrunjske občine je deljena na tri etap3. V prvo spadajo vasi Zadvor, Sostro, Zavoglje, Dobrunje in Bizovik, v drugo Sadinja vas, Cešnjice, Zagradišče, Podmolnik, Št. Pavel in Podlipoglav, v tretjo pa Brezje, Repče, Mali in Ve'iki Lipoglav in Sela. Zdaj je v gradnji prva etapa, za katero so Kranjske deželne elektrarne postavile že lansko leto transformatorsko postajo rned Zadvorom in Dobrunjami. Gradnja okrajnega omrežja, katero vodi g. inž. Alojz Gregorič, lepo napreduje. Dne 2. t. m. je bila priklopljena vas Zadvor z okolico in v kratkem slede še ostale vasi prve etape. Za dobrunjsko občino, ki je v neposredni bližini Ljubljane, je elektrika ogromnega pomena saj je na ta način dana možnost razvoju obrti in industrije tudi tu. Da je naposled prišlo do uresn:če-nja tega načrta, se je zahvaliti vsemu občinskemu odboru, posebno g. županu, in tudi ravnatelju KDf: g. inž. Miklavcu, ki je poskrbel, da je gradnja hitro napredovala. Pogodbeni poštnr zadel 250.000 Din. Pri državni razredni loteriji je zadel pri zadnjem žrebanju pogodbeni poštar g. Laviič iz Nove vasi tu i Blokah glavni dobitek 250 000 Din na četrtinko srečke. Srečni dob.tnik je takoj zaprosil za dopust in se odpel.in.1 v Zagreb, kjer bo lahko dvignil denar, 4 Siromašen Kmet z^del milijon dinarjev. Glavni dobitek razredne loterije v znesku enega milijona dinarjev je zadel siromašen kmet iz Čonoplje blizu Somboia. Mož je prezadolžen; hotel je prodati svoje skromno posestvo in se preseliti v Ameriko, pa ga je doletela sreča. Takoj je izjavil, da bo 10 000 Din razdelil med siromašne znance. Razpisana sta m tečaja za sprejem v peša-diiski podčastniški šoli v Zagrebu in Beogradu za mladeniče, stare od IS do 21 let. Pojasnila'se dobivajo pri Peru Francu, kapetami v p., Ljubljana,. Maistrova ulica št. 14. Za odgovor je treba priložiti znamko za 3 Din * Zaklad so našli na Bregu pri Ribnici. Pretekli teden so letali otroci po travniku nad Ribnico pri Bregu, pa je sunil eden v krtino, iz katere sta odletela dva svetla srebrnika. Otroci so presenečeni planili po krtini, pa so dobili še kakih 20 novcev. Pritekel je močnejši fantič in iili našei še približno 20. Sosed je prihitel kar z lopato in nakopal dva žepa svetlih srebrnikov. Večina novcev je bila prav lepo zložena. Nazadnje je prišel še lastnik travnika, ki je izgrebel še 11 kosov. Vseh novcev je bi'o okrog pet sto. Vmes so Marije Terezije tolarji, križevci, šmarne petice iz let 1738. in 1771. in «cvancgarice» iz let 1838. in 1842. Kakor kaže. je moral nekdo zaklad skriti v revolucionarnem letu 1848., pa je umrl, ne da bi bil povedal, kje je njegovo bogastvo. ,, * Čast in poštenost. Prijetno iznenadenje sta doživela te dni dva upokojenca v Laškem. Preko neke banke sta dobila povrnjen znesek, ki sta ga lani poleti posodila dvema svetovnima potnikoma. V neki okoliški gostilni sta naletela po sprehodu na dva mlada fanta iz Nemčije, ki sta bila brez sredstev. Fanta sta povedala, da sta sinova industrijca iz Niirnberga in da ju čaka denarno nakazilo v Zagrebu. Upokojenca sta dobila v tisk, da govorita fanta resnico; pogostila sta ju, nato pa jima dala denar za vlak do Žagi eba. Pozneje sta upokojenca na dogodek pozabila, zdaj pa sta naenkrat dobil i poleg denarja tudi pismo in izrezek iz časopisa, v katerem hvalita nemška potnika našo gostoljubnost in zavračata lažnive vesti, ki se širijo često po tujem časopisju o naših razmerah in našem naiodu. * Ogromen plaz zemlje je prilezel v Kropo. V noči ni predzadnjo nedeljo je Kropa prestala precej strahu. Fno leto je že, ko je Kropo zadela velika škoda cd povodnji, zdaj pa jo je ogra-žal velik zemski plaz. V soboto se je spustila neopaženo in tiho velikanska plast zemlje z bližnjega hriba lirinovca. Vzrok tej nesreči je bilo deževje, ki je prejšnji dan namočilo ta del hriba. Zemlja je počasi lezla s hriba v dolino ter se pomikala proti središču Krope. Ljudje niso nevarnosti opazili prej, dokler ni ogromna blatna plast dosegla prvih lnš v Kropi. Z vehkansko silo Vrlim domačinom in slovenjgraškim gasilcem gre zahvala, da ni zgorela komaj dva metra oddaljena stanovanjska hiša ali celo vsa vas, saj so poslopja le po nekaj metrov narazen. Na kraju požara so se pojavili tudi gasilci iz tarega trga. je vsa brozga ilovice in peska pritisnila ob prve Ker pa je nenadno začelo deževati in snežiti, jim hiše ter vdrla v vse nižje prostore. Zemski plaz; ni bilo treba nastopiti, je uničil vse vrtove v Kropi, dosegel je hišo gostilničarja Šolarja, Lazarjevo mesarijo in poplavil vso sredino trga. Kar je blatna plast dosegla, je odnesla s seboj. Plast je bila debela en do poldrugega metra. Pograbila je več drvarnic in drv, ki so bila zložena pred hišo ter vse odnesla na sredo trga. Ljudje so prestrašeni pritekli, da bi zavrnili nevarnost in da bi vsaj iz kletnih prostorov rešili, kar se je dalo rešiti. Pomagali so s požrtvovalnostjo drug drugemu. Bila pa je na * Smrt stare ženice v potoku. Posestnik Anton Ribič iz Grajene je našel le dni, ko je hotel v gozd po listje, v potoku Grajeni truplo stare ženice, v kateri je spoznal 711etno preužitkarico Ivano Horvatovo iz Krčevine pri Vurbergu. Zenica se je napotila nedavno po opravkih v Ptuj. Ko se je popoldne vračala, se je mimogrede zgla-sila pri svojem zetu na Grajeni, kjer so imeli koline. Starka je nekoliko več pila kakor po navadi ! in je zapustila hišo svojega zeta nekoliko vi- nogah vsa Kropa in zadnji reševalci so šli spat ; njena, Med potjo pa je zavila še v neko gostilno, šele v nedeljo ob 4. zjutraj. Zaenkrat so ljudje ustavili nevarnost z deskami in tramovi. * Koliko sta pojedla in popila Lakner in Pan-čur. Predzadnji ponedeljek zjutraj v Mariboru usmrčena morilca Lakner in Pančur sta bila v svojih željah skromna. Zanimivo je, da sta oba obsojenca zadnji dan svojega življenja zajedla, zapila in zakadila le 74 Din. tako da je bila od vina že čisto omotena. Pot jo je vodila mimo potoka Grajene, v katerega j3 padla in utonila. * Tragična smrt matere in hčerke v morju. S svojo dvoletno hčerko je skočila v morje 26-Ietna Ela Babičeva, ki je službovala pri splitskem sreskem načelniku, odkar je njen mož Albert, s katerim je vodila prej v Zagrebu majhno mle- karno, odpotoval nekam v Avstrijo. Kaj je vzrok obupnemu koraku, ni znano. * Smrtna nesreča Slovenke v Zagrebu. Te dni opoldne se je smrtno ponesrečila v Zagrebu brezposelna služkinja Elizabeta Lešnjakova, stara 43 let, po rodu Slovenka iz Račja pri Mariboru. Kakor običajno ja prišla na kosilo k usmiljenim sestram. Kos jedi ji je obtičal v grlu in se je v nekaj trenutkih zadušila. + Smrt otroka v Dravi. Na novem mostu na * Pes čuvaj ima večjo plačo kakor delavci. Za-, Mariborski otok sta se igrala osemletni Slavko rebške »Novosti* javljajo iz Šibemka: Pn plam-| pungartnik in njegova 121etna sestra. Mali Slavko ranju zemljišča za gradbo šibeniške gimnazije je je plezal p0 ograji) izgubil ravnovesje in padel v zaposljenih precej delavcev. Večina delavcev za-. Drav0 Sestra je ypjla na pomoč( kar pa je biIo Dr. med. univ. Metod Spindler naznanja p. n. občinstvu, da je otvoril dne 1. m n rca 1935. v Mariboru, Štrosmajerjeva utTa št. 28 (banovinska hiša), II nadstropje, zdravniško prakso. Ordinacije ob dclavnikdi vstk dan od 12. do 16. (4. ure popoldne), ob nedeljah od 10. do 12. ure. 57 - umi iiff Nitimra—iBMmirKiMi zaposljenih precej služi na dan po 15 Din ali po 1-50 do 1-80 Din na uro. Zanimivo pa je, da ima pss, ki ponoči varuje barako, v kateri je shranjeno orodje, večjo plačo kakor delavci. Njegovemu gospodarju plačujj podjetje po 18 Din na dan, pes čuvaj pa dobiva pri podjetju tudi hrano. * Ker je bil nedolžen pet let v jsč*, je kmet Trai zaman. Bratčevo truplo je izginilo za vedno v motnem vodovju. * Smrtna nesreča na ptujski postaji. Ko je te dni popoldne privozil tovorni vlak iz Čakovca na ptujsko postajo, je prehitro skočil iz vlaka zavirač Avguštin Zoreč. Pri skoku pa se je zapletel s plaščem v kljuko vrat ter padel pod vlak, lovič iz Velike Plane tožil državo za odškodnino, ki ga je razmrcvaril. Zlomilo mu je hrbtenico, Po nedolžnem je bil zapleten v neko razbojniško' odtrgalo mu je roke in noge, glavo pa mu je po- zadevo, obsojen na 15 let ječe in je preživel žo pet let v kaznilnici, preden se je izkazala njegova nedolžnost. Priznala se mu je odškodnina v znesku 17.710 Din ja izgubo na zaslužku iu 2000 Dai za povračilo stroškov. + Neznan mrtvec. Rudar Roman Gclobinjak iz Črne se je odpravil v hosto gledat, kako je z na-kupljenimi drevesi. Pri tem je naletel v malem polnoma zdrobilo. Nesrečni Zoreč je bil doma s Pragerskega in zapušča vdovo z dvema nepreskrbljenima otrokoma. 4 ŽJloigra slovenske služkinje. Te oni so našli v Amruševi ulici v Zagrebu mrtvo 281etno služkinjo Alojzijo-Šobovo iz Leskovca pri Mariboru. Šobova je služila pri inženjerju Chvali. Usodne;a večera je z električnim likalnikom likala perilo. poteku na truplo neznanega moškega. Mrtvec je Ko je šla njena gospodinja spat. ji je dejala, naj ležal v potoku z obrazom navzdol zmrzel Pri preneha likati, češ da mora zjutraj zgodaj vstati, mrtvem niso našli nobenega papirja. Imel je vi Toda Šobova je likala naprej in ko se .ie okrog žepu le 12 Din drobiža. Mrtvi neznanec je star! ene zjutraj gospodinja zbudila, je videla da v približno 40 do 45 let, oblečen pa je bil v temno j kuhinji še vedno gori luč. Zato jo je ponovno po-obleko in ponošen plašč. Nobenih sledov ni bilo; zvala, naj leže k počitku. Ana je res šla v svojo najti, da bi umrl nasilne smrti. Smatraio, da je sobico, kjer je legla v postelo, a pozneje je še bil kak brezposeln iz daljnih krajev, ki je iskal dela ali prosjačil, pa ga je zatekel zimski vihar v gozdu. * Borba z volkom v kmečki hiši. Bilo je v vasi Devet Jugovičev na Kosovem polju pri kmetu Kuzmanovidu. Ponoči je začel pes na dvorišču na vso moč lajati, pa je posestnik vzel puško ter previdno odprl hišna vrata. Na dvorišču je zagledal volikega volka, ki je naskakoval psa. Fes je smuknil v hišo, volk pa za njim. Kmet ni imel časa za strel. Volk je preganjal potem psa po kuhinji, a ko jo vstala gospodarjeva žena in odprla sobna vrata, sta pes iu volk skočila v sobo. Na ženin in otročji krik je volk planil spet iz sobe in na dvorišče. Gospodar je streljal za njim in ga ranil. Za ranjenim volkom je tekel kmet še precej daleč in ga naposled vendarle ustrelil. Naslednjega une je občudovala vsa vas veliko zver in vztrajnega lovca. * Požar je ogražal vso vas. V Pamečah pri Sloveujgradcu je zače'o nedavno goreti gospodarsko poslopje pri Poročniku, po domače Urinu. odprla plin. Zgodaj zjutraj je gospodinjo zbudil oster smrad po plinu. Naglo je vstala in šla v poselsko sobico, odkoder je uhajal pbn. Služkinja je ležala nepremično na postelji. Gospodinja je hitro zaprla plin, odprla okno in pozvala zdravnika, ki pa nesrečnici ni mogel več pomagati. Ana je zapustila pismo, v katerem pravi, da je šla v smrt, ker jo je gospodinja ozmerjala, da ie proti njeni volji likala perilo po/no v noč. Kaže pa, da to ni bil pravi vzrok in da gre najbrž za nesrečno ljubezen. * Požar je upepelil veliko gospodarsko poslopje. Na Dobrovi pri Konjicah je nedavno ponoči nastal na nepojasnjen način ogenj v gospodarskem poslopju g. Alfonza L( žaka. Ker je bila zgradba pretežno lesena in polnr. krme, je zgorela do tal. Gasilci iz Konjic so bili s svojo inotorko naglo na mestu in so ogenj omejili. * Ubo}. Iz Rogoznice pišejo. Posestnikov sin Franc Janžekovič se je našemljen v Kurenta pedal v Spuhljo, pred neko gostilno pa ga je ustavil Janez Horvat, ki je hotel vedeti, kdo se skriva za krinko. Horvat je Janžekoviča naposled zgrabil, da bi mu odtrgal krinko. Janžeko-vič, ki se je z njim ruval, pa je potegnil iz žepa. oster vinjek. Med ruvanjem je Janezu Horvatu prerezal vrat in je nesrečni mladenič zaradi iz-krvavitve izdihnil v obcestnem jarku. Janžeko-vič se je sam javil orožnikom. * Zagonetna smrt preužitkarja. Po kmečkih vaseh onstran Šmarne gore je predmet vseob-čega zanimanja zagonetna smrt Rožmanovega Franceta iz Utika pri Vodicah, ki so ga našli obešenega na podstrešju domače hiše. Franceta Rozmana, ki je štel 50 let, že več časa ni bilo na spregled. Njegovi starši so mu izgovorili oskrbo v hiši, ki jo je po njihovi smrti prevzel njegov brat. Posestva pa ni obdeloval mladi Rož-man sani, temveč je dal vse skupaj v najem in tako je najemnik prevzel v oskrbo tudi Franceta. Ko so ga zdaj našli obešenega na podstrešju, je mrtvaški oglednik takoj izrazil sum, da se France ni mogel sam obesiti. Njegov obraz namreč ni kazal značilnih znakov obešenca, razen tega pa je imel po glavi več ran. Vse daje sumiti, da je bil France Rožman najprej umorjen in je neznani storilec šele truplo obesil na tram. Orožniki so aretirali nekega človeka iz Utika, na katerega pada sum, da je izvršil zločin. 4 Požigalec v škocijanski dolini. Zadnje dni ?e v škocijanski okolici vrsti požar za požarom V Kronovem je jelo goreti v listnici posestnika Franca Hrastarja, odkoder so iskre preskočile na listnico posestnika Antona Gregorčiča. Takoj nato pa so že goreli senik in po vrsti druga go spodarska poslopja. Vse se je zgodilo tako hitro, da o omejitvi požara sploh ni bilo moči govoriti, očita* obtožnica, da sta na premeten način izvršila tatvino v času, ko sta bila zakonca Ko-ružnjaka v sosedni tvornici. Že med čitanjem obtožnice je prišlo do razburljivih prizorov, ker je obtoženi Miko neprestano vpadal državnemu tožilcu v besedo. Po prečitanju obtožnice so odvedli osumljenca iz dvorane ter zasliševali ženo. Med silnim jokanjem je Marija trdila: »Nisem kriva, nisem kradla!« «Na jok ne damo nič«, F IZ POPOTNIKOVE TORBE SMRTNA NESREČA ZARADI SPLAŠENIH KRAV. Ivanjkovci, februarja. Predzadnji torek dopoldne si je zapregel na Plešivici viničar Andtej Žemljic kravi, da bi šel je končal predsednik zasliševanje. Nato se je po slamo, potrebno za popravo strehe, ki jo je osumljenka onezavestila ter je trajalo precej časa, da se je spet opomogla. Oba, mož in žena, sta neprestano zatrjevala nedolžnost, obremenjujejo ju pa vstopnici za kino, s katerima sta hotela dokazati svoj alibi v času vloma, in priče, ki so videle Ivana Mika v Melju v času, ko on trdi, močan veter zadnje dni poškodoval. Slamo je kupil na Kamenščaku. Kravi sta bili spočiti in sta se splašili. Žemljic je držal vrvi v rokah podvite, a ni mogel krav ustaviti in tudi vrvi ne izpustiti. Padel je pod voz, in to tako nesrečno, da sta ga kravi z vozom vred vlekli, dokler niso sosedi da je bil v kinu. Ivan Miko je bil obsojen na tri krav ustavili, leta robije, na pet let izgube častnih pravic in j pri tem se mu je zlomila hrbtenica. Prvo po- povrnitev 35.000 Din. Marija Mikova, njegova m0č mu je nudil g. dr. Porekar iz Ljutomera, ki žena, je bila oproščena zaradi pomanjkanja doka- je odredil takojšen prevoz v bolnišnico v Or- zov. Miko sodbe ni sprejel ter se je pritožil možu. Toda rešitve ni bilo. Poškodovanec je bil * Grd zločin. Pred dnevi je bil na javni cesti do smrti pri zavesti. Štel je 48 let in zapušča blizu Selc izvršen sirov zločin, ki je vznemiril prebivalstvo vse okolice. Ko so se vračale tri deklice iz šole pri Sv. Rupertu v Slovenskih go- vdovo in dve odrasli hčerki. Blag mu spomin! MORAVSKE NOVICE. Moravče, marca. Nedavno nedeljo je priredilo Društvo kmečkih fantov in deklet Golar evo šaloigro «Dve ne- ricah na svoje domove v Selcah, se je pojavil na glavni cesti neznan tujec, pograbil eno teh deklic in jo vlekel v bližnji gozd in tam izvršil nad dekletom silo. Zločinec je nastavil žrtvi nožna' ' I^rai^rso sv-^e*vio^V pTav'dobro pogo-vrat, pustivš. svojo žrtev, k! se je onezavestila. ^ vsemj moramo pohvaliti bahavega Medtem sta ostali dve deklic, od strahu zbezali N njegovega sina in obe nevesti. Tudi proti domu in obvestili svojce in svoje tovanšice Miha o zločinu. Ti so spravili otroka na dom k ptujskemu zdravniku dr. Brumnu, ki je ugotovil hude telesne poškodbe. Uvedena je obširna preiskava. * Detomor. V gorski vasi Črnem vrhu je ime- i stari Močeradnikov stric in njegov nečak Miha sta nas imenitno zabavala. V Zalogu pri Moravčah ie umrl tamošnji graščak g. France Bregar po daljši bolezni v 52. letu življenja. Zapustil je ženo m devet ne- zakaj vzgorel je že senik posestnika "Alojzija la 191etna kmečka mladenka razmerje z nekim doraslih otrok Pokojnik e bil našim druš vom Frkola, a od senika se je ogenj razširil na hleve Tvašk™ fantom: kar ,pa m ostalo brez posledic. jako naklonjeni saj se ;e skoro vsaka večja pri-in veliki kozolec dvojnik. Prihiteli so gasilci iz Ko * fant izved5 kako,je z dekletom, se je začel (reditey na dvoriSČU bloške graščine ali pa ljubice otepati. To je bil menda glavni povod, da znotraj y prostornih dvoranah. Blagega pokoj-je dekle sklenilo, odkrizati se otroka. In res je njka ohranimo v trajnera spominu/Preostalim ob rojstvu dete izginilo. Pa so domači začeli na^e sožabe' iskati in so odkrili trupelce v skrinji. Kakor so: y De|nu je Jg Smrkolj Matlja nedavno pokazale okolnosti, je mladenka ovila otroku trak ustreljl nad g0 ^ težkega div,;ega prašiča. Žival od čevlja okrog vratu in vlekla, dokler ni dete je bjla dozdaj y naših hri5jh redka prjkazen. izdihnilo. Detomor, ki je bil izvršen na tako krut Na15rž se ie zatekla semkaj z bližnjih dolenjskih način, je bil prijavljen polhovgrajskim orožnikom, j hribov Siedovi v zadnjem sne^u so omogočili, * Najstrožje kazni za ponarejevalce denarja. da ^ škodljivega ščetinaria tako hitro izsledili. Lani se je v Mostah pri Ljubljani zbrala sedem- ( Mo,t čez Ortijšco na zaloški cesti je dozidan članska ponarejalska družba, ki je ponarejala vse ter bo pomladi izročen prometu. Gradil ga je tri vrste kovancev. Letos so bili ponarejalci pred i ces Tli od5or in staiie 45 000 Din. Na tako zvani malim kazenskim senatom v Ljubljani obsojeni na novi moravški cesti je izravnanih več nevarnih kazen od štirih mesecev strogega zapora do dveh ovjnkov, drugi pa so še v načrtu. Želimo, da in pol let robije. Apelacijsko sodišče pa je pred padejo skoro na vrsto. nekaj dnevi ugodilo prizivu državnega tožilca ter j Asanacijo vaške?a vodnjaka izvedejo letos v zvišalo vsem ponarejalcein kazen. Tako je dobil - ......... vodja ponarejalcev, ki je bil obsojen prej na dve leti in pol, pet let robije, drugi, ki je bil obsojen prej na leto dni strogega zapora, je dobil tri leta robije, na dve leti so bili obsojeni trije, ki jim je prvo sodišče priznalo zapor od šestih do desetih mesecev, po eno leto robije pa sta dobila dva, ki sta bila prej obsojena na tri, odnosno štiri mesece strogega zapora. Vsi so izgubili tudi častne državljanske pravice za dobo petih let. Ta stroga kazen je zadela ponarejalce zato, ker so s svojim početjem škodovali največjim siromakom. * Delavnico za ponarejanje kovancev je odkrila zagrebška policija in zaprla 11 oseb. Ponarejalci so bili po večini mladi ljudje od 20 do 30 let. Za vodjo ponarejalske družbe smatrajo brezposelnega ključavničarja Tomislava Peliča. Vse osumljence so izročili sodišču. * Zaradi krivega pričevanja sta bila te dni obsojena pri mariborskem okrožnem sodišču 25-letni delavec Štefan Fehar iz Gornjega Lakošina in 381etni posestnik Franc Bohanec iz Bučkovcev. Prvi je dobil štiri mesece strogega zapora in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let, drugi pa mesec dni strogega zapora in enoletno izgubo častnih pravic pogojno eno leto. * 17 tisočakov je ukradla. V Vajgnu pri Pesnici je bila izvršena velika tatvina. 36letna dekla Marija Prukmajstrova, ki je služila pri posestnici Lorbekovi, je nenadno izginila Z nk> vred pa je zmanjkalo tudi 17.000 Din. Bele cerkve, nato iz Šmarjete in Št. Petra, ki so z združenimi močmi rešili ostale vaške zgradbe. Ogenj je uničeval pičlo uro. Od domačij treh gospodarjev so ostali le zidovi. — V Ruhtni vasi je požig kozolca grozil uničiti vso vas. Obakrat, tako v Kronovem kakor v Ruhtni vasi, je neposredno pred požarom nekoliko ljudi videlo bežečega neznanca, za katerim je pa izginila takoj vsaka sled. Ljudje so še tem bolj zbegani, ker je kmalu nato nast-il spet požar v Kronovem, in sicer prav ob pogorišču zadnjega požarnega uničevanja, kjer je zgorela domačija posestnika Kirna. + 33 tisočakov na cesti. V Št. Ilju v Slovenskih goricah je zadela znanega mesarja Krajnca nenavadna nesreča. Enega zadnjih večerov, ko ie prišel s kupčije, sta se z ženo ustavila v Dim-nikovi gostilni. Ko sta se napotila proti domu, je Krajnčeva žena nesla preko roke možev površnik, v katerem .ie bila denarnica s 33.000 dinarji. Med potjo pa je denarnica zdrknila neopaženo iz površnika. Šele doina sta opazila zakonca izgubo ter takoj odhitela iskat izgubljeni denar. Vse iskanje pa ?e bilo zaman. Krajnc je o izgubi obvestil orožnike, ki so začeli poizvedovati. Naslednjega dne je prišel iz Maribora še detektiv. + Ni vedel, da prva žena še živi. 671etni delavec Anton K. iz Spodnje Hajdine se je leta 1920. v Celju poročil. Zdaj je prišlo na dan, da ie bil Anton K. poročen leta 1894. v VViltenauu pri Inns-brucku po katoliškem obredu. Pozneje je pustil ženo in prišel v naše kraje. Prva žena živi zdaj v neki sirotišnici v Nemčiji. Te dni se je moral Anton K. zaradi tega zagovarjati pri okrožnem sodišču. Pri razpravi se je izgovarjal, da ni vedel, da njegova žena še živi. Obsojen je bil zaradi dvoženstva na dva meseca * 35 tisočakov je izginilo. Pred malim senatom v Mariboru se je vršila razprava, pri kateri !e za Pojasnitev zagonetne tatvine 35.000 dinarjev, ki so bili ukradeni 24. decembra lani iz omare zakoncev Stanislava iu Terezije Koruž-njakovih v Melju, osumljena sta bila tatvine najožja sorodnika oškodovanih, 27Ietni Ivan Miko in njegova žena 23Ietna tkalka Marija. Marija je sestra Terezije Koružnjakove. Obema Peč? h pri Moravčah. Načrt e izdelal državni higijenski zavod in obljubil 10.000 Din podpore. Delo bo podprla tudi občina z večjim denarnim zneskom. Ostale stroške pa bodo krili vaščani sami ali jih odslužili z deiom. Vzorni higi enični vodnjak bo stal menda okrog 16.000 Din ter bo za Peče velikega zdravs venega pomena. Vas Dešen stoji na solnčni Strani drti>kega gorovja. Glavna pot v Moravče je speljana čez Žarenk in tvori sredi hriba na moravški strani dolg ovinek, ki podaljšuje pešcu pot v dolino. Misel vseh gospodarsko mislečih prebivalcev ons ran gore je bila, kako bi izravnali ta ovinek. Nastala so seveda tudi nasprotja kakor vselei, kadar gre za skupno delo. Toda zmagala je odločna volja. Zapeia sta kramp in sekira in nova pešpot se pomika v lepi poševni smeri po gozdu v dolino. Predsedništvo moravške občine je podprlo to koristno delo z brezplačnim razstrelivom. Posestnik Grošelj v Prekru pri Moravčah je doživel te dni neprijetno iznenadenje. Mož, sam dobričina in poštenjak od nog do glave, e menil, da so mu enaki vsi ljudje na svetu. Niti svoji sosedi, ki mu je namignila, naj zapira klet, ni mogel verjeti, da bi bil kdo *ako nesramen in pokusil sadjevec iz n'egovega soda. A česar ni mislil, se je zgodilo. Ko je pred dnevi hotel načeti nekt sod, je opazil, da posoda skoro prazna. Baje so orožniki «žejni mavrici* že na sledu, toda okusnega ne bodo mogli vrniti. [ Lipa v spomin na našega blagopokojnega vladarja je bila nedavno vsajena v Moravčah na prostoru med cerkvijo in župniščem. GASILSTVO V DRAVOGRAJSKEM SREZU JE DELAVNO. P r e v a 1 j e, februarja. V neuCijo 17. februarja je imela gasilska župa korotanska, kakor se je iuie naše župe že povsem udomačilo, v prostorih g. Lahovuika na Prevaljah redno skupščino. Predsedoval ji je starešina gosp. Mravijak iz Vuzenice, ki se je v uvodu spomnil velikega kralja Uedinitelja iu podstarešine Jerneja Vengusta kakor tudi vseh v župi umrlih člauov ter podal nato poročilo o preteklem letu. Preosnova je .v vseh četah izvršena, seveda bo pa še vprašanje novih uniform dolgo na dnevnem redu, saj danes nihče nima sredstev. Delo v župi se zrcali v treh enodnevnih tečajih, ki so uspeli prav dobro. Razen tega je župa sama izdala v priročni obliki »Mali gasilski katekizem*, ki bo prav gotovo dobro služil vsem gasilcem. Župni zlet v Ribnici 15. julija je uspel čisto dobro. Tajnik g. Minarik je navajal, da je v župi, ki šteje 13 čet, 670 izvršujočih, 390 podpornih in 38 častnih članov, potem 10 motork, 6 berglovk, 15 ročnih in 1 parno brizgalno, 32 raznih vozov, med temi 5 avtov, 36 lestev in 5550 m. cevi. Požarov je bilo 13 in ena velika povodenj. Podporo pa je prejelo iz enoodstotnega gasilskega sklada 19 oseb v skupnem znesku 6150 Din. Prav tako je pokazalo tudi blagajniško poročilo g. Govejška lep napredek, saj se je župna imovina pomnožila v minulem letu za 3000 Din. Med samostojnimi predlogi se je najprej določilo, da bo letošnji župni zlet v Marenbergu zvezan s proslavo 601etnice tamkajšnjega društva. Nato se je soglasno sklenilo predlagati zajednici, naj izda k zaključenim 38 letnikom »Gasilca* tudi praktičen register. Mnogo koristnega smo slišali zlasti med slučajnostmi, tako glede previdnosti pri imenovanju častnih članov, glede podpor od občin, ki naj bi ne bile prisiljene, temveč poseben znak priznanja občine svojim požrtvovalnim gasilcem. Z radostjo je bila- tudi sprejeta novica, da lahko čete letos pričakujejo izdatnejšo, najmanj dvojno dosedanjo podporo iz šestodstotnega gasilskega sklada. Sprožil se je tudi predlog, da bi se zaradi premajhne posmrtnine zvezne samopomoči uveljavila spet župna samopomoč, kar pa se je po temeljitem pojasnilu g. Vončine umaknilo. Četa iz Pre-valj je stavila predlog glede zavarovanja članov, kar naj bi se obravnavalo pri zajedniški skupščini. Prav tako naj bi se tudi omogočilo, da bi imela vsaka četa, ki ima motorko ali avto, pravico do nakupa 100 litrov trošarine prostega bencina, ker je namreč sedanji postopek takšen, da samo onemogoča nabavo. Občni zbor je dalje izrekel, da je odredba, naj bi bili občni zbori vseli čet na s>n dan. neumestna, ker je včasih glede na domače prilike to nemogoče. Želeti bi tudi bilo, da se predpisi gasilskih pravilnikov ne izvajajo za podeželje tako natančno, kakor to določa besedilo. Naposled je predsednik še menil, da bi se v tako važne reči. kakor so gasilski zakon in pravilniki, ne smele vriniti napake. kov sin, ki je pred leti zblaznel, a je bil zdaj že tri leta spet vsaj na videz zdrav. Smrt in pogreb očeta pa sta na sina silno vpiivala. Takoj po pogrebu je šel v mesto, se nekoliko opil ter stopil nato v Hirschlovo trgovino na Lendavski cesti. Navalil je na trgovca, zgrabil za stol ter pobil Hirschla z nekaj udarci na tla. Zdrobil mu je lobanjo in ga tako poškodoval, da obstaja nevarnost za njegovo življenje. Potem je navalil še na trgovčevo ženo in tudi njo nevarno potolkel. Orožniki, ki so jih sosedje priklicali, so komaj ukrotili besnega človeka, ga uklenili ter spravili na varno v zapore. Dejanje je izvršil v očitni duševni zmedenosti. PREKMURSKI GLASNIK Uspelo gostovanje kmečke mladine v Len-tlavl. Predzadnjo nedeljo je gostovala v Lendavi kmečka mladina iz Dolnje Bistrice z Golarjevo igro «Dve nevesti« in z mladim pevskim zborom, Obisk je bil nad pričakovanje dober. Kmečki fantje in dekleta so lepo igrali in bili zato deležni navdušenega odobravanja. Tudi pevci so bili dobri in so morali nekatere domače narodne pesmi ponoviti. Mladino sta vodila bistriški šolski upravitelj g. Križman in domači vaški učitelj g. Kelenc. Pri pogrebu očeta le zblaznel. Te dni so v Murski Soboti pokopavali starega preužitkarja Korača iz Kroga. Pri pogrebu je bil tudi pokojni- NAŠI ROJAKI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. C 1 e v e 1 a n d, februarja. V Uniontownu se je smrtno ponesrečil Janez Bašič. Peljal se je na avtomobilu z nekim trgovcem in njegovim sinom, zaradi nagle vožnje pa so se zaleteli v kandelaber in se je avtomobil prevrnil. Trgovčev sin je bil takoj mrtev, Bašič pa si je prebil lobanjo in zlomil štiri rebra, ki so se mu zarinila v pljuča. Po hudih mukah je čez nekaj dni umrl. Pokojnik je zapustil šest otrok. V Pueblu se je pred tedni 461etni brivec Danici Fišma spri s 401etno ženo Milko in petkrat ustrelil vanjo. Žena je bila takoj mrtva. Moža so aretirali in je zdaj ostalo deVet otrok na cesti brez matere in očeta. V Calometu se je v rudniku nedavno zgrudil mrtev zadet od kapi Franc Barkovič. Pokojnik je štel 50 let in je bil po rodu Hrvat, za ženo pa je imel Slovenko Marijo Bajukovo. V Pueblu je umrl Martin Novak, ki je živel 45 let v Ameriki. V Detroitu je Anžičkovi družini smrt ugrabila I61etnega sina Harija. V Clevelandu je umrl 481etni Josip Smole, po rodu s Koroške Bele. V Ameriki je živel 23 let. Nedavno je v Pueblu umrl 551etni Josip Fritzel iz Kota, občina Semič. Zapustil je ženo in tri sinove. V clevelandski bolnišnici je umrla Josipina Kalanova, rojena Jevnikarjeva. Pokojnica je bila Ljubljančanka. V Ameriki je bivala 24 let. V Mulberryju je umrl 67letni Janez Železnik, doma iz Škocijana na Dolenjskem. Podlegel je poškodbam, ki jih je dobil v rudniku. Po dolgi in mučni bolezni je v Heminieju umrla Ana Strvasnikova, stara 74 let in doma iz Komende pri Kamniku. V Ameriki je bivala 26 let. Zapustila je moža, dva sina in tri hčerke. Za pljučnico je umrl v Clevelandu Josip Ur-bančič, star 45 let in doma iz Hrusulj na Primorskem. V Elisabethi je umrl Janež Jakša, doma iz Stranske vasi pri Semiču. Tam so pokopali tudi Jakoba Stalce "ja iz Praprota, ki se. je v Ljubljani izučil sodarske obrti. Štel je 34 let. Zapustil je ženo, štiri otroke in 74 let staro mater. V Chicagu je umrl Alojzij Andrejašič iz Podgorja na Primorskem ter zapustil ženo in dva otroka. V Pueblu sta preminila Metličanka Roza Križ-manova in 281etni Josip Kolbezen. V Clevelandu so umrli 571etni Janez Škufca iz Polične vasi pri Zagradcu, 511etni Jakob Baraga iz Kozaršča pri Ložu in 161etna Helena Cesarjeva, ki se je rodila v Ameriki. V Forest Cityju je legel k večnemu počitku 681etni Franc Novak iz Št. Lovrenca ob Temenici. V Ameriki je živel 40 let. V New Castleyu je umrla 381etna Josipina Šufčarjeva, rojena Kovačeva, s Komenskega hriba pri Čabru. V Munizu v Argentini je umrl v bolnišnici 221etni Josip Uršič iz Trnovega pri Kobaridu. V La Sallu je preminil 51 letni Hubert Dular iz Škrjaniča pri Novem mestu. V Thotnasu so pokopali 3Sletnega Franca Su-derja iz Soče na Primorskem. V Ameriki je bival 48 let. _ Iz Mengede (Nemčija) nam pišejo: Tu živi več jugoslovenskih rojakov, med katerimi pa je nekaj takih, ki se sramujejo, da jih je rodila slovenska mati. Ti seveda niso včlanjeni v našem Jugoslovenskem delavskem podpornem društvu, ki pa kljub temu živahno deluje. V nedeljo 24. februarja smo imeli občno zborovanje, ki se ga je udeležilo tudi več rojakov in prijateljev od sosednih društev. Ker je nujno potrebno, da se še porazgovorjmo o raznih rečeh, se sestanemo ponovno 14. aprila ob 14. uri v Rheinbachovi gostilni, Ammerstrasse. Vabljeni so vsi rojaki. Pričakujemo tudi g. konzula in našega zveznega predsednik g. Bolho. 11, Rue Auber, PARIŠ (9°) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kur/u. Vrši \se bančne posle uajkulanuteie Poštni uradi v Belgiji, Kranci ji, llo-landiji m I ukscmbtirgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št "51)04-04., Bruxelles, Francija- št 1117 04, Pariš; H lanilija: št. 1458 06, Ned. Dienst; 1 ukscmhiiig- št. I iixembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovno nakaznice 5h ŽENSKI VESTNI K Nekaj nasvetov za kuhinjo Marsikatera gospodinja ne ve, da je vsaka zelenjava, najsi bo fižol, kumare, solata itd., veliko I bolj okusna in redilna, če je nabrana zvečer ka-■ kor pa zjutraj. I Na zelenjavo nalij krop in ne mrzlo vodo, kadar jo pristaviš k ognju, ker ie takrat je okusna I in obdrži zeleno barvo. Zelenjavi ne odcedi prve vode, ker vsebuje ta voda vse redilne snovi, kar ; jih ima zelenjava. | Če pripravljaš iz zelenjave prftuho, ne pripravi pretemnega prežganja, ker dobi sicer pri-'kuha okus po prežganju, a ne po zelenjavi. Vsaki prikuhi, tudi zelju, ohrovtu itd., dodaj vedno nekoliko zelenega sesekljanega peteršilja, ki okus zelo izboljša. Tudi žlica smetane izboljša okus tako prikuhi kakor raznim omakam — paradižnikovi in drugim. Če se prikuha pokuha, jo zalij vedno zopet s kropom, a nikdar z mrzlo vodo, in sicer zategadelj, da takoj naprej vre, se hitreje skuha in tudi ne otrdi, kar se pri krompirju rado zgodi ter ima krompir pust okus in duh. Zelenjavo kuhaj vedno odkrito, le če jo dušis, jo duši pokrito. Meso za juho na primer pa pristavi zmerom z mrzlo vodo, ker le tedaj bo juha dobra, medtem ko meso, če ga pečemo, cblijemo ali pa položimo vselej v razbeljeno mast. Če pečeš močnate jedi, poglej vedno, da je pečica dosti topla, ker samo takrat se ti jed lepo speče in se pravilno zarumen:, seveda ne sme biti tudi pečica prevroča, ker se sicer jed zažge. Če cvreš bobe (krofe), deni v kozo masti samo za dva prsta, da bobi sicer lepo plavajo, a se vendar malo dotikajo dna. Če inmš preveč masti, 110 bodo bobi nikdar lepi in vedno brez obroča (venca). Bolje je manj masti, kakor preveč. Kave ne pusti nikdar vreti. Kava je res dobra le takrat, kadar, samo enkrat zavalovi ter se jo takoj nato odstavi in postavi na hladno, da se vsede. Listnica uredništva Gornja Dubrava. (Odpust kazni.) Vaše navedbe so preveč pomanjkljive, da bi Vam mogli odgovoriti. Obrnite se na vaše sodišče, tam zveste vse. PROGRAM RADIA LJUBLJANE od 10. do 17. marca. - Nedelja, 10. marca: 7.30: O sodobni kmečki kulturi (KrošI Josip); 8.00: Mati zakliče (plcšče); 8.20: poročila; 8.30: mandolinistični sekslet; 5.00: versko predavanje (dr. Mihael Opeka); 9.20: prenos iz trnovske rerkve; 9.45: uvcrtire bauer); 10.20: klavirski solo na ploščah; 10.40: pevski koncert Sokola iz Škofje Loke; 11.40: mladinska ura (Cirila Medvedova); 12.00: čas, radijski orkester (po željah); 15.00: plošče (po željah); 16.00: pevski zbor Sattnerja, vmes ptraški tercet «Vesna»; 19.30: nacionalna ura; 23.00: čas, poročila, program za ponedelek;; 20.10: Vombergar: Smuk, smuk, smuk, urno vozi drug (radijski dramski sUidio). čila, jedilni list, program za torek. Ponedeljek, 11. marca: 12.00: Dober dan, lepa gospa (harmonisti na ploščah); 12.50: pc- ggtC '.".II > IWI Poslušajte! Vzorci popolnoma novega pomladanskega in letnega b'aga za moške in ženske obleke ter razne druge manufakture so pravkar izgotovljeni. Pišite še danes Trgovskemu domu Stermecki. Nato jih takoj brezplačno prejmete. Cene vsemu blagu močno znižane, izbira TRGOVSKI ■ m tmmnikl pa ogromna. Prepričajte s e TOVABfTAPEBILA ■ U1 • OBLEK. CELJE št. 97 ročila; 13.00: čas, mojstri na strunah (plošče); 18.00: poči niško potovanje: Rosas (Maša Slav-čeva); 18.20: Pod polmesecem (plošče); 18.40: slovenščina (dr. Kolarič); 19.10: zdravniška ura (dr. Magajna); 19.30: nacionalna ura; 2100: prenos opere iz Zagreba, v odmoru ča?, poročila. idilni list, program za toie';. Torek, 12. marca: 11.00: šolska ura: Ob ZANIMIVOSTI nad zemljo. Enako nam pa napovedujejo nevihto tudi vromenoslovski instrumenti. Toda to je kratka napoved, ki jo opazi tudi človek. Nervozni ljudje navadno tudi čutijo bližajočo se nevihto s tem, da jih boli glava, da jim postane slabo Naposled pa poglejmo še ljudi, ki jih muči revmatizem, pa bomo ■v ■ ,• ■ r>n . . v i • • videli, da tudi oni na svoj način čutijo vnaprej iz- 3 rana razprava proti 20 obtožencem, ki so 25. iu- ' , . ' ... J , ... . ,H . . , . ,., , .... n i premembo vremena. Pred nevihto pa niso samo la- - 1 1 .a lonc'ofrG To.o i7Vticon n rpt i hrvfnni 11 17 Kavar. . . .. stovke, ki jo cuiijo,' temveč postanejo nemirne skoraj vse živali. Naj bodo že pojavi pri ljudeh ali živalih kakršnikoli, vedno gre za napoved vremena le za kratko dobo. X 17 hitlerjevcev v Avstriji je bilo obsojenih ra snir;-. Dne 2. t. m. je bila v Salzburgu kon- X Zanimiva oporoka. Pred kratkim je umrl na Angleškem bogat veleindustrijec, ki je zapustil v;e svoje ogromno premoženje neki svoji sorodnici, 25!etnici smrti pesnika Antona Medveda (dr. Rti-, i;-a lanskega !e!a izkušali pretihotapiti iz Bavar-colf Kolarič); 12.00: O moriu in od morja fplo-|^ v Avstrijo razstrelivo, orožje ip municijo. šče); 12.50: poročila: 13.00: ča;, Grieg: PeeriVsi obtoženci so pristaši narcdncsocialistične Gyn:1., II. (plošče); 18.00: otroški kotiček 'Ga- stranke..Sodišče je po kratkem posvetovanju ob-brijelčičeva); 18.20: Dr. Marija Mon v starosti 18 do 23 let in no večini le • ■> . ■ i • V- . ,■ t e* i • -i 7)V\- nno-ipitp nlnččp ijuu e v oidiobti io uo zo tet m pu vcuiii ie m daia linru ko je prebiral liste. Stalno ga je nad- ang.esKe picsce. i orodje drugih, zaradi cesar je bila tako ostra <, Sreda, 12. marca: 12.00: jugcslovenski pevci obsodba tem manj ra mestu. j " na ploščah; 12.50: poročila ;J 3.00: čas, korač-j x Napovedovanje vremena. Medtem ko vre-mce velikih mojstrov na ploščah; 18.00: ploscc meuoslovska veda odkianja napovedovanje vre-' mena za daljšo dolo in priznava, da niti za nekaj dni ne moremo čisto zanesljivo napovedati vre-| mena, krožijo med ljudstvom vremenske napovedi za cele mesece ali celo za cela leta. Navadno sa v v., „„., . i i og-lasi po novem letu naj\eč vremenskih prerokov, 22.00: cas, poročila; 22.15: radMSKt orkester: | 1 J r , 'nvo uro« O^OO* e^roran^o' litrrr>-?1rivpncl'a i po željah; 18.30: pogovor s poslušalci (picle-or: Preželi); 19.00: Sokol: Skrb za naš sokolski naraščaj (Pertot); 19.20: čas, jedilni list. program za čertek; 19.30: nacionalna ura; 20.00: prenos| koncerta orkestra Glasbene Matice iz Maribora; valčkova ura; 23.00: eoperante: Jugoslovenska gledališka umetnost (Kozlevčar). Četrtek, 14. marca: 12 00: vojaške godbe na ploščah; 12.50: poročila; 13.00: čas, slavne pevke na ploščah; 18.00: O ja, o ja (naši kvarteti na ploščah); 18.30: recitacije iz zbirke pesmi Srečka Kosovela CGale Jože); iS 50: srbohrvaščina (dr. Miiko Rurel); 19.20: čas, jedilni list, program za petek: 19.30: nacionalna ura; 20.00: prenos iz Beograda; 22.00: čas. pomočila; 22.20: tekma glasbil (plošče). Petek, 15. marca: 11.00: šolska ura: Naše zobovje (dr. Slava Lunacek-Kristanova); 12.00; Na planincah je luštno bi i (narodne na ploščah); 12.50: poročila; 13.00: čas, nekaj glasbenih slik na ploščah; 18.00: Kulturno živlienje starih narodov (Fran Terseglav); 18.20: radijski orkester; 18.40: literarna ura (I.udovik Mrzel); 19.00: radijski orkesfer; 19.20: čas, jedilni list, program za soboto; 19.30: nacionalna ura; 20.00: tamburaški orkester, vmes bo pela otroške pesmi Nuša Kristanova; 21.15: Straussova ura (radiiski orkester); 22.00: čas, poročila; 22.15: radijski orkester. Sobota, 16. marca: 12.00: Mi se imamo radi (revia veselih plošč); 12.50: poročila; 13.00: čas, Mi se imamo radi (revija veselih plošč); 18.00: radijski orkes er; 18.15: Aktualnosti (1 u-dovik Mrzel); 18.30: radijski orkester; IS 50: francoščina (profesor Prezelj); 19 20: čas, jedilni list, program za nedeljo; 19.30: nacionalna ura; slovenske narodne z orkestrom bodo peli Zupanova, Jug, Eanovec; 21.00: klavir štiriročno (Šaolieva in Škerjare); 21.30: čas, poročila; 21.50: radijski orkester. znajo povedati, kakšno bo vreme vse leto. Če ovala z raznimi brezpomembnimi vprašanjij iu mu tako kalila mir, ki si ga je želel pri čitanju listov. Njegova oporoka pa ni držala, ker so angleška oblastva ukrenila drugače in prisodila precejšen del bogastva še mladi vdovi. X Strašna pot skozi sibirsko tundro. Šele zdaj se je jela jasniti skrivnost okoli tri tedne pogrešanega ruskega letaka Golubjeva, ki je startal dne 1. februarja iz Lczukovska proti Arhangelsku, ka- verjamemo tem prerokom, bomo doživeli že letos mor pa ni dospel, zaradi česar so poslali za njim v maju silne snežne meteže, zato pa v juliju strašno devet delno s smučmi opremljenih letal in več ciru-vročino. Vrednost teh vremenskih napovedi je pa gili patrulj, ki so iskale Golubjeva kakšnih štiri-seveda hudo dvomljiva, ker sloni po večini na do- najst dni brez najmanjšega uspeha v gozdovih v mnevah in ugibanjih. Kakor vse v naravi ima tudi okolici 'Arhangelska. Sporočilo, ki prinaša neko uo vr me svoje zakone. Toda pri veliki različnosti po- jasnosti glede letalčeve usode, je poslal v svet Sci-j javov v vremenu je tudi pri vsem prizadevanju neki ribič, ki je slučajno opazil tavajočega klan a vede' zelo hudo ligo oviti te zakone in najti njihovo in ga privedel k ljudem. Golubjev in njegov sprem-pravo sled. Izvestna osnovna pravila so nam sicer Ijevalec sta med poletom zaš.a v snežni vihar, v že znana, toda to ne zadostuje, da bi lahko popol- katerem se jima je na letalu pokvaril brzinomer. noma pojasnili eno izmed največjih skrivnosti na- Zaradi tega je bil Golubjev primoran pristati na rave. Kmetje imajo že od nekdaj svoja pravila za ne popolnoma zamrzlem terenu sredi močvirja. Pri napovedovanje vremena. Razen t°ga je treba ome-' spuščanju na zemljo se je letalu zlomil propeler, niti znani stoletni koledar in razne živali, ki jih Pilotov tovariš Kuznecov je bil tako ranjen, da so smatra ljudstvo za vremenske preroke. Toda vse ga morali pustiti pri letalu v tundri, Golubjev in to priznava moderna veda samo kot zgodovinsko njegov spremljevalec pa sta celili osemnajst dni zapuščino, kajti nje se drži patina ustnega izročila blodila skozi močvirje in divjino ter sta na tem skozi stoletja in torej ne more veljati za povsem potu prestala strahote, ki se ne dado opisati. Živila, zanesljivo. Tako je tudi s stoletnim koledarjem, ki sta jih vzela s seboj na pot, so se kmalu tako slonečim na domnevi, da nastopi skozi sto let na skrčila, da jima je grozila smrt od lakote. Njun dan in noč vedno enako vreme, o čemer pa mo- glad je bil tolik, da sta trgala skorjo z dreves in jo ramo dvomiti, kajti izključeno je, da bi se narava prežvekovala. Po do'gem tavanju sta uzrla samotno ravnala vedno po strogo odmerjenem času, kakor kočo blizu naselbine Išma, kjer se jc mudil neki so si ga izmislili ljudje. Kaj pa živali? Ali nam r:s ribič. Golubjev ga je poklical ter mu povedal, kaj napovedujejo vreme? Če odlete ptice selivke pre- naj sporoči v svet. Označil je kolikor mogoče natančno kraj, kjer leži ponesrečeno letalo v blatu sredi močvirja, in prosil, naj pošlje ruska vlada pomoč Kuznecovu, ki je medtem morda že opešal v pričakovanju pomoči. Puška vlada je eno uro potem, ko je dobila obvestilo, poslala iz Arhange,„-ska proti kraju nesreče letalo z živili in zdravili, vesti o tem, ali so našli Kuznecova še živega, pa doslej še lik Golubjev in njegov tovariš ležita bolna zgodaj, pravijo ljudje, da bo ostra zima. Ali si pa ne moremo tega pojava razlagati s tem, da so se mladi ptiči v toplem poletju dovolj razvili in utrdili, da so sposobni za dolgo pot, medtem ko v likadni pomladi in poletju v svojem razvoju zaostanejo in tako odlete v južne dežele pozn-ji'? Zadnje leto je to domnevo potrdilo. Ali so sploh na svetu živali, ki prerokujejo vreme? Lastovke napoveduj-jo bli- ZA SMEH /N KRA TEK ČAS Uspeh. «No, kako si odgovarjal pri maturi?» vpraša stric nečaka. »Imenitno, striček, tako sijajno, da bom na splošno željo izpit ponovil.* Snubec. Gospa: »Kako ste se drznili zasnubili mojo hčerko? Zakaj niste tega prej povedali meni?* Snubec: »Oprostite, saj nisem vedel, da me tudi vi ljubite.* Kratko poročilo. Zet bi moral sporočiti tašči, da so dobili prvorojenca. Ker sta si bila s taščo navzkriž, zraven tega pa je bil zet prelen, da bi na dolgo in ua ši-Toko pisaril, je veselo vest sporočil tašči kar takole: 1 + 1 = 2 + 1 = 3. Zloben jezik. A: »Pravim ti, moja žena dela od jutra do večera kakor prava čebelica * B: »Ali ima tudi želo kakor čebela?* Podkev. A: »Mislite, da je za dirkača sreča, če najde neposredno pred dirko konjsko podkev?* B: »Gotovo ne, če izvira podkev od kcnjay na katerem sam sedi!* Dober učenec. A: »Prijatelj, tvoja žena pa res pazi na snago. Kar poglej, kako se svetijo okna.* B: «Da, okna umivati me je naučila tatej prvi teden po poroki.* Upa na srečo. Gospa: »Tako, Tončka, zapustili nas boste, ker se poročite? Pomislite, da je zakon često razočaranje.* Služkinja: »Vem, gospa, a up.im, da 1 om imela več sreče kakor vi.* Spozna se. Profesor: «Gospodična, želeli Li letuj citati moje knjige? Opozarjani vas pa, da so za mlada dekleta primerne samo nekatere.* Vera: »Kako se pa imenujejo druge?* Spoznaven mož. A: »No, kako je tvoji ženi, prijatelj?* B: »Slabo, zelo "slabo. Vso noč je kašljala, da nisem zatisnil očesa.* A: »No, in zakaj nisi poklical zdravnika?* B: »Ker tako popoldne odpotujem po trgovinskih opravkih.* Svetla stran. «Človek ne sme vsake stvari videti tako črno*, je dejal vesel človek. «Potruditi se moramo, da najdemo pri vsaki neprijetnosti tudi njeno svetlo stran.* »Prosim, povejte mi, kakšno svet'« «»'m • imajo bolečine v želodcu.* Zaljubljenca. V parku sedi zaljubljen parč.k. »Ah, verjemi mi, dušica.* zatrjuje on, «da bi svo^e vroče srce takoj položil k tvojim nogam.* «Prosiui, prosim,* pravi ona, «saj me res zebe v noge.* Na policiji. Policijski nadzornik: »Kako se pišete?* Tat: »Se vidi, da ste še novinec, ker migi me; na policiji že vsi poznajo.* Pri zdravniku. Gospa: »Ponoči ne morem spali, ker =e maček plazi po strehi.* Zdravnik: »Dobro, zapisal bom spalni prašek.* Gospa: «Kdaj pa naj ga vzamem?* Zdravnik: «Eno uro pred večerjo, ampak ne vi. nego vaš maček.* Mlad umetnik. , Urša: »Vaš sinček je zelo -adarjen za glasbo.* Neža: »Čudovito. Že zdaj igra štiriročne skladbe z enim samim prstom.* Radovednost. A: »Zakaj pa imaš naočnike še v spanju na nosu?* B: «Veš, tako sem kratkoviden, da oseb, ki jih vidim v spanju, ne moreni razločiti.* št it.lj, kiiviiinsta Anker retnontoir, lepo ohišje, pravi švkarski stroj........Din 33.— št 5013, ista z radio svetlobnim kazalnikom in ka/alci.............Din 43.—. št 30"M), zelo fina, posebna tanka Anker-remon-loir, rhroliometer AXO, točno idoča, elegantna, ohišje i/, krom nikla...... . Din 135.—. H. SUTTNER Ljubljana 6 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Cenik zaHonj in poštnine prosto. Brezpl«en POUW IGROndU Zcr-AiejMjiia txcaJ^oJjci£jsn. t&uia/og. mmm.™ \D202 _____nifc.RlWR,l# ZAL._ TOVARNE GLASBIL Podalfša| si življenje! Življenje se more podaljšati in bolečine preprečiti, bolezni ozdraviti, slabi okrepiti, bolehni popraviti, nesrečni osrečiti! ___ KAJ PRINAŠA VSAKA BOLFZEN? Oslabl jen je živcev, potrtost, izgubo dobrih prijateljfv ah bližnjih, razočaranost, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih posledic. ZADOVOLJSTVO je najboljši zdravnik! Imamo pota, ki Te dovedejo do dobrega razpoložen ja. Ti ožive čud ter vzbude nove nade; to pot nam pa pokaže razprava, ki jo v«akdc, ki jo zahteva, dobi takoi in POPOLNOMA BREZPLAČNO! V tej mali priročni knjižici je raztol-mačeno. kako je moči v kratkem časn in brez ovire pri delu ojačiti živce in mišice, izboljšati in odpraviti utrujenost, slabo razpoloženje, raztresenost, oslabljen je spomina, nernzpoloženje za delo in nešteto drugih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki \am nudi mnogo ugodnih trenutkov. Poštno zbiralno mesto: ERNST PASTERNACK, BERLIN SO, Micliaelkirchplatz 13, Abt. 8S. Kako se o'sfranmjejo kurja očesa m omehčajo žulji ? blmn)e dr. L. CATR1N/ Mala koničasta korenina kurjega očesa pritiska na občutliive živce ter Vam tako povzroča grozut bolečine. Zaman tratite čas, ko režete z britvno vrh kurjega očesa, ali pa ga žgete * ostrimi tekočinam: in oblagate z ublažujočimi obkladki. Rezanje kurjega očesa ie vedno nevarno. Vedno ste t nevarnosti zastrupljenia krvi in celo teta-nusa Da se za vedno rešite neznosnih kurjih očes, pomočite noge v vročo vodo, v kateri ste raztopili toliko Saltrat Rodella, da i« dobila videz mleka Ta zdravilna kisikova voda razkraja loinate in mastne snovi ter omehča trde in žuljave plasti kože. Ta kopeli omehča kurja očesa v toliki meri, da iih lahko takoi in brez bolečin odstranite s prsti s korenino vred. Žulje pa ostružite s topim delom noža. Saltratova kopeli odpravlja vse bolečine in boleča vnetja nog. Kuria očesa prenehajo zbadati, brazgotine pa zacelijo. Saltrat Rodell ie sredstvo, ki poživlja obtok krvi, krepi sklepe in vrača zdravje bolnim nogam. Saltrat Rodell se prodaja ▼ vseh apotekah, drogeriiah in parfumerijah. MALI OGLASI Sadna drevesca, lepa, pravilno vzgojena, glede pristnosti vrst strogo zajamčena, nudi zelo ugodno: Drevesnica Gabrijel Koren, Št. Uj, pošta Velenje. 27 Nakupovanje in prodajanje hranilnih knjižic, posredovanje posojil in likvidacijo dolgov vrši De-pozitna banka, tozadevna pojasnila daje Menjalnica Rcicher & Turk, Ljubljana, Prešernova ulica. Prodam dve lepi posestvi, eno večje in eno manjše, po ugodni ceni. Božič Josip, Stope št. 35, pošta Sevnica ob Savi. 65 Kupite novodošle državne srečke j beogradske glavne kolekture v Menjalnici Reicher & Turk, Ljubljana, Prešernova ulica. 62 Prima športne suknjiče po 98 Din, pumparice, modne hlače itd. kupite zelo ugodno v Ljubljani pri Preskerju, Sv. Petra cesta Pekovskega vajenca, 15 do 17 let starega, išče pek Lovro Zupane v Dolenjskih Toplicah. 60 Parne pekovske peči in stroje postavlja v Ljubljani, Mestni trg štev. 25. Zastopnike sprejema v vseh krajih. 20