Oar Write U« Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki« £BL£PHONE: CHelsea 3-1242 NA DAN DOBIVATE C "GLAS iN AKODA" PO POŠTI NARAVNOST NA 8VOJ DOM (fevtoari w*U to praznikov). ZA $6.-NA LETO N AD 300 IZD* »J No. 100. —Stev. 100. F.iitrrtd as Second Class Matter September 21st. 1903 at the Tost Office at New York. N. S, under Act of Congress of March 3rd, 1879. NEW YORK, MONDAY, APRIL 29, 1940—PON DELJEK, 29. APRILA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIIi. ITALIJA DOLžl ZAVEZNIKE Pravi, da hočejo v Jugoslaviji napraviti fronto proti Nemčiji Sadovi propagande: DEMONSTRACIJE ITALJANSKIH DIJAKOV PROTI JUGOSLAVIJI RIM, Italija, 'Ji), aprila. — V Flo renči so dijaki vprizorili burne demonstracije proti Jugoslaviji, fašistično časopisje pa bruha jezo na Anglijo in Francijo ter ju dolži, da skušate razširiti vojno na sosedo Italije onstran Jadrana (Jugoslavijo) ia postaviti novo fronto proti Nemčiji. Lista "11 Messagero" in "Pupolo di Roma*' sta posebno obširno pisala o demonstracijah proti Jugoslaviji v Florenci. Proti razglasu, ki so ga objavili v Ljubljani slovenski narodnjaki in ki napada tako Italijo kot Nemčijo, >ta nemški in itjljanski konzul vložila firi jugoslovanski vladi oster protest. Vse italjansko časopisje pa ]K»zdravlja govor grofa Diua Grundija, ki je v zlioniiei fašizma in korporacij rekel, da bo morala Italija stopiti v vojno na strani Nemčije. Jugoslavija svari sosede NE DOVOLI TUJIM AEROPLANOM LETETI CEZ SVOJE OZEMLJE BFOURAD,* Jugoslavija, liJ. aprila. — Jugoslavija je obvestila italijansko, nemško in luaužarsko vlado, da so bila vojaškim oolastim izdana povelja, da streljajo na vsak tuj aeroplan, ki bi letel nad jugoslovanskim ozemljem. Zadnja dva todna so prišla sporočila, da so nemški aeropla-m leteli nad Slovenijo, da je moral v Vojvodini pristati nek madžarski bombnik in da so leteli italjanski aemolani nad Kotorom v Dalmaciji. Henry Ford zaupa v bodočnost Proti komunistom v An ry I j I j Vlada bo najbrž zatrla ko-m " ■ O J munistično stranko v Angliji, dočim skuša skleniti z Rudi jo trgov, pogodbo. Obeta se boljša civilizacija ter udobnejše in daljše življenje.—Razmeroma majhna skupina odgovorna za vojno. DETROIT, Mich., 28. aprila. — Henry Ford, '\iiet zagovornik "miru in preobilice**, je rekel včeraj, da bo tekoče desetletje prineslo več socj-jalncga, gospodarskega in hi-dustrijalnega naipredka kot ga je hilo doseže-nega v mnogih prejšnjih geueraeijah. V tekočem desetletju bomo tudi te-meljitejše -poznali pohlep p.) denarju iu mori nekaterih posameznikov, ki pehajo narode v vojno. Kubanci so se zavzeli MAhllCfl Zveza kubanskih delav-ItIvlIlliV cev se nikakor ne strinja s protestom, ki ga je poslal ameriški državni department mehiški vladi. LONDON, Anglija, 26. apr. izredno glasni in delovni na - Angleški narod in angleški političnem polju, parlament sta ogoročena nad j Komunistično glasilo "Daily delovanjem komun i st i č n e Worker", ki izhaja v 80,000 stranke v Angliji, in začele so izvodih, poziva \lado, naj skle-se pojavljati čedalje ostrejše ne mir. Vsako nedeljo se zbi-zahteve, naj bo razpuščena. j rajo v Hyde Parku komunisti-Sir John Anderson, tajnik eni govorniki in napadajo via-(za notranjo zadeve, se je da- do. Hes posvetoval s skupino par-j "Daily Herald", glasilo de-la m en tarče v, kaj naj stori v jlavske stranke, poroča, da so tem pogledu. Najbrž bo danes ,začeli angleški mini-tri prou- uadaljuo vojno.Pred petindvaj -etimi leti so pošiljali iz Fran-j •mje iu Anglije surovine v Nemčijo, kjer so bile predelane v j mtiuieijo. Izdelovalei orožja ne zaplembe poznajo državnih meja. Ne p<>- petrolejskih družb. Nota ni iz znajo ne svražmkov ne prija HAVANA, Kuba, 20. aprila. - Nedavno je poslal ameriški ržavni department mehiški vladi ostro noto, tikajočo se | ali jutri predloženo poslanski zbornici priporočilo glede vsestranskih protikomunističnih odredb. Stranko je mogoče za-treti z uporabo proti škodljivcem države. Angleška komunist i č n a -----T ------«r -----i n lastnine ameriških stranka ima v parlamentu sa čevati poročila o komunistični propagandi v angleških tovarnah. Čedalje jasneje postaja, da so angleški komunisti agen-tje neke tuje vlad«, ki je v o-zkiL in prijateljskih odnoša-jih s sovražnikom. S tem je mišljena seveda .. 'M Rusija. mo enega zastopnika, namreč teljev. Njim j«- prijatelj sle herni, s katerim zamorejo kui> čevati in delati dobičke. splošnem sc pa Ford ozira likini zaiipanjem v bodoč- sedanji j»oložaj prepričal na-tia >o vojne brczkoristiie Pred šestimi meseci j»» trdil V 7<»lctni industrijalec, — General Cardenas in mehiški narod sta storila prav. — pravi Konfederacija, —• Williama Gallachera, škotskega kovinarja. Pri splošnih volitvah leta 1935 je dobila stranka samo 27,117 glasov. Komunistov je v Angliji malo, pa so 'Z ozirom na vse to je izredno čudno, da išče angleška vlada zvez s Sovjetsko Rusijo in skuša skleniti z njo trgovinsko pogodbo. Delavske Vesti eno zavrnila. JUGOSLAVIJA HOČE BITI STROGO NEVTRALNA ** Vreme" pravi v nekem članku, da je nevtralnost Jugo slavije aktivna, ne pa pasivna. Isti članek pa t^di pravi, da | je Beograd v tradicionalnem prijateljstvu zvezan s Parizom \ in Londonom. Posebno so zavezniki zadovoljni z izjavo vnanjega mini-j stra Aleksandra OincarAMaj*kovica, ki je zastopniku "Politike^ rekel, da Uoče Jugoslavija obdržati svojo gospodarsko m odvisnost v vojni, tla pa 'pri tem ne more dovoliti, tla bi jo kdo oviral pri njenem gosj»odarskeiii razvoju. To (»omeni, da se Jugoslavija zaveda, da jo uiorejo zavezniki odrezati ud dobave raznih surovin, s čimur more zadostiti nemškim gospodarskim zahtevam samo pod pogojem, da >c za svoje dobave na kak način pogodi z zavezniki. Nemški film "Ognjeni krst" je bil igran v nemškem po-hluništvu ob navzočnosti miuistrskegu predsedniku iJragiše Cvet kov iča. Ford je govoril tudi o svoji "iniro\ni ladji", ki jo je bil j poslal leta 1915 v Evropo, mi- ! .' s let**, da bo pregovoril bojujt»č«' države k sklenitvi miru, kar mu pa seveda ni uspelo. — Ti- t sta ekspedicija me je veljala štiristotisoč dolarjev, — je re-l kel jih nje Ijenja. Dnevi vprežne živine so minili. Konja je nadomestil motor in mehanizirani farmski stroji. Zdaj sta na vrsti kra Šili živil kot nam jih moreta nuditi krava in prašič. Vzrok katastrofe v majni WASHINGTON, D. C., 26. aprila. — Uradniki rudniškega ker sta ameriško noto energi- urada so preiskali vzroke raz- strelbe v Willow Grove premogovni kil v Neffs, Ohio, ki je last Hanna Coal Company: Raz-trelba se je za vršila 10. marca ter je zahtevala d vain-sedemdeset človeških žrtev. Raziskovalci so dognali, da je razstrelbo povzročil tako zvani črni smodnik, čigar upo | rabo ne odobravajo zvezne ob Konfederacija, ki baje kon trolira vse delavske unije na Kubi, ni še dobila čarterja odi kubanske vlade, navzlic temu pa smatra vlada njene uradni- ... .. jke kot pravomočne zastopnike va in prašič, kajti kemija nam .kul|anskil| (ll.lav<.ov. ho omogočila izdelovanje l»o|j- Kden voditelj Konfederaci- je je komunist Lazaro Penna. ]asti nekaterih držav. < >1» zaključku je rekel K Na svetu je t lost i slabih — toda izkušnje, ki sem j stvari, ki povzročajo človc imel ž njo, -o bile zamejstvu le škodo. Najslabši in ^ vredne milijone. Že takrat sem 'najnevarnejši med njimi pa se prepričal, da ima vojno na 'sta politika in vojno ščuvanje. vesti majhna skupina posame- ,Toda dobrin je več nego slabo-znikov. Dane« je istotako. Ista sti. Največja dobrina med vse- j Konfederacija je v zvezi s Fe onl: deracijo latinsko - ameriških ijo lavcev, cente v. ki ji načelu je Vin-Toledano iz Mexico Ci- bi bilo dosti bolje, če bi imela WPA nekoliko več sredstev na razpolago. Governer je pisal demokratu Tavlorju iz Colorada, načelniku zborničnega apropria-cijskega odbora, da WPA pod nobenim pogojem ne sme biti prikrajšana. Stroji izpodrivajo delavce WASHINGTON, D. C., 26. aprila. —William Green, predsednik Ameriške delavske fe- Poročilorudniškega urada je deracije, je pričal pred zvez- objavil notranji tajnik Ickes. Eksplozijo, — pravijo iz- nim odborom, ki preiskuje monopole, ter rekel, da je v zad- skupina skuša zaplesti svet v ini je pa a\toinobil. BALKAN SE BORI PROTI TUJCEM Morilec stare dobil 20 let matere Sodnik Lester W. Patterson je obsodil na dvajset let ječe letnega Lawrenea Frize-a, ki je za«lavil 8U-letuo Henriet- n je ITALUA NE MORE OSTATI IZVEN VOJNE HIM, Italija, aprila. — Giovanni Ansaldo v svoji tretji izjavi v dveh tednih pravi, da je za Italijo nemogoče, da bi mo- jiovjj ?la oslati izven šolanje evn»p-ke vojne. A n saldo, uritluik grof Ciauovega lista *'II Telegrafu", je |m» radio govoril italjaiiskemu vojaštvu. Rekel je, da sklepa, da Im» Italija morala slt»|»iti v sedanjo vojnt», iz govorov, ki sta jih imela v zbornici fašizma in kor|»oraeij grof Dino Grandi in {MMltajnik v notranjem niini-trstvu Guido Buffarini - Guidi. Ansaldo je rekel vojakom: "B<»lj kot kaj drugega ie važno r.;» nas, tla snit» pripravljeni na i»t>\elje, ki bo tprišlo." Na kateri strani h« bo l»orila Italija, je {Hija^uil z besedami • **Vse svoje želje združujemo za us|»e!i nemškega orožja in ne pridružujemo Nemčiji s (»ozdravom na nemške vojake, ki padli na norveški zemlji." BKOGKAD, Jugoslavija, aprila. — Ker se Nemci po v.-eh deželah |«oslužujej«> Aoliunstva in pt»dknpljevanja, obla- jto Lolmian. K starki, ki ni bi-sti jH» v-eli državah jugovzliodne Kvroj»e omejujejo uelova- |la njegova prava stara mati, ' tujec v v svojih mejah. l,a« l,a »»ačeha njegove mate- Posebno tri države morajo biti zelo oprezne, da Nemci v nji- »e, je prišel ]»o denar. Ni za- Naročllo za (letala WASHINGTON, D. 2G- aprila. — Fraiiet»ko-Hugleška nakupua komisija naznanja, t hi je potlpi-Mila v zadnjih dveh tetinih kontrakte v zne-wku dvesto trilijonov dolarjev za tiakup aeroplauov iu aero-planskih delov. Fraiux>z Reue Pleven in Anglež Arthur B. Purvis sta po- rimotornih iMinibnikov. Motorje In» kupila komisija od Pratt and Whitney Co., Wright Aeronautical Co. in Allison Co., letala pa od Cur-ti-sovih, Douglas* v ill in Bel-lovih tovarn. Vsega skuhaj ImkIo kupili zavezniki nad šti-ritisoč letal. Zavezniška komisija bo pla-•"ala tudi za razširjenje ameriških tovarn, da ne bo prikraj- liiejah ne prično kakega revolucjoiiarnega gibanja. Te hteval dosti, pač pa le nekaj države so'Madžarska s 71 H),000 Nemci, Romunska s 700,000 eentov, da bi št»l lahko v mo-Neiuci in Jugoslavija > 7, Nemci. jvie- Ul i,llt'Ia denarja ozi- Ncmško narodnostno manjšino v Romunski votli Wilhelm liotela dati, jo Fabrizius, čegar ^lelovanje bi bilo za Romunsko zelo nevarno,zadavil. Morilčev zagovor <(ko hi bila »ležela zapletena v \ojno. Naeijsko gibanje na .Madžaivkcui vtnli Kolonian Hubav, ki je posebin« Zildnje čase |*ostal zelo delaven. Madžarski liaeiji setlaj pt»dpirajo bivše»a madžarskega ministrskega predsednika Belo Imredija. ki zahteva, da Ma«ižar>ka potlpira Nemčijo v zameno za nemško |m»uu»č, da bi Madžarska doliila Transilvanijo od Romunske. Jugoslovan-ki Nemci imajo več voditeljev, od katerih pa še ni n i kdo i »osebno stopil v t»spre«lje z morebitno izjemo zelo zmernega Johanna Keksa. V Sloveniji in Slavoniji žive katoliški Nemci, v Vojvodini in Banatu j»a protestantski in jih je zelo težko organizirati. vedenri, — je povzročil črni j njih desetih letih pripravila smodnik; ki je dvignil gost oh- moderna mašinerija najmanj lak premogovnega prahu in ga tri milijone delavcev ob kruh užgal. To je bil zadosten vzrok in zaslužek. — Jasno je, — je dejal Wm. Green, — da tvorničarji ne bodo zavrgli modernih strojev in se začeli posluževati zastarelih metod. Moderni stroji bodo ostali. Vprašanje je, kako naj se zajamči navzlic modemi mašineriji delavcem obstoj. Na razpolago sta le dve poti: povečati produkcijo in skrajšati delovni Čas. Po Greenovem mnenju bi bila velikega pomena uvedba trideseturnega delovnega tedna v -vseh industrijah. o in ni bilo treba navzočnosti eksplozivnega plina. Črni smodnik v majhnih množinah ni toliko nevaren, dočim postane v veliki količini usoden. nik je prosil sodnika, naj ga priporoči parolni oblasti. — Tega ne bom storil, — je odvrnil sodnik. — Obtoženec je zaslužil smrt. Sreča je bila zanj, ker je priznal svojo kriv o. V nasprotnem slučaju bi bil prišel pred poroto, ki bi ga nedvomno obsodila na smrt. vedala, da artnatlne obhrsti šaua produkcija za domačo po dovolile prodati komisiji več-1 rabo in da bo mogoče zadosti-je število najmodernejših »ti- ti tudi naročilom drugih. V Jugoslaviji so se Nemci zavzemali za bivšega ministrskega predsednika Milana Stojadinoviea, ki pa je bil z urno gimi svojimi pristaši prejšnji teden interniran. Zadnje tedne je Jugoslavija zelo ojačila svojo obrambo. — Vojni minister general Milan Nedič je 18. aprila poslal čast-•ikom tajna povelja, da .se postavijo proti vsakemu vpadu, ie oziraje se na nasprotna -povelja jh> radio, ali pa iz drugih •virov. Oblasti zasledujejo nemške agente, preiskujejo hiše in „ „ . -— ______„ , _ klube Nemcev iu jih zapirajo. Pred nekaj dnevi je i»olicija v'sta se poročila. Ženin je star žela za brezposelne služi nje- Dolga ljubezen TABBRG, N. Y., '26. apr. — Preti štiridesetimi leti se je bil Thomas Cooney -seznanil na svatbi svojega brata a Clothildo Tiemian. Ves ta čas sta se rada videla, prejšnji teden jo je pa zasnubil. Včeraj Pogajanja med GM in CIO DKTROIT, Mich., apr. — Zastopniki United Automobile Workers CIO, in zastopniki General Motors Corporation so se začeli 'včeraj pogajati glede izpremeiiibe obstoječe pogodbe. 1'nija je pri volitvah dobila pravico zastopati 130,(KK) delavcev v 4!) tovarnah. Zahteva za delavce splošno povišanje plač, plačane počitnice in izboljšanje v pogledu starostne prednosti. Moore hvali WPA WASHINGTON, 1). C., 27. aprila. — Governer Moore iz pridelke 16IHJ milijonov dolar. New* Jersey je povedal kon jev, dočim so dobili od 'vlade gresu, da je storila WPA iz- 291 milijonov dolarjev, redno dosti dobrega za državo New Jersey in da je bil denar, namenjen tej vladni agentu ri porabljen v prepotrebne namene. — Denar, ki ga potroši de- Vecj! dohodki farmer jev WASHINGTON, D. C., 25. aprila. — Poljedelski urad je sporočil včeraj, da so imeli a-ineriški farmerji v prvem četrtletju tekočega leta 1987 milijonov dohodkov, to je dvanajst odstotkov več kakor lani, ko je znašal njihov dodo-dek v prvih treh mesecih 1773 milijonov dolarjev. Farmerji so dobili za svoje stanovanju nekega Nemca v Krškem našla orožje in uniforme. 84 let, nevesta pa fifi. Meseca marca so znašali dohodki ameriških fanner jev manj kot pa meseca januarja in februarja ter manj kot meseca marca lanskega leta. Letošnjega marca so dobili <>01 milijon dolarjev, lanskega ni lastni koristi. V vseh ozirih marca pa 612 milijonov. G tj A S NAEODr-New York Monday, April 29, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY GLAS NARODA" (VOICE OP THE PEOPLE) by Skfenie Publishing Ceepsny, (A Corporation). ; 3. Iap«ha, Sea. — Place of business of the and addra—tm of above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK. N. T. 47th Year **Oias Naroda** la issued every day except Sundays and holidays. — Subscription Yearly 96.—. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja list zs Ameriko in Kanado $6.—; za pol leta $3.—; sa četrt leta «1-60. — Za New York sa celo leto $7.—; za pol leta $3.50. Za inozemstvo za celo leto ?7.—; za pol leta $3.50. "OTJkS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV •GLAS NARODA." 216 WEST 18th STBEET, .NEW YORK, N. Y. CHelsea 3—1242 NAROČNIKI, ki so zaostali z naročnino za mesec februar in marec, so naprošeni, da blagovoljno poravnajo oz. po možnosti doplačajo k nadaljni naročnini. S tem, da imate naročnino vnaprej plačano, listu mnogo vstrežete, ker prihranki pri opominih so upo-. rabljeni za izboljšanje lista. MUSSOLINI NOČE PREMALO Italijanski diktator Mussolini je razodel zaveznikom svoje želje oziroma zahteve. Kot nagrado za vzdržan je miru. v Sredozemlju zahteva, da zavezniki s svojo gospodarsko blokado ne smejo ovirati Italije. To so pravi: zavezniki ne smejo preiskovati nobene italijanske ladje, prestreči nobene italijanske pošte ter ne smejo ovirati italijanske trgovine z nevtralnimi in vojskujočimi se državami. Z drugimi besedami rečeno: Mussolini hoče tudi v prihodnje neovirano igrati vlogo glavnega nakupnega in prodajnega agenta za Nemčijo. Da bi to pomenilo popolno izjalovljenje gospodarske blokade, Mussolinija ne briga. To ceno zahteva za mir in prav dobro ve, da zavezniki ne morejo to eeno plačati. To pa .nikakor še ni vse. Duče zahteva tudi demilitarize 5o angleških in francoskih o]K>rišč v Gibraltarju, na Mal-»j ( i prti, na francoski Korziki in v Tunisu. V Afriki hoče i-r»«e^ Džibuti, važne koncesije ob Addis Ababa železnici ter 1'LdlkU oesedo kakor Anglija pri kontroli Sueškega kanala Vse te z. hteve je stavil že prej. Če bi se odpovedali Angleži Gibraltarju, Francozi pa Korziki in Tunrsu, bi prepustili Italiji kontrolo nad Sredozemskim morjem. To bi bil enostaven samomor dveh evrop skih velesil. PREDLOGA ZA ODPRAVO NEZAPOSLENOSTI Prejšnji teden je predložil William Green, predsednik A-nieriske delavske federacije Narodnemu gospoarskemu odboru nekaj zelo značilnih predlogov za opravo nezaposlenosti. Delavski voditelj je dejal, da se je začela Federacija resno baviti s» praktičnim programom za nabavo dela in da bo ta program kmalu predložil javnosti, kajti skrajni čas je, da. se dežela resno loti tega perečega problema. Kot prvi korak v tej smeri je predlagal skupno akcijo voditeljev industrij, delavstva in vlade. To sodelovanje je svoječasno zahteval tudi John L. Le-fis, predsednik CIO, za njim pa Philip Murray, podpredsednik CIO. Precejšnje število industrijalcev se strinja s tem načrtom. John L. Lewis je takrat predlagal predsedniku Roosevelt u, naj poveri proučevanje te zadeve nekaterim zastopnikom industrije, delavstva iu vlade, toda doslej se v tem pogledu ni še ničesar bistvenega zgodilo. Oreen pravi, daipoziva organizirano delavstvo, iudustri-jo in javnost k sodelovanju, da bo čimprej dosežena zadovoljiva rešitev. Po Greenovean mnenju je treba dognati natančnejša in podrobnejša dejstva glede zaposlen ja, plač, delovnega časa, stroškov in produkcije. Delovni teden je treba na vsak način skrčiti. Delavci morajo biti deležni dobičkov tehničnega razvoja. Predlagal je tudi, naj se zviša letni narodni dohodek za deset tisoč milijonov dolarjev. Proti temu zadnjemu predlogu je bil senator King, pretisednik Narod noga gospodarskega odbora, ki je jdejal: — Dežela ima na razpolago tako ogromne naravne vire, tako izpopolnjene stroje in toliko delavske sile, da se ne sme zadovoljiti z dohodkom 80,000 milijonov dolarjev, »pač pa mora njen letni narodni dohodek znašati najmanj 100,000 oziroma 125,000 milijonov dolarjev. Nekatere priče so zatrjevale, da moderni stroji res izpodrivajo delavce, kar je pa le začasen pojav, kajti koncem konca we zaposlenje poveča, to pa vs-ied nizke cene produktov in vsied razširjenja tržišč. Oreen je tem nazorom ugovarjal, češ, da so varljivi. — Kar se ni v preteklosti obneslo, se tudi v bodočnosti ne bo, ■— je rekel. Znane so mi nekatere mehanizirane industrije, — je dejal, — kjer vrše stroji skoro izključno vse delo. Potrebujejo le tujka j izvešbanih mehanikov in f>ar nadzornikov, vse drugo pa izvnie biroji. Niti pometačev jim ni treba, ker so tovarne umetno zračene. Omen je spodbijal nazore nekaterih, da je 44Amerika prenehala rasti in se razvijati ter da se moramo vdati v usodo gospodarskega zastoja." LEP USPEH MARIBORSKE POLICIJE. iZagrelbška policija je že več dni iskala ponarejevalce bankovcev po 500 din, ki so se pojavili v poslednjem času v prometu. Kot eden rznued raape-čevalcev ponarejenih bankovcev jo bil aretiran neki Anton Žuraj, ki je rekel, da je ponarejeni denar dobil v Maribom. Zagrebška policija se je takoj obrnila na policijo v Mariboru, ki je iz vriši In vsestransko preiskavo, ter izsledila celo dtaržbo i >on a roje v alee v. v29. marca »so prispeli v Zagreb policijski agenti poti vodstvom. detektiva Josipa Globina, ki so zagre/bsko policijo obvestili. da so nahaja v Brozo-vi ulici -št. .*{6 v Zagrebu tvor-iiica xa ponarejanje denarja. Eaigreibiski in mariborski de-tekiivi so šli \vi skupaj v Bro-zovo ulico, ter so v lt-seni baraki na dvoriišču aretirali kovača Konrada Bezija-ka, ki jo barako najel pred dvema nue-secoma za kovaško olbrt. Namesto kovačnice je v njej uredil tovarno za ponarejanje denarja. Bezijaka so policijski agenti aretirali ter odpeljali uklenjenoga. V baraki so našli velik moderen stroj za ti-, skanje 'bankovcev, kakor tudi i nekaj drugih pomožnih stro- ( jev. več klišejev za ponare-' janje bankovcev po 500 din in večjo količino na pol izvršenih bankovcev, ki so se sušili. Policija je vse to zaplenila. Aretirana sta bila tudi lastnik barake in njegova žena, ki sta vedela za ponarejanje denarja. Preiskava se nadaljuje, da bi iztsUvTili še ostale člane ponarojeval niške družbe. TRAGIČNA SMRT V PLAMENIH. Iz Krškega poročajo 125». marca: — Naiše vinorodne gorice «o bile v noči od petka na. soiboto priča straišne bort>e med življenjem in smrtjo komaj .'»6 letne brezposelne šivilje Mjlice Perkovič, ki je v samotni sobici v zidanici, kamor jo je potisnila beda, postala žrtev neprevidnosti. Zanetila je ogenj in pri živem telesu zgorela. Ko je prišla v soboto popol-dno v svoj vinograd Marija Grozde, mati Perkovičeve, je opazila, da so jo \v, zidanice močno kadilo. Misleč, da hčerka kuha, je stopila k vratom in vprašala: Milka, kaj pa, delaš? Kako moreš biti v ta j kem dimu T" Toda vrata so hi-1 la zaklenjena in odgovora ni' bilo. Vsa tpnestrašena je začela klicati -sosede, prepričana, da v zidanici gori. Ko so vlomili vrata, so se prepričali, da ros gori. Iz dima so švigali plamenčki po tleh. Tla *o gorela. Ko pa so ogenj pogu-sili in se je dim razkadil, se jim je nudil grozen prizor. Na tleh je ležalo vse skrčeno in ožgano žensko truplo. Mati je takoj spoznala svojo hčerko, ki pa je bila že mrtva. Ker so dali nekateri znaki slutiti inuor, so pustili vse na mestu ter obvestili o tem oblatit., ki je takoj uvedla preiskavo. Obdukcija je potrdila, da je Per-kovičeva zgorela pri živem ter lesu. Kakor so izpovedale nekatere priče, je prejšnji večer popila par litrov vina in je morala biti popolnoma pijana. Ko jo legla na svoje borna ležišče na tleh — drugoga sobica itak ni premogla — si je gotovo prižgala cigareto, katere ogorek je povzročil ogenj in tinti njeno smrt. Možno pa je tudi, da je Perkovičeva namenoma storila to, ter izvršila na tako grozen način santotnor ker je večkrat izjavila, da 'se je naveličala življenja in da si ga bo končala, poleg tega pa je bila se neozdravljivo bolna in je živela v skrajni bedi. Zapušča komaj 12 letno hčerko Milico. Mož je šol -prod časom v Maribor, kjer je baje dobil delo. ITALIJANSKA VOJSKA. Italijanski zbornici so predložili zakon o novi organizaciji italijanske vojske, ki ga ej bil naznanil državni podtajnik general Soddu. Po tem zako-ivu ho armada brez kolonialnih čet. razdeljena v šest vojnih o-krožij z 18 annadnimi rbori. Med po&ebnmu zbori je omeniti abor, ki bo |>opolnoma motoriziran, dalje zibor ok'lopnili vozov in brzi armadni zl>or. Planinske čete bi imele posebno vrhovno poveljstvo, pehotnih divizij bi bilo 58, dve diviziji bi bilj motorizirani, tri bi bile divizije oklopnih voz in 3 divizije 'bi bile b rze divizijo. Alpinci bi predstavljali pet divizij. v Zadru in na Elbi bi bili dve posebni mešani diviziji. Pehota bi obsegala tri polke grenadirjev, 108 polkov di-vizijske pehote, štiri polke motorizirane pehote, dvanajst polkov ber>aljerov„ deset polkov planincev, Šest i>o!kov motornih vozil in polk albanske straže. Konjenico bo sestavljalo 13 polkov in nekoliko oddelkov lahkih oklopnih voz. PESMARICA "Glasbene Matice" UredH dr. Josip Oerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Topništvo bo oliUogalo 54 polkov v pehotnih divizijah, dva v motoriziranih divizijah in tri v oklopnih divizijah. Dalje bo štelo pot polkov gorskega topništva, tri polke za brze divizije in sodem polkov za obmejno stražo. Končno bo štelo še IS polkov »bornega topništva in pot polkov topništva zoper letala. S tem 1k> italijansko topništvo štelo 123 polkov, to jo dvakrat toliko kolikor leta 1915. Oklopne čete bodo obsegali IS zborov oklopnih divizij, a vsakemu generalnemu zboru bodo dodelili po en pionirski polk. Kazen tega bo še cela ■tfrsta samostojnih pionirskih čet. Ojačenje kadra se izraža tudi v povečanem številu častnikov. Nova italijanska armada bo štela 32 annijskih generalov, 92 divizijskih generalov in 155 b riga dn ill generalov. V glavnem stanu bo 48 polkovnikov in 178 podpolkovnikov. Na novo bo urejeno tudi vprašanje častniškega napredovanja in častniških plač. Peter Zgaga Prvi videz je običajno jako varljiv. Saj vam je znana šahovnica. Sestoji rz štiriinšestdeset polj, dvaintrideest je belih in dva-intrideset črnih. Kraljewko i-gro — šah — je baje izumil neki indijski modrijan. Ko ga je vladar vprašal, koliko zahteva za svoj izum, mu je rekel: — Za prvo.polje mi daj eno pše-{je rekel: nično zrno, za drugo dve, z,i tretje štiri, za četrto šestnajst, za peto šestnajstkrat šestnajst in tako naprej, za vsako nada-ljnp polje tolikokrat več pše-ničnih zrn, kakor za prejšnje. Vladarju se ponudba ni zdela pretirana, pa se je kmalu prepričal, da ves svet no »pridela toliko pšenice, kolikor NOVICE IZ GALESBVRGA, I ILL. Ker mi je potekla naročnina, vam priloženo pošiljam $3.00 in obenem napišem par vrstic, da jih objavite v "Glas Naroda" ako so vam zdi vredno. ISeni že vaš r^tar naročnik ,pa to je moj prvi dopis. Tukaj pšeničnili zrn bi prišlo na šti-riinše-deseto polje. Tc bajke sem se spomnil ob čitanju poročil o newyorških oderuških izposoje valcih denarja, ki jim je te dni stopila postava na prste. Neka gospodinja je nujno potrebovala petdeset dolarjev. Agent oderuške družbe ji — Z veseljem vam posodimo, z največjim veseljem. Plačati boste morali seveda nekaj obre-ti: dolar od vsakih jH'tih dolarjev na teden. Gospodinji so jo to na prvi videz dosti zdelo, toda če je človek v zadregi, je pripravljen na marsikatero žrtev. Podpisala je pogodbo in dobila petdesetak. Kmalu se je pa prepričala, kakšne strašne stroške >i jo nakopala. Za izposojenih petdeset dolarjev je morala plakati na teden deset dolarjev obresti, to je $520 na leto, oziroma 1040 procentov. l'e je park rat zaostala s plačilom, je morala plačati ob resti od obresti. Od leta l!K»s je "vrnila" za izposojenih pet deset dolarjev $4396. v Galesburgu nas je pred ne-1 Slednjič pa ni mogla ve« kaj desetletji živelo lepo števi- zmagovati silnega bremena ii lo Slovencev, sam lepo Sedaj pa sem o- je "dobrotnika' ki ji je prisko-tal sam s svojo družino. Do '"d v stiski na pomoč," javila sedaj tukaj ni bilo nobene pni-|obla>tim, njen dolg je pa nave industrije,. sedaj pa je par, vzlie temu še vedno znašal novih, velikih in popolnoma 'M-*H). V obupu je poneverjala modernih tovarn. Pa kaj po- denar bratu, materi in možu. | ADOLF SCHAUERj; ZEMLJIŠČA in ZAVAROVANJE JAVNI NOTAR 66-04 FOREST AVENIJE nrnoEwooD BROOKLYN, N. Y. Telephone: HEgeman 3-8615 PRESTAVE. POOBLASTILA. ZEMLJIŠKE TRANSAKCIJE TUKAJ IN V STAREM KRAJU Najboljia po*tr«ife« po ffejniiji ceni. Sposobeic odvetnik vedno NA RAZPOLAGO j IMATE ZE TA PRIROČNI ATLAS? V teh kritičnih časih je vsakemu jfitaMJu dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ga še danes! Velikost 9» x 14*4 inčev 48 velikih strani; 3J barva n iti xemljevldov tujih držav in 9 zemljevidov Zdr. držav in zastav vodilnih drŽav ; 45 svetovnih slik i»o|>oInuma o-rna ("onih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zoioljcTid kaže eeli svet in tudi: RAZDELITEV POLJSKE ME1> NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO RUSKA MEJA Cena 25 centov Pošljite svoto v znamkah po 3 _oz. po 2 centa._ Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, Ki SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite z atlasom in ko ga izpolnite in pošljete k izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni. " "Naročite Atlas pri: " GLAS NARODA " t!6< vfeST tSttr &TR8tfr NEW, I.0B1, N. I. HIMEN V sobo se jo v North Borgon, N. J., i>oror*il John Terček, najstarejši siu našega urednika Mr. Janeza Torčeka, z Miss Ano Casci. Bilo srečno! Istotani iu isti dan'' je tudi stopil v zakonski stan naš rojak ih bivši nadporočnik v avstrijski armadi ter pozneje ;stotnik v jugoslovanski ariua-.di Mr. Fred Kur** — Čestitamo! Pot res v Seattle SEATTLE, Wash., 26. apr. — Prebivalstvo tukajšnjega mesta je outilo davi ohio dobrot. Zlasti bomo v travi imeli in nogo vitaminov. Bojim .se pa, da bodo bogatini hitro izgubili dobrote, ki .so jih našli v travi in bodo nuzupili. da se naj brezposelni pridno pasejo, da si bodo na ta način zopet ude okrepili. Vas ItMH) pozdravljam,, v John Dol i usek. SREDIŠČE ZA SLOVENSKE FONOGRAFSKE PLOŠČE. — PlSite za cenik. J. MARSICq, INC. 463 W. 42 Street New York 'PONESREČEN POSKUS V DARDANELAR. 'X«'ki 20-let ni turški študi-nt je poskušal preplavati Darcla-nele in je pri kraju Kale Sul tanio utonil. Mlad mož je ho-!t Fordu, moderni znanosti, kemiji, izvedencem iu strokovnjakom. Oličudova-nja so vredna njihova prizadevanja, občudovanja vredni so njihovi uspehi. Toda če >e zamerim moderni znanosti ali in*, klob&s, ki jih bodo napravili kemiki brez uporabe češnja iu svinjetine, jaz že ne Vhuii kupo val. Ne kupoval in ne jedel, r^p CJevelamiski "Škrat" mi menda ne bo zameril, če ga na nekaj opozorim. Iz "(1. X." je ponatisnil zgodbo o Ribničanu, mešetarju in kro ti > pripombo, da jo je tako napisal Frane MiKinski, oziroma Fridolin Žolna, naš najboljši humorist- S tem je storil Milčinskemu veliko krivico, kajti on je ni ta ko napisal, pač pa dosti bolic, izrazitejše in krepkeje. Meni je zgodba znana že pet indvajset let. Rajni Janez Der-čar mi je povedal nešteto ribniških in med njimi tudi to. Mileinski jo je objavil v zbir ki "Suha roba ', in kot so mi povedali, jo je letos ponatis-nil neki -lovenski koledar v Ameriki. Ko sem pred nekaj tedni i-skal primere za nesmiselnost vojne, mi je prišla zgodba na misel. Ker pa nisem imel "Suhe robe" in koledarja pri rokah, tla bi v svoji koloni Mil-činskega z imenom in dobesedno navedel, sem tisto reč o-pisal pač po spominu in po svoje. Pri tem sem rabil pristen ribniški način pripovedovanja ter sem si od Milčinskega izposodil le izraze, ki so v ribniški govorici tako krepki in mastni, da bi jih tiskarsko črnilo ne preneslo. • IIW I1IIH Mftlr.iHnirti "O LAS NARODA"— New York Monday, April 29, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY M. ZOŠČENKO: PREDNOSTI KULTURE "Veste državljan ,jaz >e ni- seiu trenil. Tistega dne sem sem nikoli vnieševal v stvari, ki me nič ne brigajo. Vedno sem se z vsem sprijaznil. Tudi ko »*o uvajali novo politično, ekonomiko ali ekonomijo, nisem ugovarjal. Kaj me pa em molčal Ko so se pa jele kazati posledice, mi je zastalo srce v pivih, f'ntil1 sem nekakšne izprememl>e v našem življenju." 4 4 Smejal i se mi bost<», državljan, vendar vam pa hočem tu opisati svojo prigotlo. Vrag vzetni vsa gledališka na svetu. Zavoljo gledališča moram zdaj oblačiti --irknjič in hlače. "i J pošliiKajjtc: T-zprel.ajal j«toriiii. uanes seni se onega dne |m> inwtnihj*" ° "blecen. ulicah. . Kar sen* se ustavil pred krčmo in . . . « • 44 Vasilij Mitrošanovič. to ste vi?" zasliši uv naenkrat v.mui gbiK Obrnem se in zagledam tovariša Loktjeva z lepim dekletom. ki me je slučajno tudi poznalo, in ki me je tako ogovorilo. 14'.Kam si pa namejen?" jo vprašal Loktjev. -em na nj«, da so se ljudje kar obračali. Potem se je pa Vmena'la v to Katja — dekle tovariša Loktjeva. Saj vc+4e, kaj vse lahko doseže ženska. Omehčal tsem se kakor sladoled. Sli smo torej v gledališče, in tedaj so se pričele moje najhujše muke. Kupili snto vstopnice in jo ubrali po stopnicah gori. 'Kar so nas poklicali nazaj. ^Suknje, prosim." so dejali. To pomeni, da se moramo sleči. Loktjev in dekle *ta se seveda slekla kakor gada. Jaz sem pa stal in niti z očesom ni- Ibil nasmroč slabo oblečen. Svršnik sem Lmel oblečen kar čez srajco. In čutil sem, prijatelji da ,se mi šibe kolena, da mi postajajo roke 'trde. In mravlje so mi jele begati po hrbtu. Taka sramota, sem j>o-mislil. Kar je res, je row. srajce nisem imel umazano. Bila je dokaj čista. Toda sami l>o-ste raomnveli, iz grobega platna, nič kaj posebno lopa. Razen tega se je pa na ovratniku gu-gal gumb kakor rezanec. N«' moreni vendar s takim gumbom v gle lalrščo. Neumnost! lin tako sem dejal: •"Pri moji veri, tovariša, zdaj f*a res ne vem, kaj naj Danes nam nt' iii«-em Sramujem s«* odložiti svnšnik. Pomislite vendar, srajca iz grolvcga platna, naramnice in tak gumlb na ovratniku. Gromlska strela!" "'Pokaži »e no." jo dejal tovariš Loktjev. lOdprl som torej svršnik in se pokazal. •"Him.," ie dejal, "poselmo mikaven res nisi, to že priznam." (Katja em vedel, gos neumna. da pojdem v gledališče," sem jo nahrulil. 44Kaj pa lio-če?s. saj moram štediti in le redko ohlerein hlače. Kaj za tot" fRa-zmišljal sem, kaj storiti, lljoktjev — ta preklicani dečko je dejal: I44 Veš kaj? 44 Posodim ti svoj telovnik. Obleci ga in delaj se da ti je vroče." Odpel jo Suknjič in so jel otipavati po telesu Iskal jo telovnik. U4Grom-ka .strela!" je zaklel. ''Telovnik sem pozabil doma. Toda to nič ne de. Vzemi mojo kravato, bos vsaj elegant- VAŽNO ZA NAROČNIKE Pole« uaslofo Je razvidno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva •tevllka pomeni mesec, druga dan Ln tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela ln stroškov, Vas prosimo, da skutate naročnino pravočasno poravnati. PoAlJUe naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte naSemu zastopniku v VaSen« kraju ali pa kateremu lamed castopnlkov, kojlh Imena ao tiskana s debelini črkami, ker so upravičen! obiskati tu«». druge naselbine, kjer Je kaj naSlh rojakov naseljenih Zastopnik bo Vam Isročil potrdilo ca plačano naročnino. CALIFOUNIA; Han JTranciapo, Jacob Laushln COLORADO: Pueblo, Peter Cul Ig. A. BafU« Walsenburg. ML J. Barak INDIANA: - ludlsnapolis: Frank Zui»ančič ILLINOIS: Ckleago, J Cicero. J. Bevčlt < Chicago. OSnsro ln Illinois) JoUet, Jennie Bamblch Ln Hali«. J. Bpelich M«nooc.Uh, Frank AaguaUn North Chicago In Waukegan. MARYLAND: KltnmlUer. Fr. VoOoplvss ItlCBULC AN: Detroit. L. Plnnknr MINNESOTA: ('klaholm. J. Lukanich E«r, Jon. J. Peahal Bvnloth, Loots Oonls . .Glhart, Loots Veoni Hlbftdng. John Porte Vtaqginfa. Frank HrvaUcb MONTANA: ■ Etotndap, M. M. Panlan Wnofioe, L Champa NESmASKA: 0*%ha, P. Brodsrlck NE V TORE: ..uSaji OHIO: Bacberton, Frank Xrskn Cleveland, Antqn Bobek. linger, Jacob Resnlk, Job- Hiapnia Girard, Anton Nagodo Loraia, Louis Balant, John Kumio Tcungatown, KlkaU OKBOON: Oregon CHj. J. Koblar PENNSYLVANIA V k 4 Bessemer, John Jevniknr Conemtugh, J. Brexavne . Coverdale in okoUca. Mrs. Ivana Rupnik Expert, L«u>s Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Knnrin Fr. Blodnlka* Greensburg, frank Novak Bomer City. Fr. Fereachak Johnstown, John Polnnts Kraya, Ant. TaulelJ Luserne, Frank Balloch Midway, Jouxi 2o*t ' Pittsburgh 1q okolica, Philip Prognt Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. 8ckifrer West Newton, Joseph Jovfn...... WISCONSIN. «... Milwaukee, West Alilc, Fr. Skak Sheboygan, J WYOMING: Bock Spring*, Leeds Diamond t Hie, Joe Beika nejši. Ovij si jo okrog vratu in delaj se, da ti je vroče. (Katja je pa zamlniirala: 4 4 Domov greni Doma sem vsaj varna. No, lepa kava-lirja -ta mi. Eden je skoraj nag, drugi ima pa na mestu svršnika vozel na vratu. fX'rgli smo na hiljetarja in s |)estnii preti nosom »mo ga prodli. naj mo pusti v svršni-ku. Nič ni pomagalo. Bilje-tar je bil neizprosen. Niti za jx'tdi se ni zmenil. Vse torej kjuže, tla pojdem vendarle po-plaknit svoje #rlo, s.em pomislil. (Min som kc pa spomnil, da .sem. plačal vstopnico, so so mi jela Šihiti kolona in ni so mi hotelo k izhodu. 'Loktjev ta mi*ha grda, nri jo cs vet oval: ""»Odloži torej naramnico in naj jih Katja no-i namesto ročno torbice. Sam so pa po-žuri, kakor da ti gore tla pod nogami. Delaj se, kakor da ti je vroče in da si v letni srajci.* u'Kakor hočeta." se jo upirala Katja. 44toda jaz naramnic no bom nosila. Naj jih nosi Vasilij Mitrošanovič sam. Naj jih zadme okrog vratu, če bore. Meni je. to vseeno/' Slekel sem torej svršnik in stal v srajci kakor lunatik. Ugledno obeinojdeni domov." GOREČA CIGARETA V ŽEPU. V nekem hotelu v Ilambur-na CeŠkem in Ogrskem. To gn ^so našli nekega gosta v nje-visoko mesto v poštni službi gov i sobi mrtvega. Neka r.ohai i je bilo tledno. Totla žt? njegov ca je začutila zgodaj zjutraj vnuk je leta 1720 odstopil vsse^luh j»c» sinodu in opazila dim, svoje pravice cesarski zbornici ki je uhajal skozi neka vrata, in »s tem je bil poštni promet1 Nato so vdrli v sobo, poirasilil na Češkem nekako |>održav-ijen. Svoje pravice je prodal zelo dobro, hkrati pa je dobil še visoko odlikovanje: red zlatega ruma. Obdržal je pa , 'Že v >tari Perziji so imeli na^im poŠtam podobno ur-ta-novo, ki so |»a služile samo prenosu kraljevskih pisem v razne kraje prostrane "države. Po Herodotoveni in Ksenofoiito-vem pri]>ovedovanju so bile po vsej perzijski driavi približno en dan poti med sel »o j razdeljeno stanioe^ na katerih so bili vedno pripravljeni mladi postni sli s konji, ki čo morali •prenašati kraljevske listine ponoči in } »od lke v i ter ob vsakem vremenu. 'V stari Grčiji pa ne najdemo podobnih ustanov, kajti heine-r odrom i, ki >o vzdrževali po-edinc grške poštne zveze, .so bili navtivlno tekači in ti se na nolienih postajah niso izmenjevali. . IV Kinsii so uvedli poštni promet po perzijskem vzorcu j p«j-t'nih slov in postilijonov, j j PRATIKE Preti nekaj tetini smo pisali vsoin onim, ki so naročili pra-tike, in smo jim sj>orociIi, da naročila ne moremo izvesti, vsled česar smo jih pro-ili, da nam sporoče, kaj žele, da naredimo s i>oslano vsoto. Večinoma smo prejeli odgovore na pi- ojtenj in našli gosta mrtveira.. . , . A IPreiskava jo dognala, da io|H,,a» tU',a »Mn ^ bil mož vtaknil zvečer <4ort.r.0oogovtmli. Prosimo jih te- cigareto v žep suknje in otlšel ',a.to cA,,rl>reJ ^tore m nam spo-spat. Suknja je ziičela tleti.'r0cc je zaee tlim, v kat« - ujjravo poŠt k»»t najvišji urad-j razvil ~e je «• je troi-1 zadnŠM. Bil;J KOLEDARJI svoje potomjee za we čase na-j jo sreča, da ni nastal odprt o .-lov e. kr. vrhovni dvorni tir-j gonj, ki bi ogr,-žal vso hišo. žavni in generalni dedni dežel-1___ ni poštar. Pozneje je hi I nje-J ii"ov iJotomoe s tem naslovom povišan v stan državnega kneza. . V Mi 'Poštni pi timet se je seveda od tistih časov imočno izjire-menil. Izginila jo romantika ANEKDOTA. kvi se •/..i f*i< VI -e velike priprave z,i proslavo lsr» lctni<-»' ino>kt»v.ske univerze. l*ri tej priliki so v<> >pt»mnili tudi zn:i- šele pod cesarjem Avgustom. Na .poediiiih r^tanicah -ti bili pripravljeni sli, ki so prenašali vesti iz Kima v vse važnejšo kraje države in iz njih nazaj v Rim. Ta pošta je baje šla hitro. .da je dobil Avgust us Ti-berjeva pisma iz A«zije v dneh. iz Panonije pa v ."i dneh. Poti cesarjem Tladrijanom so bile pošto že močno razširjene. V Well večjih mestih so hilo ob glavni cesti | m Ait ne stan ice s ktinii, mezgi in vozovi. Tam >o bili i m »sobni nadzorniki, ki st) skrbeli za prenos pisem, in vesti. Tudi te poŠte so bile prvotno namenjene samo čo- ki so z rogovi oznanja i svoj " j meni tega ruskega učenjaka monosova. ki ima velike za- I slirge za u-tanovitov univerze prihtrtl. l*tdt>hni avtobusi uadonit'stili kon.jrko vprego *Ko je bil Ivomon<»-ov še pro-tnrblje pa rogove pt»tilijt»nov.j 1'esor neiiEŠke univerze v Jurje- Teleft»n. brzojav in radio, ti i»umi motlerne tehniko -o prinesli največjo hitrost v poštnem prometu po zciiHlji in po zraku. Ostali so edino pi-smonoši. Inez katerih >-i tudi vu (Dorpatu) in je hotel uvesti nekoliko ruskega duha nanjo, so j>e njegovi nemški tovariši silnt» razburili in zahtevali odstranitev Lenitintisova z univerze. Ko so Lemonosrt-niodernega poštnega prometa»vu povoda I o t»Mii protfstu. ne nvoremo misliti. i je krohotoma zasmejal in de- jal: <4Lemonosov jt' lahko brez univerze, univerza brez njega jboma J>lii pa no more živeti.*' Tako je' tudi o-talo in protest užaljenih Zaloga letošnjih koledarjev nam je že skoraj pošla, le malo jih imamo še. Kdor tedaj hoče imeti naš koledar, nuj get čimprej naroči. Velja ."i0 centov in v plačilo sprejmemo tudi po- tne znamke. ZEMLJEVIDI TOŽBA PROTI CHURCHILLU. Poleg drugih zemljevidov i-mnmo t!idi zemljevide nekaterih po-ameznih ameriških tlr-žav. Na teh zemljevidih je o-značeno: a\ toinobilske ceste, železnice, električne jiroge, t>-kraji, mesta, vasi in poštni u-radi, jezera, reke itd. Zemljevide imamo naslednjih držav: Alabama, Arizona, Arkansas, Colorado, Illinois, Indiana, Kansas, Kentuc-'cv Michigan, New York, Okla-Tennessee in Wisconsin. — Cena: l.~> centov. 'Mene pa ljudje ni-o zanimali. Jel sem se tresti t>d mraza, kakor trs. In gumb na srajci me je neprestano žgečkal po bradi. Mar som mogel v takem položaju odložiti naramnice? Tako jt> storil t o na-niostu lile ne Loktjev. Pogledala sva se v žepno zrcalo in sedla. . No ,prvo dejanje je še nekako .slo. Samo zeblo me jo. Cele pol ure sem vadil in pre-i-zkutšal čepienje.. Slo je •silabo. Pri enem taken i bliskovitem |K»čepu seni^ kre-nil neko damo po klobuku in da bo siinola še večja, jo je zadel moj gutrfl) v ntis. In to je bila napaka. Dama jo planila pokonci in naravnost k ravnatelju. Potožila mu je. tla ji je prismuknjen lunatik zmečkal klobuk in ogrnil nois. 'Kakor poroča ne\vyorški j nemških dontišl jivcov je romal Herald Tribuneso za stop- v koš. sarju in njegovim« uratlniktnn. niki Churchilla predloži-!i t>d-Pozneje so dobili dovoljenje, govor na tožbo, ki jo je auieri-uporr.bljati te po-tc v pri vat- ;ki založnik Griffith naperil nih zatlevah tudi iz službe t«l- proti angleškemu lordu atlmi-puščeni vojaki in .Irugi privi- f raliteto. Griffith je izdajatelj iegiranci. ' politično revijo 44Kvoning In- V srednjem veku so vztlrže- 'tpiiror" ter je v svojem li«-tu vali Karel Veliki in njegovi objavil svoj razgovor z Win nasledniki v vsej državi za *tonom Cfliurohilloni/ ki pa ga prenašanje vesti in pi-em, na-' W slednji postavi- na laž. Grif-našajočili -e na vladne zadevo, fith zato toži za tnlške Inino 1 ]»osebne sle na konjih. Podob- milijonu dolarjev in zatrjuje, ne zveze so imela med e moram obheči, kadar hočem z doma. Loktjevu tega ne bom odpustil. Kadar ga srečam ,»nui polomim vsa rebra. v 12. in 18. stoletju tudi sevor-noitalijanska. nemška in nizozemska trgovinska mesta. Te poštne zvezo so bilo pa zelo pomanjkljive. (M> koncu 1(5. stoletja je ustanovil na Tirolskem pošto v našem »-mislil Roger Thurn-Taxi-. Njegov sin Franc je lota 151(» na zahtevo cesarja Maksmilijana u-vetlol mol Brusljem in Dunajem poštni promet s konji, za kar je bil imenovan za glavne-pajga poštarja. K>krog leta 1.774 .so thibile |K>štne zveze tudi nekatere deželo, skozi katere niso vodilo Taxi'-ove poštno progo. To so bile tako imenovane deželno l^šte. ki st) jih imele zlasti deželo bivše Awl rije. Tudi tu so bile pošte po nemškem vzor-tm poverjene oni -ami rtnlhini Paar. Tz te roHmio jo izišel Johann Krištof Paar, pozneje baron pl. Paar, vrhovni ptvštar 1 STRAHOTE VOJNE Času primerna knjiga Spisala Berta pl. SuttnerjJ 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 1216 18 St., New York ...................................................................................................i.|llllllll|,hi|llUilli|||iMll NOTE 7A KI. A VIR AI.l HAR- MONIKO PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALI JE. Emil Atlamir—16 JUGOSLOVANSKIH NAKODMil PESMI r* moSki zbor..........................50 SEST NARODNIH 1*ESM1 za moški zbor ....................J® SEST NAKODMil PESMI za me- bani zbor .................... ^ tako izjavo, kakršna jo bila objavljena v imenovani reviji. Baje -a je Churchill lota VXU\ povabil k sobi in sta ~o domenila. da bo |M>nienek izšel v ti-s'ku. i^fed poiit»voroni j«' ord ad-ni.iraLitete baje izjavil, da j<-Auirlija dolžna plaeati Ameriki ve- svoj tlol*^ iz svetovne vojne, razen onih 4 milijonov dolarjev, ki so jih zaračunali za uiunicijo že potem, ko je A-morika vstopila v vojno. Dalj«' j»' hoje Ohurchill dejal, tla Amerika ni Ktori'o pametno, tla ^e j«' vmešala v svetovno vojno. Lord adiuiraliteto vse to izjavo odločno zavrača kot izmišljene. Xo\vyorško sodišee je dovttlih) Ohurehillu rok "JH ih»i. tla s<*stavi «*vt»j odgovori na (Iriffithovo ložbo'. Ta (Ml_ Errdo Juvanee-li. MLADIH LET, . . n v . mo>ki zbt»ri ................. irovor jo sothlj predložen in so- —- tlišee bo v kratkoill razpisalo peti.r Jereb—OSUM ZBOROV (mo- s. 4. G. 8. SLOVENIAN DANCE \ AN DA 1'OIJiA PO JEZERU KOLO ISAHt IC.A MLADI KAPETANE OHIO VALLEY SYLVIA POLKA TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ SPA VAJ MII.K A MOJA ORPHAN WALTZ .......s....... DEKLE NA VRTI OJ, MARKKA. PEOUAJ.... ZIDANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (mazurka) M M M JS M M -33 .35 SPAVAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ __________________ JJt DEKLE NA VRTU OJ. MARIČKA. PE(iL\J ----- SS« ŽI DANA MAREL-\ (polka) VESELI BRATCI (mazurka)---35e IZ STARK ZALOGE pa ima- Zorko Frrlom-15 SAMOSPEVOV r.» clas s klavirjem...........1.23 Sest pesmi za (.las in kla- mo naslednjc pesmi> katerim \ ln ........................l.— SLOVENSKIH NAROD- ALBLM NIH PESMI za Klas in klavir 1.— franr Vrnturini—St-ST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ...... razpravo. ški in mešani) .65 .5« Moški zbori OSKAIl PEV: Barf-ira; (»J, moj fUicei _,e Sov; Kam ml, fantje, drer ▼ vas poj-demo ..............................<2® OSKAR DEV: .Srečno, ljub<-a moja; Ko ptHH-ca na tuje gre; Soči; Moj očka ■ma konjički dva ; Dobi v sem pisemce; Slovo; Je vpiknila luč .40 EMIL. ADAMIČ: Modra devojka (belokranjska...20 Vso noč pri potocl ........... Jurjeva ....................•• -25 Hodi Micka domo; Kaj drugega hočem; Zdravica ........JM VASII.IJ MIRK In A. GROBMING: Vetrič; P« gradini ..........JS0 M .IS M M •2f JU FERDO JUVANEC: Zjutraj......... Slovanska ..... .... .20 _____ PETER JEREB: Pelin roža; VASILIJ M IRK: Podoknica........JtO ZORKO PRELiOVEC: Ko so fantje proti vasi 511. —.2® Le enkrat še .................130 Slava delu ..................JN HR. VOLARIČ: Rožmarin; JOS. PAVČIC: Potrkan ples .......35 snio znižali oene: Ameriška slnvenska lira. (Holmar) M Orlovske himne (Voriopirec) ------- Slovenski akordi, 22 mešanih in moških zborov (Kari Adami*) Trije mešani zbori (Glasbena Ma- V pepelnieni noei, kan lata sa sala, zbor in orkester, (Saitner).... Mladini, pesmi za mladina ■ klavirjem (E. Adami*) Dve pesmi. (Prelovec) zbor in solo Naši himni, dvoglasno liorski odmevi. (I^iharnar), II- zvezek, moški zbori------— ZA TAMB1RICE: NA GORKXJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tainhurice, zložil Mar ko Bajnk .............. Slovenske narodne pesmi sa raški zbor (Bajuk) Bom šel na planince, (Bajok), podpori ------ ZA CITRE: Poduk za ritre. — 4 zrezki — (Koželj *ki) ______________ ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Koračnica — — Josip Pavčič: NAROD POJE (za mlade pianiste) 84 slovenskih narodnih pesmi sa klavir In a besedUom........SIJI PESMARICA GLASBENE MATIC* • 103 moški zbori, uretlii A. Čerin $1.85 Slovenske narodne pesmi, Janko Žirovnlk I. zvezek. 123 i>esml sa moški ali ženski zbor ............ l.tS II. zvezek. 77 pesmi sa moftl ln mešani zbor ................l.SS 100 narodnih pesmi za moški in mešani zbor, Emil Adamič ....L— FANTJE NA VASI. 18 narodnih za moški zbor, Ciril Pregelj.. J| JB9 Naročilo pošljite na: (( Glas Naroda 99 21« WEST 18th STREET NEW IOKK, N. L "G L'AS NAROD A" — New York ter i | Monday, April 29, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY GRADBA PODVODNEGA PREDORA P laninski Kralj Spisal L. GANGHOFER. # Za Glas Naroda priredil X. X. 39' "(Jori! (.Jori!" je kliknil in planil kvišku. Ko so se njegove noge dotaknile skalnih tal, se je zavedel, da mu ne preti nevarnost. Zvednvo »se je razgledoval po čudni okolici in motril plamen na >teni. Oh pogledu nanj je vztrepetal, kajti >pouuii se je strašnih minut. Otipal se je in zaslišal svoj la>tni glas. Spomnil se je, kako je bil planil :z težkih sanj in zaslišal tu1 jen je psa. Kake j«* nataknil nase hlače in srajco ter pla-i proti vratom. Vsega seje natančno .-|>oininj..l. Kako jej klica Jakoba, ki ga ni bilo nikjer. Kako je opazil mrtvo' ognjišče, pa je bil navzlic temu v»v prostor svetal in ]>r»ln dima. K ko je zaman skušal odpreti zak len jenu vrata in kako je tre-.-el ti žke križ" pri eknih. Kako je videl planiti psa, ♦•kozi napol porušena vrata, kako se je opotekel in kako gaj je zapuščala zavest. •Kdo ga je rešil? Kdo ga je privedel ali prinesel v to zapuščeno votlino? Kdo ga je prebudil v življenje? ?'ogled se m'u ustavi na nakitu na stolu. [Kdo je vzel to verižico z njegovega vratu? Hlastno ?e je imelo zgoditi. Že zdavnaj! Danes pride Marj; na pome. Za ves svet bi ji ne mogla [»ogledati v oči, četudi ne smatram za greh, kar -eni storila. Ljubila t-em. St;*a>t'n» in vru.-e. \'< z mislijo na onega, ki mi je bil vse in ki ga imaš tudi ti rad. Pozdravi Marjano, pozdravi mojega Jurja iu mu reči, da -e mu zahvalim za vse, kar je Molil zame. Vem, da ga bo to ■zadelo globoko v srce. Toda jaz ne morem drugiče. Povej mu. da sem bila srečna. In telle, predragi brat, poljubljam tisočkrat. Zopet n1 bova videla tam, kjer so vsi ljudje enaki. Sprejmi zadnji pozdrav od .svoje v smrti srečne — I fante.'' Leopold je pismo dvakrat ,trikrat prečital pa še vedno ne more odvrniti pogleda o oj v cvetoči lepoti, sem ob prvem pogledu v njene oči čutil, da je moje srce našlo ,a. Navzlic temni sva pa hodila drag mimo drugega v o-koreli uljudnosti, dokler si ni narava izsiilila svoje pravice ter v uri strasti dala njo meni in mene nji." (Leopold je umolknil. Z baklje je padla iskra na kame-nita tla in ugasnila. 1 "Rečem tL da nisem občutil niti sence krivice, pae sem I)a čutil, da sent našel srečo svojega življenja. In potem . . ." (Nadaljevanje prihodnjič.) l>el predora, ki bo skrajšal razdaljo med Mobile i n Baldwi nom v A hibami za 7 milj, odhaja na svoj prostor, kjer bo spuščen v morje 85 čevljev pod površino. Mi in naši otroci (Ta je eden izmed vivde člankov, pripravljenih od F. L. 1. S., ki razpravljajo o nekaterih izmeti problemov med roditelji in otroci. Ako imate .kaj reči ali vprašati, pišite na FLIS—-Parent, Fourth Ave., New York City. Ako le mogoče, pišit angle'ki.) PRIJATELJSKI POGOVOJ? JE POTREBEN. J Ve-l par tedni sem govoril o težkoč. h, ki jih imajo nekatere družine, ker otroci ne razumejo dobro jezik svojih staršev in starši ne razumejo dobro angleški. Ne le jezik, mar-ve<* tudi dragi razlogi utegnejo držati otroke in starše daleč druge od drugih. »K laj ste zadnjič imeli zares prisrčen pogovor s svojimi o-troki? Morda že zdavnaj. Ali ste se nekam odtujili drag od drugega, ko so bolj odrasli? Ako je temu tako. je prav gotovo, da vas to boli. Stena mod starši in otroci ni dobra stvar. Čarobna je moč prijateljskih lH?Bed, ki odpravljajo vsako odtujenje tako hitro, kakor žarki -o In ca raztapljajo led. . Poznam dečka, skoraj 12 let starega, ki se je klatil z neko gango nekoliko let. Kradli so in uganjali druge nečedne stvari, pa bi tudi naj deček slabo naletel, da so ga zasačili. Imel sem ž njim dolge pogovore in po ved a-' mi j<- zgodovino svojega življenja. Začel je z drugimi oobalini iste staro-1 i krarti sadje - -tojnie. ko je bil le osem let star. Kmalu elia s svojim življenjem. . Nekega dne sem ga vprašal, da-!i >o njegovi starši imeli kaj pojma o tem, kar je uganjal. M« čno gin jen mi je rekel, da nii-n in tla sploh se niso mtaogo bnigali o tem. kar je delal. Imel je sestro, ki se je zares zanimala zanj. ali umrla je. S solzami v očeh mi je rekel. da sem >bil jaz prva oseba, ki je v zadnjih letih pokazala resnično zanimanje zanj. IPovmimo se nazaj v njegova prva leta, ko je začel ki-Šiti zakon. Bržkone se je bahal pred drugimi dečki s svojim dozdevnim* koren jantvom. Prepričan sem, da pod kožo se je bal. Da je njegov oče ali njegova mati imela navado pogovarjati se ž njim, bi jim dolgo ne vzelo dognati ,da je kradel jalbo'ka. Tu je bil čas za prijateljski pogovor, ne za jezno kričanje, kako drugače bi se bilo razvilo njegovo življenje? Kaj pa se je dogajalo, oče ga je redno tepel in mati je imela preveč opravkov, da bi se preveč brigala zanj. Tu j<» bila ona .stena med I njimi. < »n ni razumel, kako mi starši trpeli v svojem Isrcu radi njegovega pomanjkanja spoštovanja do njih in do domovine. odkoder so prišli. Starši pa ni-o razumeli, da pod drznim poirle lom se je skrival ustra-en otrok, ki je potrebova njihovo ljubezen in pomoč. Star-i morda mislijo, da je Amerika pokvarila nji-hovega otroka. < >n ram za-siik hovalno opravlja tujerodne starši', češ. da ne znajo vzgajati svoje otroke, pa ne zna. da ti-sočine drugih soj vzgojile najfinejše otroke. Te- potrebna navzkrižja v svojem medsebojnem odnošaju. Xe -trehno imeti dobre odnošaje s svojimi ot roki. Zatorej iiuaj-mo prijateljske jr> govore ž njimi. . KAJ POVZROČA POLARNE SIJE. 1( 'udež polarnega sija je človeka vedno zanimal. Zlasti pa je naraslo zanimanje zanj v zadnjih letih, ko se pojavlja precej pogo-to v Srednji in co-'o Južni Evropi, kjer so polarne rije ]>oznali nekoč-samo ]>o 1 Mipovedov;:tnjn pot o val cev. Kakor ]»i i drugih nebesnih pojavih. se Izživlja praznoverje tudi ]>ri tem z najbolj nenavadnimi napovedlmi. To je do neke mere razumljivo, saj je šele moderna znanost uganila njegovo pravo bistvo. Vzrok polarnih sijev so silovita izžarevanja elektronov na soncu, ki jih zemeljsko mag-netsko polje v velikih višinah usmeri skupaj ,da povzročijo tam ločni »spektruni dušikovega plina. Ker spremljajo polarne sije večinoma tudi ze-melj-koniagnctske motnje in dalje v zvezi s povečanim delovanjem sončnih peg, ni dvomit?, daje med temi pojavi neka zveza. TJa' va polarnega sija je običajno belkasta z zelenkastim odtenkom. V nejasnem vremenu prevladuie umazano rumena barva. Močnejši polarni Nova V E T, I K A KUHARICA dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felirita Kalmšek svojo veliko Kuharico vnovič spcDolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj nprna. kar pomeni za slovenske razmere v«:č t-^ko <*ostohesedna reklama. Vt ifi kal or "M ntranrh > strnila odlifna tn oriznana arlorira r«-» *ti»m -n najnovejša d razkn^nn. NVitrto > n'ik v h^rtiln, S4 pa > ih barran'h tabel, ki Jih Je naslikal Dracotin Hnnirk. . . . V nk« pospodinja, ki »e zaveda avoje odgovornosti z* zdravo in pravilno prehrano družine, si mora to knjr go omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti nmetno-ti, kako bo svojim domačim nudila zdravo hrano r potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo hnfpl.i »udi svoje go«te iznenaditi s posebno izbranimi Za v!tmi na tisk knjige v vseh povedih m same vsebinsko, ampak tu«?i tehnično popolnejši od vseh dosedanjih tedaj. J« cena knjict sedaj znižana. $ ptote mu [\\ |Hi \R\I: MOIFVH; PUBLISHING tOMPAW 18th Street New York, N. Y. • 4.osi'01)IN.lE IN DEKLETA, TO JE KNJIGA EA VASI v, . , . , ...m so izrazito rde»» tuierodjri urispeli k velieim i , , tv,, . , . deti |»ogostoma pri mani svet- te t Jeze le, ker ne vidi tega pri- , , M , . ' ..... . . .. . 1 lili ixilarnih sijin. ki srieno si>evka pri sebi doma. h i i-v . . t» i ' ' 1 1 brezobliemm meglam, rolar- iXi vedno lahko imeti resen ni sij ^vojo zunanjo obliko ze-pogov*»r z otroki. Starši in o- 1<> spreminja, kakor se je do-troei dostikrat prihajajo v ne-'volj pogostoma pokazalo. •A' .septeiubm leta 1S74 -o ga opazovali na hebridskem otoku Skveju, na primer v pcnlo-bi mavrice, ki se je vzpenjala nizko nad zemeljsko površino in je projicirala žarke snopov navzgor. V januarju 18en pojav na i1u Thonlseiiu celo fotograHrali. lete,ga leta so v Kinguarijordu opazovali polarni -ij v obliki ogromnega, lahno zvitega traka s svetlobnim lokom, ki je plaval nad njim'. Pogostoma so opazovali tudi i>oInnie sije v podobi veličastnih žarkih kron. kakor 24. oktolbra 1870 v Guilfoixhi na Angloškem. IŠe vsem je v sii>omniiu severni sij, ki je predlansko leto tako po rti evil nebo. Tokrat je inVel pojav v Evropi kaj raznovrstne elo-modro-rdeee svet likanje, na zgornjem Bavarskem je bilo nol>o kakor v plmnenu, a nad Berlinom so se iz raztresene vijoličaste svetlobe dvigali od easa do časa poedini ostri žarki. Električno naravo polarnih m jev so spoznali in dokazali že davno. Že 1. 1862 je Skan-dinavec T.emlstrom z mrežo iz bakrene žice, ki je imela ostre ) 'GLAS NARODA S i | J pošiljamo v staro do- ^ j| movino. Kdor ga ho- jj f če naročiti za svoje J J sorodnike ali prijate- | J ljet to lahko stori. — ^ 4 Naročnina za stari ^ J kraj stane $7. — V ^ J Italijo lista ne poši- ^ # (jamo. osti in ki jo je razpet na neki gori na Fin>kenv proizvajal umetne žarke polarnih sijev, ki so bili dolgi do 120 m. Podobni poskusi so se obnesli ponovno tudi pozneje. Sfotogrametrijo so v zadnjih desetletjih precej točno ■določili višine, v katerih se pojavljajo ti prelepi naravni pojavi. Polarni siji nastanejo v (splošnem v višini SO do 150 km nad zemeljsko površino. \Zvezdame spravljajo zadnji pojav polarnih sijev v zvezo z večjim številom sončnih peg. kar srpet potrjuje staro teorijo o tesni zvezi med polarnimi siji zemeljsko-magnet-skimi viharji in sončnimi pegami. . NAROČITE SI,O VENSKO . \MERI-KANSKI KOLEDAR ZA 194«. — 1fi0 STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO 50 CENTOV. — V Združenih driarah lahko pošljete znamke po 2 oz. po 1 cente. Za ljubitelje leposlovja CYKLANEM. Spisal Janko Kersnik (136 tsrani.) Kersnik je pisal v Jurčičevem duhu. Svoj slog je znai tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno završil njegove nekončane romane. "Cykla-men" je ena njegovih najboljših povesti. Cena......................$1.00 MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena......................$1.00 MED PADARJI .IN ZDRAVNIKI. KLEOPATRA. Spisal Rider Hagard. Spisal Janko Kač. (117 strani.) Šta- 283 strani.) Zgodba o čudoviti e-in- » i ....... . ^ ' jerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt." Cena...................... 85c. čanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladarje iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena......................$1.45 IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tav- KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack Lončar. (548 strani) Pisatelj je pose- don. (404 strani.) Eno najboljših gel v tem romanu v začetek devet- del znanega ameriškega proletarske-najstega stoletja, ko se je vršil v ga pisatelja, ki je dodobra poznal Ljubljani kongres, ko so se sestali —» » • trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50 življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike.