Jeseničani danes z Medveščakom
Jesenice, 2. marca - Čeprav Jeseničani vztrajajo, da so nekateri igralci Medveščaka iz Zagreba nepravilno registrirani in je zato prvenstvo neregularno, je upravni odbor HK Jesenice sklenil, da bo predvsem zaradi interesa občinstva jeseniško moštvo igralo finalne tekme z Medveščakom Gorta-nom. Vendar Jeseničani vztrajajo, da se nepravilnosti razrešijo in odgovorni kaznujejo. Danes ob 18. bo tako na Jesenicah druga tekma Jesenic z Medveščakom. Prvo tekmo v torek v Zagrebu so dobili Zagrebčani s 6 : 3. Danes se obeta veliki dvoboj nedvomno najboljših hokejskih moštev.v Jugoslaviji. Navijači Jesenic, vabljeni. Navijajte hrupno, vendar športno.
Najbolj zbegani so volila
Kdor je količkaj spremljal nastajanje nove slovenske volilne zakonodaje, se ni mogel znebiti vtisa, da predvolilni čas ne bo samo čas volilnega obdelovanja, taktike, bolj ali manj javnih iger, ampak tudi čas nejasnosti. Volilne komisija, od republiške navzdol, so zanesljivo sedaj organi, na katere prihaja največ vprašanj, pripomb in tudi pritiskov. Najbolj svež primer so zbori volilcev, kijih sklicujejo te dni. Volilni zakon sicer določa, kdo jih skliče in kakšna so pravila igre, vendar seje dogajalo, da so jih sklicevale posamezne politične stranke, da se na zborih zapleta pri sprejemanju list, pri kandidiranju in vpisovanju dodatnih kandidatov, pri ugotavljanju večine, agitacija za posamezne liste in kandidate pa se marsikje spreminja v groba, tudi osebna obračunavanja. Ob predsedniškem kandidatu Demosa Pučniku, ki se pojavlja na zborih volilcev, ljudje sprašujejo, kje je Kučan. Alije to napaka njegovega volilnega štaba ali taktika, da bo prišel direktno na volitve, brez obravnave na zborih, ta hip sicer ni najpomembnejše. Dejstvo je, da to ljudi bega in povečuje zapletenost že sicer zapletenih volitev. Ko je nastajala volilna zakonodaja in se vmes že prilagajala, kar je prav, so bili ugovori zoper zbore volilcev, načine kandidiranja po večinskem sistemu, da bi pač o kandidatih lahko razpravljali tudi tisti, ki niso strankarsko opredeljeni. V teh dneh se zbori marsikje izrojevajo in je resno vprašanje njihove nadaljnje funkci-
je, da bi za predstavitev volilnih programov zadostovali predvolilni zbori strank, njihova lastna propaganda in nastopi v sredstvih javnega obveščanja. Upajmo, da na prihodnjih volitvah ne bomo več volili v tri zbore, ampak v enega, kar bi volilne postopke poenostavilo, kar uporabljajo države razvite parlamentarne demokracije.
Zbori volilcev, tako sem prepričan, ta hip niso realni barometer volilnega opredeljevanja ljudi, čeprav se na njih tudi dobivajo ali zgubljajo točke. Ker so si programi vsaj v osnovah precej podobni in najdeš razlike samo ob manj pomembnih stvareh (le te pa v parlamentarnih demokracijah ponavadi na volitvah odločajo), prav tako pa so pozicije (levica, sredina, desnica) precej zmedene v primerjavi z drugimi državami, volil-ci sprašujejo, kakšna je sploh razlika med glavnimi akterji volilnega boja, prav tako pa se stališča do posameznih problemov menjajo. Vsi govorijo o konfederaciji in v njenem smislu razumejo suverenost Slovenije, manj pa je zahtev po odcepitvi. Taktiziranje je razumljivo, vendar pa taktiziranje, kot je v eni zadnjih številk Dela zapisal Matevž Krivic, ne sme biti igra z volil-ci, še manj pa s ključnimi vprašanji slovenskega bivanja in obstoja. Tu pa mora imeti volilni spopad svojo razumno mejo.
J. Košnjek
Obremenitev gospodarstva je prehuda
Bo sindikat predlagal opozorilno stavko?
Škoffa Loka, I. marca - Vprašanje je sicer, ali je ravno sindikat tisti poklican, ki naj bi najbolj glasno protestiral proti obremenitvam gospodarska - najbrž je to predvsem stvar izvršnega sveta, skupščine. Gospodarske zbornice, ki so si na taisti poti že večkrat obrusili pete - vendar spričo zagnanosti, ki jo v svojih protestnih namerah kaže škojjeloški sindikat, trdno odločen, da tudi na ta način skuša zaščititi interese delavcev, njegovo početje velja podpreti
O usodi javnega protesta proti prevelikim obremenitvam gospodarstva, /lasti republiškim in zveznim apetitom, ki so ga pred meseci naslovili iz škofjeloškega sindikata na republiško skupščino, vlado in Gospodarsko zbornico, je včeraj razpravljalo predsedstvo občinskega sindikata. Ugotovilo je, da na protest ni bilo pravega odziva, da so reagirali le v republiškem sindikatu, kjer pa so v boju proti nenehno rastoči denarni grabežljivosti republiških in zveznih aparatov ravno tako nemočni, /di se namreč, da so vsi poskusi "dvobojev" bob ob steno.
Vendar trmasti škofjeloški sindikalisti kljub temu ne nameravajo odnehati. Če njihovih zahtev nihče ne ho vzel resno, razmišljajo celo o tem, da bi na pereč problem siromašenja gospodarstva opozorili z enourno stavko vseh delavcev. Pobuda «anjo je prišla iz LTH, vendar bodo o njej glasovali tudi v drugih delovnih kolektivih, saj je navsezadnje zelo umestno vprašanje, kdo bo plačal uro zamujenega dela. V tovarnah se škoda zaradi nedela pač drugače prešteva kot, denimo, v šolah.
H. Jelovčan
Svetovno prvenstvo novinarjev smučarjev
Šiniku zmaga tudi v kombinaciji
Nagano, 1. marca - Z Japonske, s 36. svetovnega smučarskega prvenstva poklicnih novinarjev, seje oglasil član jugoslovanske reprezentance, naš fotoreporter Gorazd Šinik. Po zmagi v veleslalomu v slalomu ni imel sreče. V prvi vožnji je naredil hudo napako, zgubil na času in se ni uvrstil v drugo vožnjo 30.najboljših.Ker pa je dobro tekel, bil 14., je zmagal v kombinaciji veleslaloma in teka. Gorazd se prihodnji teden tako vrača domov z dvema kolajnama. Najuspešnejša udeleženka prvenstva pa je Marjeta Šoštarič z Dela. Zmagala je v veleslalomu, slalomu in kombinaciji.
J. K.
Javni shod za nabornike
Kot je pred dnevi ZSMS - liberalna stranka javno napovedala, pripravljajo, danes, v petek, 2. marca, ob 15. uri na Prešernovem trgu v Ljubljani javni shod, ki bo potekal pod naslovom "Proti odhodu slovenskih nabornikov na Kosovo. Na shodu bodo govorili Jožef Školč, Janez Sodražnik in Tone Anderlič.
Poldnevni izlet
za sladkorne bolnike
Društvo sladkrnih bolnikov Kranj vabi Člane in svojce na poldnevni izlet v Avstrijo. Izlet bo v torek, 13. marca. Odhod bo ob 14.30 izpred hotela Creina. Prijave sprejema blagajničarka v čakalnici diabetične ambulante Zdravstvenega doma v Kranju, in sicer ob torkih, četrtkih in petkih od 8.30 do 12. ure.
Priznanja krajevnim skupnostim
Ljubljana, 2. marcae - Zvezna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je za obdobje 1987/88 podelila Petnajstim krajevnim skupnostim v Sloveniji, Donitu iz Medvod in petim posameznikom priznanja za uspehe pri razvoju in Uveljavljanju krajevnih skupnosti. Priznanja bo danes opoldne Podelil v sejni sobi Socialistične zveze v Ljubljani predsednik Socialistične zveze Slovenije Jože Smole. Z Ciorenjske so med dobitniki priznanj krajevne skupnosti Preddvor in Voklo iz. kranjske in Podljubelj iz tržiške občine.
miuc PIEDI
NAJMODERNEJŠI ITALIJANSKI ČEVLJI
NEVERJETNE CENE NAJNOVEJŠI MODELI
BON
S KATERIM DOBITE NA VSE. KAR KUPITE, ŠE DODATEN POPUST
10
°/(
o
CELOVEC, PARADEISERGASSE 5 (CENTER)
Prava zima le na Voglu - Zaradi tretje zime brez snega so žičničar-ji v Sloveniji na kolenih, prenekateri ljubitelj smučanja pa je bil recimo med šolskimi počitnicami prikrajšan za načrtovani oddih oziroma dopust. Za Vogel je včasih veljalo, da mora imeti za smuko vsaj meter in več snega. Letos pa je kljub nekaj deset centimetrom najbolj oblegano smučišče.
- A. Ž. - Foto: F. Perdan
Namesto darila ■
mamograf
Na pobudo žensk in Ginekološko porodniškega oddelka Bolnišnice Jesenice letos sindikati po Gorenjskem spet trkajo na vest ljudi v delovnih kolektivih, naj se odrečejo razkošnim obdarovanjem in cvetju ob 8. marcu, temveč naj namesto tega denar darujejo v humanitarne namene. Teh možnosti je veliko, za eno prosi tudi jeseniška bolnišnica.
Pred 13 leti so namreč delavci v sindikatih na enak.način izpeljali akcijo za posodobitev oddelka za zgodnje odkrivanje raka na dojkah. Takrat so na Jesenicah kupili aparat mamograf. Rezultati in strokovni uspehi pri zgodnjem odkrivanju karcinoma dojke so precejšnji. Toda v desetletju tudi najsodobnejši aparat zastari. Za to desetletje pa je značilno še nekaj - pomanjkanje sredstev za naložbe v zdravstvu. Nekaj denarja za obnovo omenjenega centra za bolezni dojk v jeseniški bolnišnici je sicer že zbranega, veliko pa ga še manjka, zato prošnja sindikatom, kolektivom, delavkam...(z vnaprejšnjo zahvalo in čestitkami za dan žena).
Nakazila lahko pošljete na na račun Splošne bolnice Jesenice: 51530-603-31205 (za mamograf)-
D. 1.
Vodovod od Kokre do Kranja
Kranj, L marca - Opredelitev, da se Kranj z okolico preskrbuje s pitno vodo predvsem iz gravitacijskih vodnih virov, je v skladu z družbenim planom občine od 1986. do 1990. leta narekovala poskusne meritve vodnih količin na območju predvidenega drenažnega zajetja Kokre. Meritve so pokazale, da zajetja dajejo okrog 150 sekundnih litrov vode, z dodatnimi zajetji pa še približno toliko. Osnutek lokacijskega načrta tako glede zajetij kot gradnje vodovoda je izvršni svet kranjske občinske skupščine obravnaval že sredi julija lani, na zadnji seji minuli teden pa jc ugotovil, da med javno razpravo ni bilo pripomb. Zato izvršni svet predlaga, da občinska skupščina sprejme odlok o lokacijskem načrtu za vodovod zajetja Kokra - Kranj.
A. Ž.
@®JS@S»IESGLAS   2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
Petek, 2. marca 1990
Kako odločen bo Tržič!
Zbori volilcev bodo v tem tednu vsakodnevni pojav. Trinajst K.S v Tržiču bo potrjevalo in izbiralo predlagane kandidate. Za prvi val odločitev gre, ko naj bi vsi državljani odločali o nadaljnji poti našega razvoja, tako na političnem, ekonomskem in socialnem področju.
Uradna politika v Sloveniji je svetu že priznala, da mora sestopiti z oblasti. Občani Tržiča se tako že srečujemo s prvimi »zametki« pluralnega odločanja. Do prve domokracije je še daleč. Vse svoboščine in pravice si bomo morali priboriti sami.
Postavlja se vprašanje, ali smo pripravljeni sprejeti nova pravila demokratičnega sporazumevanja in z njimi živeti. Ali smo v novih alternativnih strankah sposobni prepoznati sami sebe, medtem ko smo do sedaj tarnali nad edino resnico v enostrankarskem sistemu. Počakajmo do uradne objave občinske volilne komisije. Takrat bomo videli, ali so se občani Tržiča ponovno odločili po liniji najmanjšega odpora, po načelu: Odločitve prepustimo poklicanim!
Tone Kramarič preds. SDZ OO Tržič
Podprimo kandidate DEMOSA za ZZD
Te dneve (od 27. februarja do 10. marca) bodo potekali po vseh podjetjih zbori volilcev za določanje kandidatov za zbore združenega dela (ZZD).
Politične organizacije: Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovenski krščanski demokrati, Socialdemokratska zveza Slovenije in Zeleni Slovenije, so kot Demos — Združena opozicija predlagale svoje kandidate za republiški in občinski ZZD.
Sklicatelj zbora volilcev mora obvezno povedati, kdo je kandidate predlagal. DEMOS poziva vse zaposlene, naj na zborih volilcev na svojih delovnih mestih izrazijo podporo kandidatom DEMOS-a in s tem omogočijo miren ter odločilen premik v političnem življenu Slovenije.
DEMOS — Združena opozicija
Zbor volilcev v Sovodnju
Nedeljski /bor volilcev v Krajevni skupnosti Sovodenj je bil razmeroma dobro obiskan, saj /bor volilcev ali kol rečemo, zbor krajanov ni bil sklican že nekaj let.
Glavna tema /bora 50 bile seveda bližnje volitve in predstavitev kandidatov posameznih strank. V drugem delu razprav na /boru je bila problematika v krajevni skupnosti. Govora je bilo o pro-sveli. gospodarstvu in se kaj.
Zelo je izstopila razprava o dokončanju dobrega kilometra regionalne ceste Sovodenj občinska meja, ki je še vedno ozka in ovinkasta in sedaj spomladi blatna, na dveh ali treh krajih nevarni' ud rta. ki predvsem težkim tovornjakom grozi, da se prevrne v bližnji polok.
Že precej let je. ko so nam za to odgoiorni obljubljali, da bo ta cesta zagotovo urejena. Dve leti nazaj so res kar trikrat pripeljali gradbene stroje. Prvič so nasuli gramoza v približni dolžini 500 metrov. Drugič so zabetonirali nov most čez potok in zamenjali menda zadnji leseni most na regionalnih cestah v Sloveniji in tretjič so na tistih 500 metrov položili asfalt.
Ostal je še približno kilometer ceste, ki bi pa menda v sporazumu z občino Skofja Loka morala /graditi republiška skupnost /a ceste. Na zboru so obsodili tako dogovarjanje in obljube, ki se ponavljajo iz leta v leto. Oglasil se je občan in dejal, da bo organiziral blokado ceste in sicer tik pred kolesarskim maratonom »Pranja«, ki poteka prav po tej cesti vsako leto 22 julija, če se do takrat ne bo glede tega nič premaknilo. Nekateri so temu glasno pritrdili \ podporo. Zahtevali so tudi. da se to vnese \ zapisnik /bora tako. da bodo odgovorni o tem obveščeni.
Kot nalašč so popoldne na drugem koncu, to je na tradicionalni pustni »laulariji« v Cerknem, v sodbi pustu sprejeli v program »pustne stranke« tudi obnovo tega dela ceste, pa čeprav je tO na področju občine Skofja Loka. Rekli so, da bodo /brali toliko denarja, da bodo ta del ceste prekrili / žametom, ker morajo v občini dajati denar za obnovo cest na Kosovu, kjer asfalt ra/njejo tanki.
Končno je res čas. da se la del ceste uredi, saj je bilo že zdavnaj rečeno in obljubljeno, da se bodo odgovorni v občini Skofja Loka za to potrudili, takoj ko bo občina Idrija asfalt potegnila do občinske meje. No. nekaj let je preteklo že tudi od takrat, ko 50 dela na cesti do občinske meje končana, mi pa še vedno rijemo pp blatu na tem delu ceste, ki skorajda ceste ni več. da ne omenjamo treh udorov. ki lahko povzročijo hudo nesrečo.
Ne čisto nazadnje bi tudi tako lahko pripsevali k razvpiti akciji minus 10.
J. Kalan
5EHGLAS
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Lstanovliteljicc Gorenjskega glasa so občinske konference S/.DL Jesenic, Kranja, Radovljice, škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska ČGP Delo Ljubljana
Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal
Naročnina /a I. trimesečji' KMI din
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Kosnjek (notranja politika. Sport). Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura). Helena JelovČan (izobraževanje, iz šolskih k Lipi. Skofja Loka), (veto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Danica Dolenc (tradicije NOK. naši kraji, /a dom in druZlno), Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in DS. ekologija). Danica Zavrl Žlebir (socialna politika, 1'r/iC). Dušan Humer (Sport). Vine Bešter (mladina, kultura). Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografiju). Igor Pokorn (oblikovanje). Mirjana Draksler (tehnični) urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje)
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Mošr Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Javna tribuna na Bledu
Piščeta pikajo ko k I jo
Bled, 28. februarja - Občinska konferenca Socialistične zveze Radovljica je v sredo pripravila v osnovni šoli na Bledu javno tribuno, na kateri sta sodelovala Viktor Zakelj, podpredsednik republiške konference SZ, in Darja Lavtižar - Bebler, članica predsedstva slovenske SZ. Marko Bezjak, ki je eden od dveh kandidatov radovljiške SZ za predsednika občinske skupščine (drugi je Pavel Žerovnik), je povedal, za kaj se bo zavzemal, če bo ponovno izvoljen za predsednika. Brane Grohar pa je predstavil kandidatno listo SZ Radovljica za družbenopolitični zbor občinske skupščine.
Viktor Žakelj je za začetek slikovito pojasnil, kako je pri nas nastal strankarski pluralizem: SZDL je na široko odprla dežnik in je bila kot koklja. Ko so se piščeta zvalila, so odšla v svet, zdaj pa kot samostojne stranke pikajo Socialistično zvezo, ki je kot dedič socialistične misli ohranila naziv socialistična. "Naš odnos do zgodovine mora biti pošten, popravimo krivice, kjer se jih da, sicer pa ne začenjajmo nove revolucije," je dejal Žakelj in se zavzel za trezen odnos do skupnega življenja v Jugoslaviji, za odgovornost vsakega naroda za lastni in za skupni razvoj in za to, da bi se tudi v primeru, če bi po treznem premisleku ugotovili, da skupno življenje nima perspektive, razšli dostojanstveno in civilizirano. "Kar zadeva naš odnos do Evrope, nočemo biti evforični. Zavedamo se, da za Evropo strahovito
zaostajamo in da bi bili, čeprav bi nas Evropa povabila, drugorazredni in na obrobju, zato zagovarjamo stališče, da moramo izrabiti vse intelektualne in druge sposobnosti in se doma pripraviti za vstop v Evropo."
Janez Konc, ki je v začetku spregovoril o delu blejske Socialistične zveze, je vprašal gosta, kakšna bo v novih razmerah vloga krajevne skupnosti. Na Bledu namreč že oživljajo ideje, da bi bil Bled spet svoja občina, tako kot je že bil pred 1961. letom. Darja Lavtižar -Bebler je dejala, da krajevne skupnosti doslej niso izpolnile vseh pričakovanj, predvsem zato ne, ker niso imele možnosti, in da je Socialistična zveza zato že dala pobudo republiški skupščini za sprejetje zakona, s katerim bi sistemsko zagotavljali njihovo financiranje. Kakšen bo novi komunalni sistem, bo več znano po tem, ko
bodo opravljeni poskusi v "eksperimentalnih občinah", sicer pa naj bi pri oblikovanju občin veljalo temeljno načelo, da se morajo same preživljati in da jih ne bi smeli ustanavljati na silo.
nogorcem; zgodovina namreč kaže, da so v različnih obdobjih različni prejemali in vračali (batine). "Na Kosovu je bolj kot kjerkoli drugje potrebna sprava med ljudmi, te pa ni mogoče doseči z vojsko, policijo in upravo, to lahko storijo le duhovne avtoritete naroda," je dejal Viktor Zakelj in poudaril, da toliko sovraštva in razhajanj, kot jih je zdaj na Kosovu, še nikdar ni bilo, in da napačna politika reševanja kosovskega problema ogroža vso Jugoslavijo.
Enega od udeležencev javne tribune je zanimalo, zakaj so
Marko Bezjak, kandidat Socialistične zveze za predsednika občinske skupščine, je med drugim dejal, da se bo zavzemal za drugačen odnos do skupščine, za to, da bi dobili strokovni in odgovorni izvršni svet, in tudi za uvedbo samostojnega osebnega dela v družbenih dejavnostih, predvsem v zdravstvu in otroškem varstvu.
Na vprašanje, kaj meni o jugoslovanskem programu o Kosovu, je Viktor Žakelj odgovoril, da gre še za eno od iluzij, ki jo trosijo ljudem. Kosovski problem ni od včeraj, ampak ima že dolgo brado, ki seže najmanj v čas balkanskih vojn, sicer pa še dlje v preteklost, zato tudi ni tako lahko rešljiv, kot nekateri mislijo. Na Kosovu ni mogoče dati vsega prav Albancem niti ne vsega Srbom in Čr-
med strankarskimi programi tako majhne razlike. Viktor Žakelj je odgovoril, da so si programi v 70 do 80 odstotkih enaki prav zato, ker vsi vključujejo splošne civilizacijske pridobitve, kot so trg, pluralizem, človekove pravice, pravna država itd., da pa je občutek o enakosti dokaj varljiv in da se bodo razlike kmalu pokazale, najbolj vidno pa v novem parlamentu.
C. Zaplotnik
Konvencija ZKS - Stranke demokratične prenove na Jesenicah
Ne bomo se igrali z usodo naroda
Jesenice, 1. marca - Nosilec volilne liste za družbenopolitični zbor skupščine občine Jesenice je Igor Mežek. Za povezovanje z vsemi demokratičnimi zvezami in strankami ter za uresničevanje programa Jesenice danes, Jesenice jutri.
Po kulturnem programu pevskega zbora Vintgar z Blejske Dobrave seje minulo sredo V sejni dvorani skupščine občine Jesenice začela konvencija občinske stranke ZKS Stranke demokratične prenove. Član predsedstva CK ZKS - Stranke demokratične prenove Boris Muževič je v kratkem predstavil program stranke, ki se končuje z besedami: »Ne bomo se igrali z usodo naroda.« Poudaril je, da kritičnemu človeku niso mar predvolilna spletkarjenja in tudi leporečje o demokraciji nič ne pomeni. V ZKS so za konfederativni sistem v
Jugoslaviji kot za prvo izbiro, za demokratično ustavo in za povezovanje z vsemi demokratičnimi zvezami in strankami ter za spoštovanje strankarske demokracije. Za Kosovo je edini izhod v demokratičnem pogovoru, kajti terorizem poraja le nov terorizem. Delavci iz drugih republik imajo tako kot vsi pravico do svobodnega združevanja, prepovedati pa je treba pozive k sovražnosti in netenju nacionalnih strasti. Muževič je tudi posredoval mnenje volilnega štaba o tem, zakaj na zborih volilcev ni kandidature Milana Kučana. Dejal je, da so štirje enakopravni na-
čini kandidiranja in stranka demokratične prenove se je odločila pač za drugačno kandidiranje.
Sekretar predsedstva občinskega komiteja Oto Kelih je predstavil volilni program Jesenice danes, Jesenice jutri, Igor Mežek iz Vatrostalne pa volilno listo kandidatov za družbenopolitični zbor občine, na kateri je 26 kandidatov, povprečna starost pa je 41 let. Mežek je dejal, da v programu ni ničesar, kar na Jesenicah ne bi mogli uresničiti, vendar pa nam še vedno manjka znanja in podjetniškega duha. Demokracija sama ne bo odpirala novih delovnih mest, je pa to ključni problem jeseniške občine. Občinske meje je treba odpreti za konkurenco, prav tako pa od-
preti pota racionalnosti in znanju. Mežek je govoril tudi o ekoloških problemih, o nujn'o-sti sočasne otvoritve predora in avtoceste skozi Jesenice ter o problematiki stanovanjskega gospodarstva. Pospeševati je treba razvoj malega gospodarstva in vzpostaviti nadzor nad trošenjem proračunskih sredstev.
Na konvenciji je Rina Kli-narjeva, predsednica občinskega komiteja, predstavila kandidatno listo Gorenjske za republiški družbenopolitični zbor, kjer ima pet gorenjskih občin sedem delegatskih mest. Nosilec je Emil Milan Pintar, na listi pa so Janez Bohorič, Mitja Žagar, Anton Gros, Rina Kli-nar, dr. Drago Petrič in dr. Danica Purg.
D. Sedej
Konvencija radovljiške ZKS-SDP
Za volilce se bo treba potruditi
Radovljica, 27. februarja - Radovljiška ZKS - Stranka demokratične prenove je na torkovi predvolilni konvenciji sprejela volilni program, gorenjsko listo ZKS-SDP za družbenopolitični zbor republiške skupščine in radovljiško listo ZKS-SDP za enak zbor občinske skupščine in izvolila Andreja Sodja z Jesenic za nepoklicnega izvršnega sekretarja občinskega komiteja ZKS-SDP Radovljica.
kmečkim gospodarstvom. Mitja Žagar pa za predstavitev programa v javnosti.
Vlado Kovač je z vprašanjem, kako da na zborih volilcev na listi ni Milana Kučana kot kandidata za predsednika predsedstva SR Slovenije niti ne kandidatov za člana predsedstva, izzval pre-
nistrativni poti, ampak na terenu. Boris Bavdek, predsednik Medobčinskega sveta ZKS-SDP za Gorenjsko, je prav tako pritrdil, da gre za hudo politično napako partijskega volilnega štaba in da je /daj rešitev samo ena: člani ZKS-SDP morajo na zbore volilcev. tam pojasnjevati in pre-
uredništvo tel. 21860
Borut Pahor, član predsedstva CK ZKS-SDP, jc v nagovoru predvolilni konvenciji med drugim dejal, da je naše mesto le v Lvropi, da je dobro gospodarjenje najboljši socialni program in da prvi odmevi kažejo, da volilni program ZKS-SDP ni slab in da mu je treba dati le dobre kadre. Sekretar občinskega komiteja ZKS-SDP Radovljica Janko Slu-šek je predstavil volilni program občinske organizacije z naslovom Za delo in življenje v novi konfe-deraciji, s katerim se njeni kandidati med drugim zavzemajo /a takojšnje /manjšanje obremenitev gospodarstva, za razvoj podjetništva na vseh ravneh, tudi v Zdravstvu, otroškem varstvu in socialnem skrbstvu, za vračilo lastnine, ki je bila odvzeta mimo predpisov in krivično, za to, da
bo edino merilo pri odpuščanju delavcev nedelo, za spodbujanje zaposlovanja mladih, za občutno zmanjšanje sedanje občinske uprave do 1992. leta, za gradnjo srednje gostinske in ekonomske šole, za čimboljšo zaščito okolja ob avtomobilski cesti (brez cestninske postaje na Brezjah) in za prednostno izgradnjo cesie Radovljica - Kropa in blejske obvoznice, za ohranjanje kulturne dediščine in za predlog, da bi do 1995. leta imelo prednost Linhartovo mesto in Linhartova rojstna hiša.., V razpravi o programu je dr. Borut Rus dejal, da bi moral program natančneje opredeliti zdravstvo in izobraževanje in da bi morali krepiti tudi zdravstvo kol javno službo, Martin Zupane se je zavzel za vrnitev zemljišč nekdanjih   agrarnih skupnosti
Na gorenjski listi kandidatov ZKS-SDP za družbenopolitični zbor republiške skupščine so Emil Milan Pintar, Janez Bohorič, Mitja Žagar, Anton Gros, Rina Klinar, dr. Drago Petrič in dr. Danica Purg. Na radovljiški listi kandidatov ZKS-SDP za družbenopolitični zbor občinske skupščine pa je za zdaj 20 imen in dve rezervi: Janko Stušek, Alenka Bole - Vrabec, Peter Zupan, Stanka Zupan, Zdravko Silič, Minka Robič, Leopold Zonik, Eva Štravs, Zvone Šolar, Vinko Gole, Jože Pogačnik, Andrej Šiljar, Janko Berlogar, Mladen Berginc, Janez Magdič, Bojan Terseglav, Rado Zupan, Janez Šolar, Anica Por, Anton Koncilija ter Marjana Rebernik in Gabrijel Pesjak.
cej polemike, v kateri se je izkazalo, da za Kučana še ni bila vložena uradna kandidatura. Emil Milan Pintar je dejal, da gre /a veliko napako, tudi zalo, ker se je pokazalo, da so zbori volilcev postali mesto za agitiranje in za pridobivanje volilcev, in da volilcev ne bo mogoče dobiti po admi-
pričevati ljudi. "C*'e bo Demos izrinil naše kandidate z liste, bo treba zbrati ustrezno število podpisov in jih po tej poti spraviti nazaj na listo," je dejal Bavdek. Stanka Zupan je menila, da je pri vsem zapletu glavna napaka to. da komunistov ni na zbore vol i I-cev._C. Zaplotnik
Petek, 2. marca 1990
NOVICE IN DOGODKI
3. STRAN (c^om«J©m£GLAS
Volilni večer s Cirilom Zlobcem v Stražišču
Cilj nam je visoko posajen
STRANKARSKE
NOVICE
Stražišče pri Kranju, 1. marca - Bolj in veliko več kot zgolj predvolilno zborovanje je v ponedeljek zvečer izzvenel volilni, ali bolje rečeno kar kulturni večer s Cirilom Zlobcem, Ferdom Rauterjem in Marjanom Gantarjem, ki sta ga pripravila krajevna konferenca Socialistične zveze Stražišče in občinska konferenca SZ Kranj. Jasno razjasnjevanje, na trenutke še posebej podprto iz nestrankarskega kulturnega pogleda, je dobri dve uri bogatilo sicer ne preveč napolnjeno dvorano Doma KS v Stražišču.
Na strogo odmerjeni visoki ravni kulturnega predvolilnega razmišljanja in dialoga je Ciril Zlobec, podpredsednik Republiške konference Socialistične zveze Slovenije in kandidat Socialistične zveze za člana Predsedstva SRS govoril o časovnem in vsebinskem trenutku današnjega dogajanja. Ob dobrodošlici, ki sta mu jo v imenu sklicatelja srečanja izrazila Alenka Bole - Vrabec, ko je povzela nekaj njegovih pesmi, in Aleksander Prime z nežnimi zvoki citer, je na koncu Ciril
Zlobec požel odobravanje nepozabnega večera.
Začel je z oceno, da smo že vsi skupaj malce utrujeni od te predvolilne plohe, vendar zaželeli smo si pač demokracije. In če so si programi vseh slovenskih strank ta trenutek podobni, primerjalno rečeno, kot jajce jajcu, pravzaprav ni nič nenavadnega. "Po enostrankarskem obdobju je nastopilo vrvenje, ko zdaj vsi ponujamo nekaj takšnega, kar je za vse sprejemljivo, žal pa ne vedno uresničljivo. Osebno gledam na to, da
nam je cilj visoko posajen. Vendar, kdor se z malim zadovolji, tudi srednjega nikoli ne doseže."
Dotaknil se je očitka strank, da je Socialistična zveza neiskrena, ker je podaljšana roka partije. V odgovoru je omenil sosednjo Italijo, ko so se stranke prav tako združevale in delile. Pri nas pa je potreba po strankah najprej vrgla na plan vodstva. "Intimna vrednota vsakega posameznika je, da se odloči. Zelo zmotno pa je etiketiranje, da je bila SZ podaljšana roka partije. Na terenu prav gotovo ne. Socialistična zveza je doživela svojo največjo notranjo spremembo prav po vaseh, na terenu." Zelo jedrnat in odkrit hkrati je bil v oceni, da je strankarstvo nekakšna zoprna zadeva. In njegovemu očitku ni moč oporekati, da smo Slovenci pripravljeni obsojati vse, po-
zabljamo pa življenje, ki ga živimo. Tudi Cankar je rekel: Domovina, ti si kot vlačuga... "Bojim se, da se Slovenci ne bi opredelili v dva tabora, kot smo se v zgodovini že..." Svoje uvodno razmišljanje pa je končal z. oceno trenutka časa, ko federacije ni več, ker jo je Srbija porušila, ko je Avnojska Jugoslavija samo še v knjigah in šolah in ko se vsi obnašamo kot konfederacija. Največjo napako pa v tem trenutku delajo zvezne oblasti, ker ne priznanjo sedanjega stanja - ko je Jugoslavija izrazito negativna konfederacija. "Vendar ne gre v tem trenutku razmišljati o odcepitvi. To je izredno resna zadeva. Moramo se zavedati, da smo Slovenci v prostoru Alpe-Jadran po dohodku ta hip vendarle samo, in nič več, kot samo čistilci čevljev..."
A. Žalar
Predvolilni zbor kranjske ZKS, stranke demokratične prenove
Z dvema listama pred volilce
Kranj, 28. februarja - Pred volilce stopamo s svojim programom in ljudmi, program je odprt, pripravljeni smo na programske koalicije, predvsem pa obljubljamo tisto, kar se bo dalo uresničiti in čez Štiri leta preveriti, poudarja kranjska ZKS - stranka demokratične prenove.
Predsednik komiteja ZKS -stranke demokratične prenove Branko Mervič je povedal, da so za kandidatne liste zbrali 250 imen med komunisti in ne-komunisti in da bo kranjska stranka demokratične prenove z dvema listama sodelovala v Vseh volilnih enotah kranjske občine. Aleksander Ravnikar, nosilec list ZKS za družbenopolitični zbor občinske skupščine pa je dejal, da so v programu postavke, ki so uresničljive in Čez štiri leta preverljive. Na listah, na eni je 22, na drugi pa 23 imen, je deset žensk, najmlajši kandidat je star 28, najstarejši pa 69 let, povprečna starost pa je 44 let. Dva sta doktorja znanosti, 23 jih ima visoko. 14 pa višjo izobrazbo. Volilni zbor je nagovoril tudi mag. Emil Milan Pintar, nosilec kandidatne liste 7. volilne enote s
sedežem v Kranju za družbenopolitični zbor republiške skupščine. Razen njega so na listi še Janez Bohorič, podpredsednik republiškega izvršnega sveta, Mitja Žagar, rojen na Jesenicah, zaposlen na CK ZKS, magister pravnih znanosti, Anton Gros, direktor Planike Kranj, Rina Klinar z Jesenic, vodja strokovne službe za družbene dejavnosti, dr. Drago Petrič iz Kranja, zdravnik specialist, in dr. Danica Purg, doktor znanosti, direktorica Centra za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu. Pintar je čestital h kranjskemu programu, ki je sestavljen z velikim znanjem in je moderen tudi za evropske razmere. Program oživi šele z ljudmi. Osnovno merilo za sestavo liste je strokovnost, ki je nam manjka, čeprav ne delamo slabše in manj kot v razvitem
Iz volilnega programa
V Evropo z nami je geslo volilnega programa kranjske ZKS -stranke demokratične prenove. Kaj obljubljajo komunisti: cenejšo državo in racionalnejšo upravo, 10 odstotno zmanjšanje vseh prispevkov, asfalt do vsake vasi v občini, rekonstrukcijo Smledniške, Savske, Škofjeloške in Partizanske ceste, zagotovitev kakovostne pitne vode, ureditev kanjona Kokre, spremeni-tev Trga revolucije v Mestni park, ureditev Majdičevega loga in Prešernovega gaja, nasprotovanje gradnji avtobusne postaje na predlagani lokaciji in velikemu naselju Britof - Voge, podpora družinskim kmetijam, zgraditev telovadnice pri Iskrini šoli, ureditev koncertne dvorane in mladinskega centra v Delavskem domu, ureditev mesta, nanj obrambe in več zaščite ter ukrepov za primer nesreč ljudi, stanovanja mladim družinam, skrajšanje vojaškega roka in služenje slovenskih fantov doma, manjši mirnodobski sestav JLA in TO, skladno s spremembami v Evropi.
svetu. Povprečna starost Pin-tarjeve liste je 44,8 let, skupno pa imajo 139 let šole. Baldo Bizjak je na zboru predlagal dopolnitev programa: Kranj je treba očistiti, ne le nesnage, ampak tudi melanholije, vsako prostorsko preurejanje morajo
narediti strokovnjaki ob sodelovanju javnosti, komunalna služba mora biti močnejša, strožje pa tudi kazni za kršilce, najde pa naj.se tudi prostor za obeležja kranjskim pomembnim možem.
J. Košnjek
Za nadaljnji razvoj kraja, predvsem turizma
Socialistična zveza
v Kranjski gori ima svoj program
Kranjska gora, 26. februarja - V prepolni dvorani hotela Razor v Kranjski gori sta predstavila program Socialistične zveze Slovenije predsednik republiške konference SZS Jože Smole in Darja Lavtižar - Bebler, članica izvršnega odbora SZS in kandidatka Gorenjske za družbenopolitični zbor skupščine SRS. Krajevni problemi.
Jože Smole je poudaril predvsem troje problemov naše stvarnosti: ekonomsko blokado, problematiko Kosova in nesprejemljivo težnjo, da bi obmejni pas razširili s 100 metrov Ha tisoč metrov. V socialistični stranki odločno zavračajo take rešitve, saj so v odločnem nasprotju s politiko odprtih meja •n s civilizacijskimi prostori sodobnih družb. Še več: zavzemali se bodo za to, da bi se vojska sploh odstranila z meja. Darja Lavtižar - Beblerje predstavila program socialistične stranke, ki se zavzema za držalo socialne pravičnosti, v kate-ri morajo biti med drugim tudi upokojenci deležni poštenega Plačila po vloženem delu. So-c'alistična zveza ne zahteva od
svojih članov, da izstopijo iz partije, če so njeni člani, v socialistični zvezi pa so odločno proti vsem nesprejemljivim načinom, ki se pojavljajo v nekaterih postopkih pred volitvami, predvsem proti premoči in preglasovanju.
Do tega zbora se je v kranjskogorski krajevni konferenci 28 članov odločilo, da ostanejo v socialistični zvezi, sprejeli pa so tudi svoj program, predvsem program razreševanja nekaterih perečih krajevnih problemov. Socialistična zveza Kranjska gora je svoj program, ki temelji na trajnih prizadevanjih za demokratičen razvoj slovenske družbe, na zavzemanju za pluralnost misli in ureditev civilne in pravne države sprejela
30. januarja letos. Krajani Podkorena, Kranjske gore, Loga, Gozd Martuljka in Srednjega vrha naj bi v socialistični zvezi najbolj racionalno in učinkovito zagotavljali in uveljavljali skupne in raznovrstne interese. Predlagali naj bi take kandidate, ki bodo sposobni, delovni in priljubljeni pri krajanih, zavzemali se bodo za realizacijo planskih in izvedbenih aktov, kot so družbeni plani, zazidalni načrti, letni plani krajevne skupnosti... Predvsem pa za pospeševanje turizma ter možnosti uporabe Triglavskega narodnega parka in pospeševanje kmetijstva in kmečkega turiz-
ma. Med devetimi programskimi točkami je tudi finančna pomoč društvom in organizacijam, ki bodo še pod okriljem SZ, pravočasno informiranje krajanov, kulturna dejavnost ter prostori za knjižnico, kinod-vorano in društvo upokojencev, posebna skrb starejšim krajanom, pridobivanje članstva. Eden največjih problemov pa je nedvomno boljša oskrba kraja z vodo in po občinskih zagotovilih je zdaj za reševanjem problematike na Javorniku in na Blejski Dobravi prva na vrsti prav Kranjska gora.
D. Sedej
Ustanovni zbor krščanskih demokratov
Jesenice, 1. marca - V soboto, 3. marca, ob 18. uri bo v sejni dvorani skupščine obči.ie Jesenice ustanovni zbor krščanskih demokratov za občino Jesenice. Krščansko demokratska zveza vabi na ustanovni zbor vse somišljenike in simpatizerje z Jesenic in okolice.
D. S.
Volilni zbor obrtnikov in delavcev zaposlenih pri obrtnikih!
V petek, 2. marca 1990, ob 17. uri bo v klubu hotela Tran-sturist v Skofji Loki, volilni zbor obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev.
Na volilnem zboru se bodo predstavili evidentirani kandidati iz obrtniških vrst za Zbor združenega dela SO Skofja Loka in obenem predstavili tudi svoje programe. Izvedli bomo tudi glasovanje o evidentiranih kandidatih.
Da pa bi se obrtniki in pri njih zaposleni delavci lažje odločili, koga voliti 22. aprila 1990 v družbenopolitični zbor Skupščine občine Skofja Loka in Zbor občin Skupščine SRS, smo povabili predstavnike vseh strank, da predstavijo svoje programe in evidentirane kandidate za družbenopolitični zbor SO Skofja Loka in zbor občin Skupščine SRS.
Program Socialistične zveze Slovenije bo predstavil Viktor Žakelj, program bivše Zveze komunistov - sedaj stranke demokratične prenove Vlado Klemenčič in Ida Filipčič - Pečelin, program Zveze socialistične mladine Slovenije — liberalne stranke, Janez Kopač in Slavko Gaber, program strank združenih v Demos pa Alenka Lauko, Vincenc Demšar in Simon JelovČan ter program SOPS — Slovenske obrtniško podjetniške stranke pa Rado Bergant.
Volilni zbor slovenskih krščanskih demokratov gorenjske in ustanovitev regionalnega odbora
Uvodno besedo bo imel Lojze Peterle, predsednik SKD in podpredsednik DEMOSa. Potrdili bomo listo gorenjskih kandidatov SKD za družbenopolitični zbor Slovenije. Kandidati bodo predstavili izhodišča za oblikovanje volilnega programa SKD za Gorenjsko.
Zbor bo v torek, 6. marca 1990, ob 18. uri v dvorani Skupščine občine Kranj. Vabljeni vsi gorenjski člani in vsi tisti, ki se želite včlaniti.
P. M.
Cestna afera
Demos - Združena opozicija Kranja organizira danes ob 18. uri v skupščinski dvorani občine Kranj okroglo mizo z naslovom »Cestna afera«. Gostje: Igor Omerza, Igor Bavčar in Vinko Hafner, France Popit in Mitja Ribičič.
Zbor volilcev v Šenčurju
V petek, 2. marca, ob 19. uri bo v domu Kokrške čete v Šenčurju zbor volilcev, na katerem se bodo opredeljevali za kandidate za predsednika predsedstva SRS, člane predsedstva SRS, zbor občin skupščine SRS in zbor krajevnih skupnosti kranjske občine. Na zboru bodo govorili tudi o dograditvi telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Šenčur.
S. Verbič F. Kern
Zavračanje fundamentalizma
Branko Grims, predsednik SDSS za Gorenjsko na 1. kongresu SDSS v Ljubljani, 24. februarja: "Socialni demokrati zavračamo sleherni fundamentalizem, sleherno na ideologiji temelječo skrajnost, ne glede na barvo ideologije, iz katere ta skrajnost izvira... Tudi pravica imeti oziroma ne imeti otroka je za nas izključno del človekovega intimnega sveta."
V. B.
Zbor socialnih demokratov
V nedeljo, 4. marca, bo od 10. ure naprej v prostorih Kulturnega doma v Adergasu potekal občni zbor socialnih demokratov za cerkljansko območje. Na zbor vabijo vse člane in tiste, ki bi to radi postali.
V. B.
Javna objava kadrov in premoženja
Stranke, ki so že zastopane v DPZ, posedujejo znatno premoženje, imajo zaposlenih več ljudi in razpolagajo s sredstvi davkoplačevalcev. V smislu demokratizacije političnega življenja in javnosti dela zgoraj navedene stranke zahtevajo javno objavo:
- kadrovske zasedbe in osebnih dohodkov funkcionarjev,
- prostorov s kvadraturo,
stroškov dela za obdobje od 27. 12. 1989 do 30. 4. 1990 in
- seznam osnovnih sredstev večje vrednosti (računalniki, pisalni in drugi stroji, število telefonov in podobno).
DEMOS - Združena opozicija Kranja, predsednik Vitomir Gros
Loška predvolilna konvencija
Skofja Loka, 1. marca - V ponedeljek, 5. marca, bo ob 18. uri v predavalnici Šolskega centra Boris Ziherl v Škofji Loki predvolilna konvencija občinske organizacije ZKS - stranke demokratične prenove, na kateri bodo predstavili volilni program in kandidate za družbenopolitični zbor občinske in republiške skupščine. Gosti na konvenciji bodo Emil Milan Pintar, kandidat za družbenopolitični zbor skupščine Slovenije, ter Polde Bibič in Borut Pahor, člana predsedstva centralnega komiteja ZKS - stranke demokratične prenove.
H. J.
GLAS   4. STRAN
Petek, 2. marca 1990
Z
KRATKE GORENJSKE
Glavna naloga v krajevni skupnosti Podbrezje - V krajevni skupnosti Podbrezje v kranjski občini, kjer so v zadnjih letih na komunalnem področju delali precej na cestah, javni razsvetljavi in kanalizaciji, lani pa so se skupaj s krajevnima skupnostima Pod-nart in Ljubno lotili tudi telefonije, so se že pred koncem leta lotili urejanja kulturnega doma. Potem ko so pisarno krajevne skupnosti iz hiše, ki so jo prodali, preselili v Kulturni dom, so začeli pripravljati tudi načrte, kako urediti zunanjost in notranjost doma. Letos nameravajo pri domu obnoviti žlebove, ojačati zunanje zidove, urediti drenažo okrog doma in asfaltirati parkirišče. V samem domu pa imajo v programu znižanje stropa, dokončno ureditev prostora krajevne skupnosti, športnega društva in mladinske sobe v spodnjem delu. V vodstvu krajevne skupnosti, ki si zelo prizadeva, da bi ta del programa v nekaj letih uresničili, saj jih potem čakajo mrliške vežice, se zavedajo, da bo to precej velik zalogaj. Vendar pa so hkrati tudi prepričani, da bodo s skupnimi močmi, tako kot so se doslej lotevali večjih akcij, uspeli. Na sliki: Kulturni dom, kjer jih že letos čaka veliko dela. - A. Ž.
Megla ni rešitev
Težko bi v zadnjem času kar precej pogosto obnašanje oziroma opredeljevanje lepili kot značilnost krajevnim skupnostim. Odločno zavračanje takšnih ali drugačnih predlogov pri dogovarjanju o načrtih, programih, skupnih akcijah... ne bi imelo pravzaprav nobenega smisla, saj bi s tovrstnim zamegljevanjem problemov goljufali predvsem sami sebe, ne pa čas. Pa vendar se tu in tam vseeno oglasi misel, ki Se ne strinja z večino in prav zato z razlago nekako smeši vrednost in kakovost sicer odobravajočega dialoga. Očitki, še posebej kadar letijo na posameznike, so kljub pogosto nememu poslušanju večine medvedja usluga za takšne razlagalce.
Bolj pogosto pa se nekakšno "megleno obnašanje" kaže v širšem prostoru. Ob tem, ko ne bi mogli trditi, da kljub vsej jutrišnji negotovosti, odgovorne službe v občinah neprijetne zadeve (probleme) prelagajo na kasnejši čas (po volitvah), se tovrstno obnašanje nekako kaže v skupščinskih klopeh. Predlogi, rešitve, ki bi jih še pred letom, dvema bili pripravljeni temeljito oceniti in se dogovarjati za najboljšo in najustreznejšo rešitev, v tem trenutku, kot da zadevajo na gluha ušesa. Takšno zavračanje zato zgolj opazovalcu daje vtis, da se čas izteka in da ob vsesplošno modernem izražanju nezadovoljstva na vseh področjih in ob vsakem trenutku (kadar govorimo o včerajšnjem in sedanjem trenutku) pač nihče nima več ne želje, ne volje za reševanje in odločanje.
Mislim, da takšno "megleno" obnašanje, da ne rečem "no-jevsko tiščan/e glave" po volitvah ne more prinesti nič drugega kot - bumerang.
A. Žalar
Predavanja o prometni varnosti
Kranj - Predavanja o prometni varnosti v okviru obrambnega in samozaščitnega usposabljanja, ki že nekaj časa potekajo na območju mestnih krajevnih skupnosti v kranjski občini, se bodo nadaljevala tudi prihodnji in naslednji teden. Od 5. do 8. marca bodo predavanja vsak dan ob 18.30 v Osnovni šoli Franceta Prešerna za krajane krajevne skupnosti Zlato polje, od 12. do 22. marca ob 18. uri pa v Osnovni šoli na Primsko-vem za krajane krajevne skupnosti Primskovo. Predavanja, ki bodo torej vsak dan, razen ob petkih, sobotah in nedeljah, bodo spremljana z videoposnetkom Prometno ogledalo. Trajala bodo pribiiz.no eno uro, organizirata pa jih sekretariat za ljudsko obrambo občine Kranj skupaj z Delavsko univerzo Tomo Brejc. Udeležbo na tovrstnih predavanjih pa sicer predpisuje tudi republiški Zakon o SLO in DS.
A. Ž.
Zbor gasilcev v Škof ji Loki
Skofja Loka - Drevi (2. marca) ob 18. uri bo redni občni zbor občinske gasilske zveze Skofja Loka. O delu in uresničevanju programa v minulem letu ter o programu in finančnem načrtu za letos se bodo pogovorili v prostorih Doma družbene samozaščite na Trati (Kidričeva c. 51 /a). Na občnem zboru bodo podelili tudi priznanja in odlikovanja.
Kompas se je preimenoval
Kranj - Marsikdo najbrž že ve, vendar ne bo odveč, če tudi v Gorenjskem glasu na tej strani, ki jo naročniki radi prebirajo, zapišemo, da seje Kompas Jugoslavija preimenoval v Turistično in trgovinsko podjetje Kompas turizem, ki ima sedež v Ljubljani v Pražakovi ulici 4, svoje poslovalnice pa ima na Gorenjskem v Kranju, na Jesenicah, na Ljubelju, letališču Brnik in v Skofji Loki. (ip)
Novo vodstvo
Podnart, Srednja Dobrava - Minulo soboto, 17. februarja, sta bili v Podnartu in na Srednji Dobravi programsko-volilni konferenci KO ZZB NOV. Člani so ocenili minulo delo, sprejeli program dela za letos in izvolili novo vodstvo za naslednja štiri leta. V Podnartu so izvolili za predsednika Zdravka Ješeta, na Srednji Dobravi pa Ludvika Rakovca. (cr)
Uspešni in hitri telefonski akciji v KS Trata bo sledila nova
Na desnem bregu Sore so odrezani
Irena Uhan
Skofja Loka, 1. marca - Za obisk v krajevni skupnosti Trata, eni od štirih krajevnih skupnosti mesta Škofje Loke, sva se s predsednikom sveta Jožetom Galofom dogovorila že pred koncem minulega leta, ko so slavili krajevni praznik. Takrat so, kot je rekel, v odročnih krajih krajevne skupnosti Trata ravno začeli zvoniti telefoni po uspešno in hitro opravljeni akciji. Izgradnja omrežja in vključitev 87 novih naročnikov do novega leta je bil, kar zadeva dosedanjo gradnjo telefonije v krajevnih skupnostih na Gorenjskem, resnično velik uspeh. Akcijo so namreč začeli avgusta, končali pa do konca leta. Tako smo se pred dnevi srečali v krajevni skupnosti, da se o celotni akciji, zdaj ko so tudi računi znani, še enkrat pogovorimo.
Še pred novim letom so imeli v krajevni skupnosti Trata za letos drugačne načrte. Res je sicer, da so most Lipica - Gosteče že nekajkrat omenjali v programih, vendar nihče takrat ni pričakoval, da bo ta problem tako hitro in nenadoma izbil v ospredje. Sicer pa osvetlimo najprej še, enkrat lani končano telefonsko akcijo v krajevni skupnosti.
"Danes, po letu dni, odkar delam v vodstvu krajevne skupnosti, lahko rečem, da smo imeli s kadri v naši krajevni skupnosti resnično neke vrste srečo," je ugotavljala predsednica skupščine Irena Uhan. "Bilo je tako, kot je običajno (in to bo pravilo pri našem delu tudi v prihodnje): Najprej so se v vodstvu skresala mnenja, potem pa smo se lotili telefonije. Poleg centralnega so bili gradbeni odbori tudi na posameznih območjih. Ko smo na zadnji skupščini ocenjevali akcijo, smo bili nedeljenega mnenja, da poleg predsednika Jožeta Galofa zaslužijo pohvalo še posebej predsedniki ostalih odborov in sicer Janez Hostnik, Gorazd Krajnik, ki je bil hkrati predsednik centralnega gradbenega odbora in Jože Gaber; in seveda krajani, ki so sodelovali v akciji."
Denar so začeli zbirati krajani Gosteč, Pungerta, Drage in Hoste za telefon že pred štirimi leti. Ko so bili maja 1988 narejeni projekti, so se akciji priključili tudi krajani Suhe, lani pa potem še iz vasi Trata in Kidričeve ceste.
Most Lipica - Gosteče ni več varen za promet...
"Vrednost celotne akcije znaša skoraj 196.500 nemških mark in vsakdo je prispeval povprečno 1400 mark ter opravil okrog 30 delovnih ur. Ob pomoči vojakov, občinske cestno komunalne skupnosti in delovnih organizacij (Gorenjska predilnica, Termi-ka, Jelovica, Tehnik Komunala, Gradiš in Zavarovalnice Triglav) je znašal prispevek krajanov skoraj 60 odstotkov pri celotnem projektu. Bila je to zares velika akcija, za katero je bilo treba šest kilometrov glavnega kabla in dodatni razvod. Še enkrat bi se ob tej priložnosti rad zahvalil tudi Janezu Rantu iz podjetja za PTT promet Kranj, na katerega smo se lahko obrnili za nasvet in
pomoč kadarkoli," je še enkrat poudaril med obiskom pred dnevi predsednik sveta KS Jože Galof.
Zdaj pa jih je v krajevni skupnosti presenetil most Lipica - Gosteče. Zaradi dotrajanosti so ga minuli mesec zaprli za ves motorni promet in tako je okrog 400 domačinov na desnem bregu Sore tako rekoč odrezanih. Ni druge rešitve, ugotavljajo v krajevni skupnosti, da korigirajo letošnji program in v njem obdržijo le kanalizaci-jio v vasi Trata in Suha ter javno razsvetljavo in vodovod v Dragi. Glavno akcijo pa velja takoj usmeriti v izgradnjo mostu.
"Trije leseni mostovi bili že na tem mestu zgrajeni po letu 1924 in vse tri so gradili krajani, ki so tudi sami zbrali in dali les," v
zapisu, ki gaje pripravil za skupščino krajevne skupnosti ugotavlja Franc Gaber, sicer komunalni referent v svetu KS. Pravi, da bi bil tokrat, ob četrti gradnji, lesen most predrag. Enako pa ocenjuje tudi Jože Gaber, ki je bil predsednik gradbenega odbora ob telefonski akciji v vaseh Draga, Gosteče, Pungert in Hosta, zdaj pa vodi tudi gradbeni odbor za javno razsvetljavo in vodovod v vasi Draga.
Jože Gaber .
"Strinjam se,
da mora biti nov most zgrajen takoj, saj smo zdaj dobesedno odrezani. Vendar lesenega ne velja graditi nikdar več. Zadnjega sem 1975. leta tudi sam gradil. Tokrat mora biti betonski, kajti lesen bi bil predrag. Kar pa zadeva telefonijo, lahko pohvalim vse, ki so sodelovali v akciji. In upam, da nam bo do 1. maja podobno uspelo urediti tudi javno razsvetljavo. Zelo lepo pa bi bilo, da bi do takrat položili tudi glavni cevovod za vodovod v Dragi...."
A. Zalar
Čestitka za 90 let
Pri Slencu je korak oddahnil
Zbor volilcev v Preddvoru
Preddvor - Danes (petek, 2. marca) bodo imeli v krajevni skupnosti Preddvor v kranjski občini zbor volilcev. Svet krajevne skupnosti ga sklicuje ob 19. uri v Domu krajanov v Preddvoru. Poleg kandidatov na letošnjih volitvah se bodo na zboru pogovorili tudi o delu in načrtih v Preddvoru oziroma v posameznih naseljih v krajevni skupnosti ter o kandidatih za novi svet krajevne skupnosti.
A. Ž.
Čadovlje pri Trsteniku, 1. marca - Najstarejša krajanka v krajevni skupnosti Trstenik v kranjski občini je Antonija Urbanček doma v Čadovljah številka 2. Prav danes (L marca) praznuje 90. rojstni dan. V začetku tedna pa smo jo obiskali in ji skupaj s predsednikom krajevne organizacije Rdečega križa Petrom Staretom čestitali in ji zaželeli zdravja.
ureja ANDREJ ZALAR
Pri Slencu se pravi po domače v Čadovljah številka 2, kjer danes praznuje 90. rojstni dan Antonija Urbanček. Doma je s Pangerščice in v Čadovlje se je primožila. Mož je bil zidar, znan naokrog. Dovolj dela je imel, žal pa starosti ob ženi in petih hčerkah ni dočakal. Koje še za družino počasi sezidal hišo, je zaradi bolezni kar na hitro pred 50 leti umrl.
Ko smo se pogovarjali, je povedala, da je 90 let sicer hitro minilo, vendar pa je bilo v vseh teh letih zelo, zelo malo lepega. "Dve vojni, kup trpljenja in pomanjkanje, so nas spremljali iz dneva v dan. Morda je bilo še najlepše na ohceti. Ko pa je mož umrl, sem morala najprej za hčerke skrbeti, vse skupaj pa smo gospodarile na domu, skrbele za živino... Vera in Cveta sta morali najprej v
službo, za njima pa še Majda in Marica. In tako smo iz dneva v dan bolj ob pomanjkanju in garanju nekako rinile."
Med zadnjo vojno je bila njihova domačija zanesljivo in varno zatočišče in marsikdaj je marsikomu pri Slencu takrat oddahnil korak. Vedno se je kaj našlo za okrepčilo. Sicer pa ima Antonija, ki je pred 30 leti dobila prvo pokojnino, najraje domačo, kmečko hrano. Morda prav zato in ob navadi, da izobilje ni bilo pri njih doma, nikdar ni iskala zdravnika. In tudi danes je še kar nekako pri zdravju, le leta so jo oslabila. Je pa zadovoljna, saj skrbijo zdaj zanjo doma tri hčerke.
Ko smo ji čestitali in ji zaželeli, da se ob 100-letnici spet vidimo, se je prijazno nasmehnila...
A. Žalar
Kanalizacija v Gorenji vasi bo dražja
Med prednostnimi nalogami v letošnjem programu krajevne skupnosti Gorenja vas v Poljanski dolini v škofjeloški občini je poleg telefonije in urejanja pokopališč vsekakor kanalizacija. V krajevni skupnosti so trdno odločeni, da morajo program kanalizacije letos uresničiti v dolžini 1,7 kilometra, saj je le-ta povezana tudi z urejanjem pokopališča oziroma mrliških vežic. Prepričani so tudi, da letos v prvi fazi pri kanalizaciji ne bi smelo biti posebnih težav, saj so na primer za celoten projekt kanalizacije že nabavili 7 tisoč metrov cevi.
Vendar pa so zadnje čase v vodstvu krajevne skupnosti precej nejevoljni in zaskrbljeni hkrati, saj pripravljene cevi in potreben material nekako, če tako rečemo, "kopnijo". Ne, ne gre za krajo, marveč za precejšnjo škodo, ki je že na prostoru, kjer imajo uskladiščene cevi. Mladim, ki so naložene cevi neke vrste nadomestilo za igralne oziroma zviralne naprave, je od časa do časa "v zabavo" tudi razbijanje. Kar lepo število kosov potrebne opreme za izvedbo kanalizacije jim je na primer že "uspelo" na ta način uničiti. V vodstvu krajevne skupnosti zato ugotavljajo, da bo na ta način izgradnja kanalizacija starše pač še enkrat udarila po žepu...
A. Ž.
Sabotaža ali vandalizem
Na križišču pred vasjo Češnjica v krajevni skupnosti Podnart v radovljiški občini je konec minulega tedna med 15. in 16. uri "neznanec" vrgel v cestno ogledalo kamen in ogledalo razbil. V vasi so takoj zvedeli za škodo, kar je med krajani povzročilo tudi precejšnje razburjenje. Ker je kamen ležal pod razbitim ogledalom, ga je eden od vaščanov previdno (s papirjem) pobral, da ni poškodoval prstnih odti-skov. Vaščani upajo, da bodo na ta način miličniki z njihovo pomočjo zlikovca našli. Krajevna skupnost pa bo potem terjala zanj kazen in nakup novega cestnega ogledala; ki pa mi-mogrede ni ravno poceni... ^ Rozman
Petek, 2. marca 1990
GOSPODARSTVO
5. STRAN (mm
mGLAS
Odgovorni ljudje v Alplesu pravijo:
Govorice o stečaju so izmišljene
Železniki, 1. marca - Poročali smo že, da je delavski svet Alplesa v ponedeljek imenoval novo začasno vodstvo podjetja, potem ko je prejšnje sredi februarja odstopilo. Kadrovske spremembe so spodbudili nezadovoljni delavci, ki jih po eni strani obilica naročil sili v dodatno, nadurno delo (dve soboti v mesecu, v posameznih ozkih grlih delo po 12 ur), po drugi strani pa januarska izplačila ne odgovarjajo povečanim delovnim zahtevam. Vendar pa, kot je dejal (po sklepu ponedeljkovega delavskega sveta) odgovorni mož Alplesa za "stike z javnostjo" Andrej Rant, vodja splošnega sektorja, je splet okoliščin, ki so botrovale nezadovoljstvu delavcev, širši.
Med drugim gre tudi za to, da je Al-ples prebogato organizirana firma, zlasti kar zadeva režijske službe. Krčenja so se lotili že septembra lani, prav zdaj pa s pomočjo Zavoda za zaposlovanje v Kranju pripravljajo kandidaturo za republiški denar za prekvalifikacijo približno 40 zaposlenih, kajpak predvsem režijcev. In čeprav je dozdajšnji direktor Alplesa Stane Cadež še v ponedeljek zatrdil, da nihče iz Alplesa ne bo odpuščen, da je dela dovolj za vse, da pa se bodo nekateri pač morali lotiti drugega (proizvodnega) dela, kjer ljudi celo manjka, je (bil) strah, ki je sobo-troval sredi februarja sproženemu revoltu (sicer brez prekinitve dela) očitno le pregloboko zasidran v prizadetih delavcih.
Po tovarni in zunaj nje se šušlja marsikaj, med drugim tudi to, da Alplesu grozi
Razmere v leski Verigi
stečaj, likvidacija. Andrej Rant o tem pravi: »To je popolna dezinformacija. Podjetje ima res tudi likvidnostne težave, vendar imamo dela dovolj in ob doseganju planov za to trimesečje bi morali najhujše prebroditi.«
Stane Čadež, dosedanji direktor Alplesa: »V tovarni sem 23 let, osmo leto direktor, prej ko slej sem se nameraval umakniti. Za naslednika, novega direktorja, smo že več let "pripravljali" Petra Šmida, ki je bil tudi v menedžerski šoli. Menim, da mu je treba pustiti čas, da v miru pripravi sanacijski program.«
Peter Šmid, dipl. inž. lesarstva, vodja področja proizvodnje, od ponedeljka pa v. d.
direktorja: »Sanacijski program bom s svojo ekipo pripravil v začetku aprila. Zdaj še ne morem niti ne želim reči ničesar konkretnega.«
Sandi Bartol, predsednik škofjeloških sindikatov: »Dogajanja v Alplesu spremljam, žal sindikat v njem ne deluje tako, kot bi jaz želel in kot bi kolektiv zaslužil, zato se občasno pojavljajo tudi razne neformalne skupine. Zdaj se v tovarni oblikuje novo, močnejše sindikalno vodstvo. V kratkem bomo imeli skupen sestanek z vodstvom podjetja, na katerem bomo terjali odpravo slabosti, med katerimi bi sam izpostavil predvsem nujno bolje zasedene nekatere vitalne vodstvene funkcije, kot kot trženje, finance, organizacija dela.«
Alples, ki ga je resno "pobiralo" (enako kot sorodno industrijo v vsej Sloveniji) že pred štirimi, tremi leti, a ga vendarle ni "pobralo", ima vse možnosti, da premaga tudi sedanje težave, saj ima dela dovolj, novi program AL se dobro prodaja, izvoz raste po kvaliteti izdelkov, cenah in obsegu. Morda je tisto, kar kolektiv trenutno najbolj rabi, res samo motivacija, ki mu jo lahko da le novo vodstvo.
H. Jelovčan
Rešitve, ki ohranjajo ves program, niso realne
Radovljica, 27. februarja - Kratkoročni ukrepi, med katerimi je bil najpomembnejši odprodaja stanovanj novembra lani, je sicer ublažil likvidnostne probleme v leski Verigi, vendar pa bo treba še veliko naporov, da bo podjetje prebrodilo krizo in si tudi dolgoročno zagotovilo prihodnost. Kriza zahteva po mnenju komisije za spremljanje izvajanja sanacijskega programa Verige bolj odločno in radikalno vključevanje vodilnega, vodstvenega, strokovnega in operativnega kadra v izvajanje kratkoročnih in pripravo dolgoročnih ukrepov, okrepitev strokovnega kadra in preoblikovanje sedanjega sanacijskega programa, predvsem pa postavitev bolj jasnih razvojnih in poslovnih usmeritev. Komisija tudi meni, da ni razlogov in ovir, da ne bi prišlo do kadrovskih sprememb na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih in za to, da bi pristojni organi podjetja začeli reševati kadrovsko problematiko z javnimi razpisi in z razgovori s primernimi kadri.
Težave v leski Verigi so se začele pred več leti. Čeprav je bilo že tedaj znano, da izvirajo i/, "programske, proizvodne in tržne neprilagojenosti podjetja" (kot piše v poročilu), jih je bilo še mogoče reševati s kratkoročnimi ukrepi in tudi s pomočjo dobrohotne računovodske zakonodaje in s poceni družbenim denarjem. Serija sanacijskih programov, ki je poskušala izboljšati razmere na osnovi obstoječih proizvodnih programov, je sicer omogočila nadaljnje poslovanje (životar-jenje), vendar pa, kot kažejo analize, ni postavila izhodišč za dolgoročni napredek in raz-
voj. Ko je kriza v drugi polovici minulega leta z ukinitvijo ' jugomenic", z visoko inflacijo in s srbsko blokado dosegla vrhunec. Verigi niso pomagali več niti kratkoročni ukrepi, zato seje odločila za prodajo stanovanj, s katero seje razbremenila kratkoročnih posojil in si pridobila nekaj časa za prehod od "mehkih" k bolj radikalnim ukrepom, ki naj bi ji prinesli dolgoročno perspektivo. V občini so tedaj oblikovali tudi posebno komisijo, ki naj bi spremljala izvajanje sanacijskih ukrepov.
Komisija, ki je med drugim vplivala tudi na bolj umirjeno
sodelovanje vodstva podjetij z družbenopolitičnimi organizacijami in s samoupravnimi organi, seje ukvarjala s kratkoročnimi in z dolgoročnimi ukrepi. Ker bi poslabšanje likvidnostnih razmer razvrednotilo vse dosedanje ukrepe in onemogočilo tudi načrtovane, je komisija pri svojem delu posebej spremljala izvajanje kratkoročnih ukrepov, s katerimi naj bi ohranili in še izboljšali sedanjo likvidnost. Komisija ugotavlja, da se je v Verigi izboljšala tržna naravnanost, da so analizirali kupce, zaostrili plačilne pogoje, začeli pospešeno izter-javati denar od dolžnikov in
Kot je dejal član komisije Stane Košnik na torkovi seji radovljiškega izvršnega sveta, Veriga še nima celovitega dolgoročnega sanacijskega programa, in sicer tudi zato ne, ker še potekajo dogovori z zahodnonemškim poslovnim partnerjem in ker še ni znana reorganizacija v Slovenskih železarnah.
namenjati več pozornosti obračunu proizvodnje. Kar zadeva dolgoročno rešitev Verige, komisija ocenjrje, da rešitve, ki temeljijo na ohranjanju celotnega proizvodnega programa, polni zasedenosti obstoječih zmogljivosti in polni zaposlenosti, niso realne in da novi tržni pogoji zahtevajo preoblikovanje dolgoročne poslovne strategije.
C. Zaplotnik
Odgovor na srbsko blokado
Povračilni ukrepi "vredni" več kot milijardo dinarjev
Ljubljana, 26. februarja - Republiški sekretar za finance Rudi Šepič je s člani tega sekretariata na ponedeljkovi novinarski konferenci postregel s podatki, kaj pomenijo v zneskih povračilni ukrepi, ki jih je zoper srbsko blokado pred nedavnim sprejel republiški izvršni svet. Če bo Srbija vztrajala pri blokadi vse leto, bo prikrajšana za nekaj več kot 1,1 milijarde dinarjev, kolikor naj bi sicer Slovenija prispevala za razvoj nerazvitega Kosova, za zvezni proračun ter za odpravo naravnih ujm v Srbiji.
Med povračilnimi ukrepi, za katere se je odločila Slovenija, je najpomembnejši ukrep, ki zadeva plačila v zvezni sklad za spodbujanje razvoja manj razvitih. Kot je znano. Slovenija od vsega denarja, ki ga prispeva v sklad, namenja 48 odstotkov za razvoj Kosova, približno četrtino za Bosno in Hercegovino, nekaj manj kot 18 odstotkov za Makedonijo in domala 9 odstotkov za Črno goro. Po zdaj znanih podatkih o deležu Slovenije v družbenem proizvodu Jugoslavije bi jim morala za minulo leto plačati 555 milijonov konvertibilnih dinarjev. Doslej jim je plačala 202 milijona, po sklepu skupščine sklada pa naj bi jim do 27. marca letos poravnala še razliko, ki znaša 353 milijonov dinarjev. Slovenski izvršni svet je že obvestil vodstvo Makedonije. Črne gore ter Bosne in Hercegovine, da bo v celoti poravnal lanske obveznosti do teh republik, čeprav težko v dogovorje-
Na vprašanje, kdaj bo Slovenija nehala s povračilnimi ukrepi, je Rudi Šepič odgovoril, da tedaj, ko bo srbske blokade konec. Kdaj je bo konec, bo ugotovila Slovenija, ki je tudi zdaj precej časa čakala, da bo Srbija popustila. Ker ni, se je odločila, da ne spoštuje nekaterih zveznih predpisov in da dela po svoje.
Republiška skupščina in njen izvršni svet sta se s tem, ko sta sprejela povračilne ukrepe zoper srbsko blokado, odločila za kršitve nekaterih zveznih predpisov. Zvezni sekretar za finance je doslej lahko v primerih, če je katera od republik kasnila s plačilom v sklad za nerazvite, na predlog direktorja sklada blokiral denar republiške SDK, slovenski izvršni svet pa je zdaj sprejel sklep, da mora republiška SDK spoštovati njegove sklepe. Naš ukrep je nezakonit, pravijo predstavniki republiškega sekretariata za finance, ki pa tudi ugotavljajo, da je nezakonito tudi ravnanje zveznih organov, ki niso reagirali ob dokumentiranih terjatvah slovenskih organizacij v srbskem gospodarstvu in niso zagotavljali, da bi finančni sistem deloval normalno. Če bo zvezni izvršni svet zdaj le reagiral, bi moral najprej proti Srbiji in šele potem proti Sloveniji.
nem roku (republiški sekretar za finance je že zaprosil zvezno ministrstvo, da bi rok za plačilo podaljšali za tri mesece), ne bo pa plačal 170 milijonov dinarjev, kolikor naj bi Slovenija še za lani prispevala za spodbujanje razvoja v Srbiji - natančneje: na Kosovu. To pa ni edini ukrep, ki zadeva plačila v sklad za nerazvite. Slovenija se je odločila, da v sklad tudi letos ne bo vplačevala deleža za Srbijo. Ker je po sedanjih izračunih mesečni prispevek za spodbujanje razvoja na Kosovu 64,5 milijona dinarjev, to pomeni, da bi v primeru, če bodo srbska blokada in povračilni ukrepi trajali vse leto, Slovenija zadržala doma 774 milijonov dinarjev. Kot je povedal republiški sekretar za finance Rudi Šepič, je slabost tega povračilnega ukrepa v tem, da denar razdeljuje med nerazvite sklad in da se lahko primeri, da bo del denarja, ki je namenjen za Makedonijo, Črno goro ter Bosno in Hercegovino dobila tudi Srbija oz. Kosovo. Če se bo to tudi dejansko zgodilo, bo Slovenija že naslednje predujme za spodbujanje razvoja manj razvitih nakazala neposredno republikam.
Drugi ukrep zadeva plačilo kotizacije za zvezni proračun. Slovenska vlada se je odločila, da bo letos plačala 15 odstotkov oz. 157 milijonov dinarjev manj, kot bi sicer, ker je izračunala, da gre tolikšen del kotizacije v Srbijo za dopolnilna srodstva Kosovu, za posredovanje v gospodarstvu, za obresti v kmetijstvu, za regrese za umetna gnojila, za pokrivanje tečajnih razlik, za spodbujanje tehnološkega razvoja in za druge namene. Slovenija tudi ne bo plačala 218 milijonov dinarjev, kolikor bi morala letos in prihodnje leto prispevati na podlagi interventnega zakona Vojvodini za odpravo škode po neurju 1987. leta, ter 4,6 milijona dinarjev, kolikor naj bi bila njena solidarnost letos in v prihodnjih letih do krajev Srbije, ki jih je predlani prizadela povodenj.
C. Zaplotnik
Gorenjsko gospodarstvo
V primežu lastne nemoči in nove gospodarske politike
Kranj, 28. februarja - Izvajanje gospodarske reforme, protiinflacijskega programa in politike, ki jo je zvezna vlada sprejela ob koncu minulega leta, tudi na Gorenjskem kaže prave zobe: obseg industrijske proizvodnje se pospešeno zmanjšuje, vse manj je naročil, zaloge se povečujejo, izvoz, ki je zaradi podcenjenega tečaja dohodkovno vse manj zanimiv, ne more nadomestiti manjše prodaje na domačem trgu, kjer se bo povpraševanje zaradi zamrznjenih plač še zmanjšalo, tudi finančni rezultati poslovanja, ki bodo znani šele v začetku aprila, bržčas ne bodo najboljši. Presežki delovne sile so kot Damoklejev meč, ki visi nad gospodarstvom in družbo, ob tem pa tudi zasebno podjetništvo še ne vliva upanja (za zaposlovanje), saj podatki kažejo, da 267 zasebnih podjetij, kolikor jih je bilo registriranih do februarja letos, zaposluje vsega 95 delavcev.
Kot smo slišali na sredini seji izvršilnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko, ki je V osrednji točki dnevnega reda obravnaval gospodarske rezultate minulega leta in še posebej razvoj zasebnega podjetništva na Gorenjskem, so gorenjska podjetja lani naredila za pel odstotkov manj izdelkov kot leto prej. v primerjavi z letom 1986 pa kar 15 odstotkov manj. Čeprav nihče ne prisega na absolutno zanesljivost podatkov, je več kot očitno dejstvo, da gorenjska industrija (za razliko od slovenske) lani ni dosegla predlanske ravni in da je bilo največje zmanjšanje v panogah, ki so tudi sicer v največjih težavah - v proizvodnji tekstilne preje in tkanin ter električnih strojev in naprav. Zaloge končnih izdelkov, ki so se začele junija lani spet povečevati, ne bi predstavljale velikega problema za Gorenjsko, če se ne bi posebej povečale v štirih industrijskih panogah: v črni metalurgiji so večje za I I odstotkov, v proizvodnji električnih strojev in aparatov za 29, v predelavi kavčuka za 39 in v živilski industriji za 61 odstotkov. Kar zadeva naložbeno dejavnost, je mogoče sklepati, da je "razvojni dinar", ki je namenjen za gospodarsko prenovo, opogumil gorenjska podjetja, da so pripravila kakovostne razvojne programe in "pobrala" domala šestino vsega zbranega denarja. Med 26 programi, za katere jim je uspelo pridobiti "razvojni dinar", je bilo enajst izvozno usmerjenih, devet za drobno gospodarstvo, štirje za inovacije... Čeprav so na Gorenjskem veliki ekološki problemi, pa nobena organizacija ni kandidirala za razvojna sredstva s programom za varstvo okolja. Devetnajst gorenjskih delovnih organizacij je lani dobilo od Skupnosti SR Slovenije za zaposlovanje denar za prekvalifikacijo in dodatno usposabljanje 4200 delavcev, vendar je bilo na seji izvršilnega odbora slišati, da ta sistem ni dober, ker omogoča tudi nenamensko porabo denarja. Lanski presežek 68 milijonov dolarjev v blagovni menjavi s tujino, povečanje skupnega in predvsem konvertibilnega izvoza, zmanjšanje klirinškega za več kot desetino in vse večji delež konvertibilnega izvoza v skupnem izvozu zaokrožujejo sliko o spodbudnih lanskih izvoznih rezultatih, sliko pa nekoliko kvarijo podatki o zmanjšanju izvoza v zadnjih dveh lanskih mesecih in vse slabši položaj izvoznikov zaradi nerealnega razmerja med marko in dinarjem.
Zasebno podjetništvo je v vzponu, vendar pa za zdaj še ne daje rezultatov, ki bi predstavljali tudi upanje za zaposlovanje presežkov delo vne sile. Po podatkih sodišča je bilo na Gorenjskem do 1. Februarja letos registriranih 267 zasebnih podjetij (družb / omejeno odgovornostjo), največ v kranjski občini (162) in najmanj v jeseniški in tržiški (pO osem), na vpis v sodni register pa čaka še približno 360 vlog. Med Že registriranimi podjetji je le 73 proizvodnih, kar 81 naj bi se jih ukvarjalo s trgovino na drobno in na debelo, 74 pa s poslovnimi, finančnimi in tehničnimi storitvami. Po podatkih skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja le 36 od 267 registriranih zasebnih podjetij na Gorenjskem zaposluje delavce in sicer skupno le 95. Štiri zasebna podjetja so lani ob tricetrtleiju izkazala izgubo, samo tri so doslej zaprosila za bančno posojilo, veliko pa jih sploh še ni začelo z delom.
C. Zaplotnik
Slavko Kalan iz skupnosti za zaposlovanje: "Podjetja na Gorenjskem napovedujejo za letos 4056 tehnoloških presežkov delavcev, od katerih naj bi jih nekaj razrešila sama, več kot polovico pa naj bi jih dobila skupnost za zaposlovanje. Ob tolikšnem presežku delovne sile in številu brezposelnih bi morali določiti red, po katerem naj bi "izpraznil" delovno mesto v (družbenem) podjetju in se kot zasebni podjetnik začel sam preživljati."
Jakob Piskernik, direktor Merkurja: "Ker so nekateri delavci ustanovili podjetja, ki so konkurenčna našemu, smo se odločili, da vse, ki imajo svoje podjetje, odpustimo. To je povsem skladno s poslovno moralo, še posebej zato, ker za zdaj še ni nikjer opredeljeno, kako zaščititi znanje."
Viljem Zener, direktor Save: "Ko bomo v zasebnem podjetništvu vzpostavljali red, bomo morali paziti, da zasebne pobude ne bi zadušili, sicer se pa strinjam, da sedenje na dveh stolih ne vodi nikamor." Edvard Jurjevec iz Gorenjskega tiska: "Zasebno podjetništvo je za zdaj opredeljeno tako, kot da smo se odločili, da družbeni sektor spravimo na tla. Če ne bomo uredili davčnega sistema in sprejeli konkurenčnih klavzul, se bo to tudi zgodilo."
Bojan Urlep, predsednik izvršilnega odbora MGZ za Gorenjsko: "Eden od razlogov za množično ustanavljanje zasebnih podjetij je tudi zaslužka rstvo. Ker je ustanovitvena glavnica le dva tisoč dinarjev, nekateri računajo, da bodo podjetje lahko kasneje dražje prodali."
Anton Gros, direktor Planike: "Naše gospodarstvo mora dobiti surovine in druge materialne, potrebne za proizvodnjo, po enakih cenah kot v razvitem svetu, ker bomo šele potem lahko vedeli, kdo je dober in kdo slab."
Franc Podjed, direktor SDK: "Spisek podjetij, ki imajo blokirane račune, je zdaj dolg že poldrugo stran in je iz dneva v dan daljši. Na Gorenjskem že dve tretjini zaposlenih prejema zajamčene osebne dohodke, ki pa so za četrtino večji od zakonsko določenih za november " Janez Tavčar, direktor poslovne skupnosti KŽT: "Na Gorenjskem imamo zdaj pet zadrug, že kmalu pa jih bo lahko petkrat toliko! Uvoz. sira. mesa in drugih živil bo uničil domačo proizvodnjo."
Issssss
I bor
bombažna predilnica in tkalnica i tržič
64290 TRŽIČ, CESTA JLA 14.    TELEFON (064) M 571.    TELEX 34S07 YUTRBPT
Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, p.o.. Cesta JLA 14
objavlja
JAVNO PRODAJO
stanovanjsko-gospodarskega objekta Podljubelj 5 Objekt stoji ob glavni cesti Tržič-Ljubelj in obsega stanovanjski del in gospodarski del v skupni izmeri 106,2 m\ Izklicna cena objekta je 241.930,90 din. Varščino v višini 10 % bomo sprejemali na dan prodaje od 7. do 9. ure.
Kupec plača vse družbene dajatve.
Kupnina se plača takoj ob sklenitvi pogodbe.
Javna prodaja bo v petek, 9. 3. 1990, ob 10. uri v sejni sobi
podjetja.
Informacije in ogled po dogovoru po telefonu 50-571 int. 204.
GLAS   6. STRAN
AKTUALNO, PISMA
Petek, 2. marca 1990
ODPRTO PISMO
Predsedniku Predsedniku Predsedniku
IS SR Slovenije IS SOb Kranj
RS ZSS
tov. Dušanu Šinigoju tov. Henriku Peternelju tov. Mihi Ravniku
Delavci, neposredni ustvarjalci nove vrednosti, smo se znašli v skrajno nezavidljivem ekonomskem, socialnem in moralnem položaju, ko zaradi večkrat propadlih ekonomskih reform danes, v začetku leta 1990, ne moremo verjeti in zaupati v izboljšanje našega položaja. Ne moremo biti optimisti ob dejstvu, da so nas vodilne politične in poslovodne strukture po letu 1965 pripeljale v položaj, ko je v »izvenevropskih« cenah naš čisti osebni dohodek med 300 in 400 DEM. Višino osebnih dohodkov pogojujejo dejstva, da so poslovodne strukture vodile politiko, ki so delavce SR Slovenije pripeljale v položaj, ki ga je mogoče ponazoriti s tremi točkami:
a) z višino sredstev za investicije na zaposlenega delavca, smo glede na branžo na 1.-5. mestu v svetovnem merilu;
b) po produktivnosti smo v povprečju glede na branžo na 40. -60. mestu v svetovnem merilu;
c) po višini osebnih dohodkov smo v povprečju glede na branžo na 100. - 120. mestu v svetovnem merilu.
Naša ugotovitev je, da že predolgo traja zaostrovanje pogojev gospodarjenja, ki povzroča tudi obremenjenost gospodarstva in njegovega ustvarjenega dohodka. Skupno število vseh tistih obremenitev, ki so v pristojnosti raznih organizacij in skupnosti, je resnično veliko, relativno majhno število pa je v pristojnosti občin.
Gospodarstvo občine Kranj ustvari bistveno višjo vrednost družbenega proizvoda oziroma narodnega dohodka na prebivalca kot v ostalih predelih SR Slovenije. Osebni dohodki pa so le minimalno višji od republiškega povprečja. Vzrok za to stanje lahko iščemo v zadržani in restriktivni politiki delitve sredstev za osebne dohodke v občini glede na republiko, posebej še glede na ljubljanske občine. Izplačani osebni dohodki v občini Kranj v obdobju po letu 1980 so bili v povprečju le za 4 odstotke višji kot v republiki. Vrednost družbenega proizvoda v občini Kranj pa je bila v obdobju po letu 1980 za povprečno 35 odstotkov večja, kot v ostali SR Sloveniji na prebivalca.
V preteklih obdobjih se je življenje delavcev zreduciralo na osnovno socialno varnost oziroma minimum življenjskih potreb. Politika socialne varnosti seje zreducirala na vse večje skupine delavcev z nizkimi osebnimi dohodki. Slabi gospodarski rezultati so se socializirali v obliki posebnih socialnih pomoči, katerih osnovni namen je bilo preprečevanje širjenja delavskega nezadovoljstva. Cena dela ni bila podrejena ekonomskim zakonitostim in izkušnjam iz »gnilega kapitalizma«, niti ni bila pri delitvi sredstev za osebne dohodke upoštevana kategorija dela: PRODUKTIVNOST. Ta kategorija, ki jo kapitalizem upošteva, bi svoje mesto morala najti v sistemu delitve sredstev za osebne dohodke.
Osebni dohodki v občini Kranj in v SR Sloveniji naj se dvignejo na ustrezno raven povprečne slovenske produktivnosti, ki je za 50 odstotkov nižja od držav v EGS.
Zmanjša naj se tudi obremenjenost občinskih proračunov zaradi financiranja državnih organov, enako za SR Slovenijo in SFR Jugoslavijo.
Menimo, da je utemeljena naša zahteva, naj se vsi subjekti v SR Sloveniji enkrat za vselej prenehajo igrati z delavsko potrpežljivostjo. Dovolj nam je laži, sprenevedanj in licemerstva vseh subjektov in nesposobnih kadrov, ki so v preteklih 40 letih izmozgali fizične in intelektualne sposobnosti slovenskega naroda. Delavci ne moremo verjeti raznim bleferskim nastopom gospodarstvenikov in politikov, ki so povezani tudi s kapitalsko neopredeljenimi odnosi v družbah z omejeno odgovornostjo.
Delavcem danes vse strukture od političnih do poslovodnih grozijo z odpuščanjem, kot tehnološki in ekonomski presežek. Velikodušno ponujanje »odpravnin« ni nič drugega kot poskus legitimnega negiranja delavk in delavcev, ki so jih še do včeraj predvsem za svojo legitimacijsko osnovo, sedaj pa so jim odveč. Povedano drugače, na vrsti so množična odpuščanja delavk in delavcev v skoraj docela socialno dezorganiziranih razmerah.
Ob ugotovitvi, da ZAKON O PODJETJIH ni usklajen z ustavo, zaradi uvajanja kapitalskih odnosov, ustavi SR Slovenije in SFRJ temeljita na viziji samoupravljanja in družbene lastnine.
Menimo, da bi morali biti prvi tehnološki in ekonomski presežek iz vrst odgovornih vodilnih struktur, ker so v preteklih obdobjih vodili napačno gospodarsko politiko, ki je delavce pripeljala v zaostalost, podrejenost in neperspektivnost ter splošno revščino, ki se kaže v podatku, da že več kot 50 odstotkov družinskega proračuna dajemo za prehrano. V razvitem svetu razdajo za hrano 15 do 20 odstotkov družinskega proračuna. Vsi ostali podatki govorijo o naraščujoči revščini, ki se potrjuje v tem, da se socialne razlike poglabljajo.
Delavci ugotavljamo, da sita vrana lačni ne verjame. Site vrane pa so naše poslovodne, občinske in ostale strukture družbenopolitičnega življenja, ki do danes niso polagale računov za zgrešene naložbe in za zapravljanje denarja delavcev.
Zato naslavljamo na zgornje naslove apel, da ukrenejo vse potrebno, da se takoj prične z odpravljanjem vzrokov, ki delavce pelje v popolno revščino. Ti ukrepi v okviru podjetij, občine in celotne SR Slovenije morajo sloneti na naslednjih spremembah:
1. Pri politiki delitve dohodka se mora povečati ostanek dohodka za lastne potrebe, s katerim bomo zaposleni v podjetjih financirali lasten razvoj in s tem povečali akumulacijsko sposobnost gospodarskih subjektov.
2. Znižati se morajo vsi davki iz osebnih dohodkov, ki niso v funkciji reprodukcije delovne sile in vse obveznosti iz bruto osebnih dohodkov na raven iz leta 1984.
3. Potrebno je zmanjšati sredstva, ki izhajajo iz naslova obvezno združenih sredstev iz čistega dohodka, kot so obveznosti za hitrejši razvoj manj razvitih SR in SAP Kosovo, in da se odstotek sredstev za te namene ne uravnava po vrednosti družbenega proizvoda na prebivalca v SR Sloveniji, ampak da se prilagodi odstotku prebivalstva na območju SR Slovenije. Del
zmanjšanih sredstev naj se nameni za revna in nerazvita območja v SR Sloveniji in tistim področjem, ki jih prizadenejo naravne ujme.
4. Od vseh organov v podjetjih in v širši družbeni skupnosti zahtevamo odpravo terminološkega izreka: »tehnološki in ekonomski presežek«, dokler se v SR Sloveniji ne ustvarijo vsi pogoji za zaposlitev planiranih presežkov oziroma dokler se ne ustvarijo pogoji za osebno delo. Zato naj tudi RS ZSS prispeva svoje za ureditev razmer, ki bodo omogočile takšno za-poslovalno in davčno politiko, da bo vodila ljudi v enakost v bogastvu in ne v izpolnitev tako imenovanega socialističnega načela enakosti v revščini.
Družba naj predpiše mehanizem odhajanja iz podjetij, kajti tudi vloženih 15, 20, 30 let dela je določen kapitalski vložek, ki ga ni mogoče zanemariti. Pogoji in postopek odhoda iz tovarn ne moreta biti pravica samozvanih direktorjev, ki vidijo edino rešitev v odpuščanju, niso po pripravljeni upoštevati ratificiranega mednarodnega pakta o ekonomskih in socialnih pravicah s strani SFRJ. Sindikat pa v teh dejavnostih poskušajo kompromitirati in diskvalificirati. Tovarne so zgrajene v 45 letni zgodovini nekega sistema, zato so last vseh delavcev.
5. Delavci zahtevamo, da se začne postopek za odpravo družbenih razmer, ki vplivajo na slabšanje položaja delavskega razreda, kar potiska delavce v vedno hujši mezdni odnos in v vedno večje padanje življenjske ravni. Siromaštvo v naših geografskih razmerah ne more postati naša družbena vrednota. Ne moremo pristajati na nadaljnje siromašenje, na negotovo in brezperspektivno prihodnost in zaostajanje za ostalim svetom. Delo mora postati enakovreden proivodnji dejavnik.
6. Vprašujemo se, zakaj vsa odgovorna telesa v SR Sloveniji držijo križem rok? Vsi ravnajo tako, kot so agresivni akterji današnjih družbenih razmer z jugovzhoda države pričakovali, in sicer: obotavljivost, anemičnost in neodločnost. Današnja Jugoslavija je boksarski ring, Slovenci pa smo v tem ringu nastopali, kot da je Jugoslavija debatni krožek. Organi izven SR Slovenije so nastopili z vso evforijo ob sprejemanju ustavnih dopolnil, vrnili pa smo jim s strahopetnostjo ob srbskem bojkotu. Ekonomsko vojno je izzvalo področje, ki je po ekonomskih zakonitostih klinično mrtvo in dosega le 85 odstotkov vrednosti družbenega proizvoda, vendar jugoslovanskega povprečja.
Delavci zahtevamo, da organi SR Slovenije ne pristanejo na »socializacijo« vsote dolga Srbije v nepovratni kredit, na karto katerega igrajo akterji bojkota. Odpravi naj se tudi dogma o kolonizatorski vlogi Slovencev v povojnih ekonomskih razmerjih v Jugoslaviji, kar je naloga vodilne politične strukture v SR Sloveniji.
Zaključek
Postopki za realizacijo zgornjih točk se morajo začeti že v predvolilnem obdobju. Za njihovo realizacijo so odgovorna skupščinska telesa in ostali organi v občini Kranj in SR Sloveniji.
Delavcem pri izboljšanju položaja ne pomagajo razne parole in slogani politikov, v svojih programih pa imajo ti zelo malo konkretnih idej za odpravo katastrofalnega položaja delavcev in vsega slovenskega gospodarstva.
Delavci ugotavljamo, da smo bili v preteklih obdobjih subjekti izkoriščanja v imenu posameznikov, ki so obvladovali življenjski prostor s pritiski in raznimi manipulacijami.
Upravičeno se sprašujemo, kdo koga kupuje in kdo koga prodaja? Ugotavljamo, da smo bili mnogokrat prodani, skoraj nikdar nagrajevani za delo.
SINDIKAT PODJETJA ŠTEVCEV SP ISKRA KIBERNETIKA
Podpisniki odprtega pisma:
SINDIKAT PODJETJA MEHANIZMI LIPNICA SINDIKAT PODJETJA ERO SINDIKAT PODJETJA ORODJARNA SINDIKAT PODJETJA VEGA SINDIKAT PODJETJA STIKALA SINDIKAT PODJETJA TSD SINDIKAT PODJETJA INŽENIRING SINDIKAT PODJETJA SSD SINDIKAT PODJETJA VZDRŽEVANJE
STALIŠČE GLEDE PRENOVE PAVILJONA NOB V TRŽIČU
Na svojem sestanku 17. februarja 1990 smo predstavniki strank, povezanih v tržiški DEMOS, na podlagi članka "Paviljon NOB v Tržiču bodo temeljito prenovili", kije bil objavljen v Delu 14. februarja 1990, oblikovali svoje stališče in zahtevamo, da ga obravnava občinska skupščina.
Presenečeni smo ob zagotovilu podpredsednika občinskega izvršnega sveta Marka Valjavca, ki zagotavlja, da bodo "v spodnji dvorani uredili stalno zbirko dokumentov in fotografij iz obdobja NOB v občini."
Paviljon NOB, zlasti njegov zgornji prostor - galerija, je bil
doslej namenjen različnim razstavam, spodnji prostor - dvora-
S konference Socialistične zveze Tržič:
Navzočnost v krajevni skupnosti je njihova moč
Tržič, 28. februarja - Seja občinske konference Socialistične zveze Tržič je znova potrdila, da je prav ta organizacija tista, ki se je z dolgoletnim dobrim aktivnim delom vrasla v vse pore dela krajevnih skupnosti in se prav danes, ko so pred vratmi volitve, kaže da brez njenih aktivistov tudi v prihodnje ne bo šlo. Naslednji predsednik naj bo volonter.
Izredno bogata razprava seje razvila na uvodne misli predsednice občinske konference socialistične zveze Tržič Marice Praprotnik, na poročila in predlog statuta ter prenove Socialistične zveze. Člani konference so ugotavljali, da v krajevnih skupnostih vse bolj iščejo pomoči in nasvetov aktivistov Socialistične zveze pri organizaciji volitev, pri vseh prireditvah. Nobenemu delu se ne bodo odtegovali, so sklenili, kajti prav z delom bodo vedno znova dokazali, da je prav njihova organizacija tista, ki je danes ljudem najbližja. Bodo pa dali občinski upravi pobudo za spremembo in uskladitev občinskih odlokov, s katerimi je za posamezne naloge, ki so po novi ureditvi naloge občinskih upravnih organov, dosedaj pa je bila zanje zadolžena Socialistična zveza.
S strankami, ki se v Tržiču prav zdaj združujejo, bodo strpni, pravijo. Sploh hočejo učinkovati pomirjevalno. Poskrbeli bodo za svoje članstvo, čim več se bodo z ljudmi pogovarjali, hkrati pa se zavedajo, da preveč drezati ne smejo vanje. Naj se pač vsak odloči, kakor misli, daje prav. Brez članarine tudi pri njih ne bo šlo, menda naj bi vsak član letno prispeval 30 dinarjev. Prizadevali si bodo, da bi čim večji delež članarine ostal krajevni organizaciji. Resno pa se člani občinske konference zavzemajo, da bi naslednji predsednik Socialistične zveze Tržiča ne bil več profesionalni funkcionar in tudi sicer bodo razmislili o kadrovski racionalizaciji. Sestanke bodo prilagodili delovnemu času - ne bodo več sklicevani dopoldne.
Zbori volivcev v Tržiču potekajo po programu; Socialistična zveza je svoje kandidate predlagala v vseh trinajstih krajevnih skupnostih. Na konferenci pa so s tajnim glasovanjem potrdili listo kandidatov socialistične zveza za družbenopolitični zbor skupščine občine Tržič. Na njej so: Peter Belhar, st., veterinar, Marjan Dež-man - Rado, dipl. ing., Bruno Godnov, dipl oec, Metka Ivnik, med. sestra, Janez Jazbec, kornere, Rihard Jerebic, dipl. oec, Edvard Košnjek, ing. mat., Franc Markelj, kornere, Zvonka Pretnar, dipl. ing. soc, Vida Primožič, pravnica, Franc Primožič, gozd. tehnik, Franci Pungaršek, kem. tehnik, Anton Ručigaj, dipl. ing., Anton Stritih, str. tehnik in Jože Štucin, str. in papirni tehnik. Janez Jazbec pa je na njihovi listi tudi kandidat za predsednika skupščine občine Tržič.
Predsedstvo občinske konference Socialistične zveze Tržič bo v sedanji sestavi delalo še do konference, ki bo sklicana ob koncu polletja, na kateri bo izvoljen volonterski predsednik. Krajevne konference bodo te dni pozvane, da začno evidentirati kandidate za prvega neprofesionalnega predsednika Socialistične zveze Tržiča.
D. Dolenc
w
Demos v Zireh
Danes, 2. marca, ob 19. uri bo v kinodvorani v Žireh predstavitev Demosa škofjeloške občine. Sodelovali bodo Spomen-ka Hribar in Viktor Blažič.
M. K.
na, pa je bil pogosto prizorišče otvoritev razstav, literarnih večerov, glasbenih prireditev, predavanj itd.
Res je, da dvorana zaradi nikakršne izolacije ne ustreza, in res je, da je paviljon potreben temeljite prenove, zato prenovo odločno podpiramo.
Toda v časih, ko odkrivamo doslej neznane žalostne resnice o NOB, ko ugotavljamo, da je šlo za državljansko vojno, ko spoznavamo, kako črno-belo so nam jo prikazovali in ko govorimo o narodni spravi, bi ta zbirka sodila kvečjemu v muzej. Bolje bi bilo razmišljati o spremembi imena tega sicer kulturi namenjenega objekta.
Ob vsem tem se vsiljuje tudi vprašanje, ali je stalna zbirka fotografij in dokumentov iz obdobja NOB v občini pravzaprav cena te prenove.
Mar to pomeni, da bi za nadaljevanje adaptacije šole v Tržiču, v letu dni je bil napravljen le izkop, v njej morali urediti podobno zbirko NOB?
Za DEMOS - TRŽIČ Pavel Pazlar
Nesklepčni v škofjeloški SZS
Volitve kot osrednja tema
Skofja Loka, 28. februarja - 14 delegatov bi moralo biti navzočih na kandidacijski seji občinske konference Socialistične zveze, da bi lahko formalno izpeljali sejo, prišlo pa je samo 9 delegatov.
"Čudno, dosedaj smo bili dvakrat normalno sklepčni, pa tudi za samo sejo smo obveščali že zelo zgodaj," je nesklepčnost uvodoma komentiral predsednik loških socialistov Blaž Kujund-žič in kasneje posebej razložil ponovno potrebnost glasovanja liste za občinski DPZ za Bogomilo Mitič (kandidatka za županjo) in Braneta Mohoriča (kandidata za predsednika občinske vlade), da bi bilo vse v skladu z obstoječo zakonodajo.
Povedano je bilo, da bodo sestanek ponovili prihodnji ponedeljek, zbrani pa so skupno navzočnost izkoristili za akcijski dogovor. V razpravi smo slišali ocene o poteku zborov volilcev po občini, kjer so navzoči ugotavljali, da se zborov volilcev udeležujejo ljudje, ki jih dosedaj na takšnih zborih v krajevnih skupnostih ni bilo zaslediti in da se je DEMOS na zbore dobro pripravil, kar bo po teh rezultatih pomenilo prednost DEMOS-ovih kandidatov.
Vendar, kot so navzoči tudi ugotavljali, ne gre obupavati, še manj ustvarjati paniko, saj se bodo volilci v veliki meri odločali pojavnem dvoboju (troboju?) predsedniških kandidatov na TV, v veliki meri pa bodo za občinske volitve odločilni tudi rezultati volitev 8. aprila.
Omenimo za konec v cilju boljše ilustracije sestanka še nekaj misli navzočih: "Nekateri se na zborih volilcev obnašajo, kot da gre že za volitve; na zborih noben argument ne zdrži; mi zborov ne jemljemo resno, DEMOS svoje ljudi obiskuje po hišah; vsi se še učimo; s ZKS bi razen Kučana lahko imeli še kakšnega skupnega kandidata".
V. B.
Petek, 2. marca 1990
KULTURA
7. stran (mmms&moiM
Milan Marinič, novi direktor Prešernovega gledališča Kranj_
GLEDALIŠČE NOVIH MOŽNOSTI
Kranj - V kranjskem Prešernovem gledališču je te dni prav vse še v znamenju prireditev v okviru jubilejnega Tedna slovenske drame. Obenem pa je v gledališkem ansamblu že čutiti tudi pričakovanja, kaj bo prinesla nova sezona, ki jo začenjajo tudi z novim direktorjem
Milanom Mariničem.
V kranjsko gledališče prihajate v i  'Zredno pomembnem času. Z novo '. j sezono naj hi se namreč gledališče - \Po razmeroma  dolgih pripravah i  vendarle vključilo v krog tistih po-.  klicnih gledališč, ki so - vsaj doslej Jf bilo tako - pod okriljem republiške kulturne skupnosti iz tako imenovanega nacionalnega programa ! ' dobivala denar za svojo dejavnost.
"Res je gledališče pred po-■ Tiemhno spremembo. Z novim : srednjeročnim obdobjem, to je i i leta I99|. naj bi tudi Prešernovo gledališče sprejeli v družino slo-venskih gledališč, za katera de-mT zagotavljajo republiški viri. Govora o profesionalizaciji Prešernovega gledališča je bilo vsa.ta 'eUt veliko, poznam to. čeprav ni-sem Kranjčan. Mislim, da o tem kaže razpravljati v nedogled, ko pa so stvari jasne: gledališče je Registrirano po vseh pravilih, de-'ll poklicno, vendar pa mu za se-S*j še manjka pristanek republiškega upravnega organa, tako P;»č zahteva zakon. Zahtevani elaborat o družbenoekonomski Opravičenosti gledališča je bil narejen, sprejet, zdaj je na potezi republiški komite za kulturo, da reče. ali bo naše gledališče stopilo ? slovensko gledališko družino ll-idi formalno ali ne bo."
Po vsej verjetnosti kakšnih posebnih ovir za to ne bo. Sprememba Za Prešernovo gledališče pa bo zagotovo velika. Odprle se bodo nove možnosti, od večje kadrovske zasedbe, do drugačnega gledališkega Programa in podobno. Skratka -gledališče čaka na svoje ponovno rojstvo.
"Največja zadrega, ki bo na-jflla s spremembami po novem *Ui. bo glede kadrov. Ne vemo se. ali bomo lahko igralsko skupijo razširili vsaj do kadrovskega pinimuma za gledališča - ali pa i bomo problema lotili drugače.
je s pridobivanjem zunanjih
PSdelavcev. Žal igralcev ni na Prostem trgu delovne sile, večina •!e redno zaposlenih, le malo jih Je v svobodnem poklicu. Zato njirn preostajajo le dogovori za ""časno sodelovanje pri posameznih gledaliških projektih. To J° danes v modi. pa tudi za pre-|j*katero gledališče že kar potre-r°. Za kranjsko gledališče bo verjetno to za začetek edini izhod, 1 Pa bo za vse, za igralski an-
sambel in tudi za gledališko občinstvo prijetna novost.
Tudi glede ostalih normativov in standardov, ki veljajo sicer za poklicna gledališča, bi po novem letu lahko drugače delovali. Zdaj je bil povprečen strošek na predstavo v Prešernovem gledališču majhen v primerjavi z drugimi gledališči, kjer je okoli sedemkrat večji."
Tehnična oprema gledališča je prav tako pomembna. Že doslej je bila večkrat vzrok, da nekaterih predstav ni bilo mogoče sprejeti na oder Prešernovega gledališča? Kaj se da spremeniti?
"Sedanje tehnične možnosti gledališča so res omejene. Letos na primer v festivalske prireditve nismo mogli vključiti dveh izbranih predstav, žal tudi ne znamenite Šeherezade Mladinskega gledališča. Da bi gledališče dobilo novo primerno dvorano in oder -do tedaj bo po preteklo še dosti vode po Savi. Kokri in kar je še voda; nekatere predstave so zares izrazito ambientalne in jih enostavno ni mogoče prenesti na drug oder. Že doslej se je dogajalo, da so se nekatere predstave tudi v okviru tedna slovenske drame raje odigrale na matičnem odru. Toda pri odločanju, kje bo kakšna predstava, organizator tedna včasih ni bil povsem enakopraven partner v dogovarja-
nju. Upam, da se bo v novih pogojih, ko se bo Prešernovo gledališče otreslo pridiha drugorazrednega gledališča, vse to lahko drugače uredilo."
Ob tem, ko se pripravljate na te velike spremembe v prihodnjem letu, najbrž ne razmišljate, da bi bilo s sedanjim tradicionalnim festivalom slovenske dramatike kaj drugače v prihodnje - ali pač?
"Teden slovenske drame v Kranju je res gledališki praznik za kranjsko gledališko občinstvo,
lahko pa bi prireditev izkoristili še za kaj drugega. Morda bi lahko postal osrednja manifestacija ob slovenskem kulturnem prazniku na primer. Po mojem je ta prireditev - festival slovenskle dramatike - tudi pomembnejša od Borštnikovega srečanja, ki je pregled ustvarjalnosti poklicnih gledališč, najboljših predstav na njih. Imenitno izpeljana prireditev, to je že treba reči. Toda za slovenski kulturni prostor pa je prireditev, ki je namenjena slovenskemu dramskemu piscu, pomembnejša, vredna večje pozornosti, kol je je deležna zdaj."
Kako bi lahko slovensko dramsko ustvarjalnost v okviru že ustaljene prireditve še bolj poudarili?
"Najbrž bi bilo treba evidentirati prav vse uprizoritve slovenskih dramskih tekstov na jugoslovanskih tleh. Teh informacij
enostavno ni. le po naključju zvemo, da to ali ono gledališče igra slovensko dramo. Nihče enostavno ne zbira teh informacij, včasih sporoči kak dopisnik, da recimo v Banja Luki igrajo dramo Rudija Šelige, včasih mimogrede pove o takem delu kak režiser. Mi pa bi radi takšno predstavo, če je dobra, povabili v Kranj, tudi iz zamejstva, od kjerkoli - saj se končno kakšna slovenska drama zgodi tudi kje v ZDA. Skratka, upam, da bodo enkrat nastopili časi, ko bo ta festival v resnici reprezentativni festival slovenske dramatike. Zdaj ni, ker enostavno ne vemo, kje vse slovenske tekste igrajo. In to morda še bolje kot slovenska gledališča, kdo ve?"
Slišijo se tudi zamisli o založniški dejavnosti?
"Razmišljali smo, ali ne bi kazalo dramske tekste tudi natisniti v knjižni obliki. Najbrž ne bi bilo slabo, če bi, vzemimo premiera Jesihove novitete En sam dotik, dramski tekst ob premieri že lahko predstavili tudi kot knjigo. Na razpis za Grumovo nagrado prihajajo nova besedila, ta bi lahko tiskali, razen tega pa tudi nekatere starejše dramske tekste, ki se jih sicer težko dobi. No, vse skupaj bi seveda zahtevalo posebno organizacijo. Toda brez ambicioznih zamisli tudi ni napredka in vse skupaj bi le obogatilo festivalsko dogajanje."
V novih pogojih, ki prihajajo za gledališče, je nadvse pomembna tudi sestava novega repertoarja.
"Brez. dvoma se bomo odločali za ambiciozen program. Takega sicer ne bo ravno lahko uresničiti, toda vse nas preveva želja, da se gledališče v novih razmerah izkaže. Potrebujemo pa vsekakor tudi sponzorja, pa tudi za vsako predstavo posebej bomo iskali posamezne donatorje. Nekaj smo že ob tej premieri poskusili, vse je tudi omenjeno v gledališkem listu. Razmišljamo tudi o svojem gledališkem abonmajskem avtobusu, s katerim bi tudi druge gorenjske kraje in - zakaj ne tudi ljubljanskega občinstva - tesneje povezali s kranjskim gledališčem. Skratka, resno se pripravljamo na leto 1991 in na novo obdobje za Prešernovo gledališče." Besedilo in foto: Lea Mencinger
Predstavljamo nove knjige
TEHARSKE ŽIVE RANE
Roman Leljak; posebna izdaja Nove revije - Cankarjeva založba v Ljubljani; 150,00 din
HitMian !..<.'),giik
TEHARSKE
Ž. m m mm I    \r mSm
RANE
Avtorja knjige. Romana Leljaka, vsem tistim, ki redno spremljate dogodke "slovenske pomladi", verjetno ni potrebno posebej predstavljati. Za vse ostale pa čisto na kratko - letnik 1964, mlajši oficir varnostne službe JLA, ki je iz nje izstopil (beri knjigo Sam proti njim). Proti njemu so uvedli kazenski pregon, trenutno prestaja zaporno kazen, ustrezna republiška komisija ga ni pomilostila niti po polovici prestane kazni.
Knjigo gre jemati V sklopu javnih pričevanj o dogodkih maja. junija, julija 1945, ki so se vrstili na slovenskih tleh in so bili praktično vse do današ njih dni varno zapahnjeni za ^ata komunistične vladavine pri nas. Skozi pričevanja, ki jih je av-;°r uspel zbrali in z veznimi komentarji objaviti, se najširše odpirajo ^cije, ki jih je jugoslovanska (slovenska) oblast skozi poboje tisočev J^di zakrivila že po končani vojni. Če je bilo dosedaj slišati o Vc-lririjski akciji (več o tem lahko preberete v trilogiji Vetrinje - Teharje * Rog; Založba za alternativno teorijo. Maribor 1989; 120,00 din), po-,em se tako rekoč dnevno odpirajo nova množična in po pravilu neo-Spcena grobišča na slovenskih tleh, ob katerih bodo slej ko prej pri-'a na vrsto tudi tista na Gorenjskem.
Ali. kot pravi Jože Snoj v spremni besedi: Teharske žive rane ne-sPprno pričajo, da je industrija smrti, ki se je počasi, a zanesljivo civila iz brezštevilnih posamičnih pobojev in kije imela svoje uverture e v množičnih likvidacijah konec leta triinštirideset, požirala in pre-ipovala v smrt tudi otroke. To je najpretresljivejše sporočilo knjige, 'o naravi in namenih komunistične revolucijena Slovenskem pove Več kot o vsem drugem.
V. B.
OD KRAJIN DO FANTASTIKE
Bled - V galeriji Moulin Rouge razstavlja slikarka Bernarda Šmid, ki se doslej še ni predstavljala s samostojnimi razstavami.
Slikarka se je doslej preskušala v več slikarskih tehnikah, od pastela, olja na platnu do risbe in grafike. V prvih delih sta bila njena glavna tema krajina in tihožitje. V krajinah prevladujejo umirjene barve, ki ustrezajo razpoloženju impresionizma. Čutnost zajame pomlad, nežno komaj se prebujajoče zelenje, od vetra razigrane trave, livade obdane od gozda in grmičevja. Pozna poletna razpoloženja prevevajo žitna polja v močno rumenih barvah, ki se zlivajo v žalostno jesensko listje na pragu zime. Ljubezen do življenja v naravi slikarka manifestira s čutno senzibilno simboliko. Vsa razpoloženja v pomladni, poletni, jesenski ali zimski krajini so izrazito razpoloženjska in simbolična. Vmes se pogosto kažejo med izrazito barvitostjo elementi fantastične, svobodne ali namenske simbolike, ki so pogosto upodobljene z ekspresionističnim videzom in elementi obvezne erotike. Razpoloženje človekove duše v raznih krajinskih slikah Bernarda Šmid najraje slika in svojstveno poudarja.
Nadaljnja faza njenega razvoja je prehod iz prirode v človeka m v ekspresionistično fantastiko, ki v individualnih in splošnih ter barvnih simbolih poudarja slikarkino stanje duše ter voljo do življenja. Zanimajo jo predvsem konflikti, stanja boja. zmage in poraza. Najbolj se to odraža v njeni sliki Zmagovalec, saj petelin simbolizira moškost, borbenost in neuklonljivost. S sliko Skrivnostna ženska avtorica razgalja lastno dušo. Delujoča ekspresivno zakriva svoja hotenja, ki jih boječe prikriva v mreži protislovno delujočih silnic. Slika Oko spoznanja je poleg čustvenega razpoloženja nakazano racionalno bistvo in želja po odkrivanju prikritih stvari. Voljo po manifestaciji moči je izražena v sliki Preliv energije, ki je v svoji abstraktnosti kozmičnega izvora. Najbolj opazna pa je slika Portret hčere, kjer skuša prikazati žensko bit kot cvet v njeni moči in v raznolikih hotenjih.
Bernarda Šmid odkriva precej zapleten in kompliciran labirint njenega boja za obstanek. Na splošno je njeno slikarstvo optimistično, saj kaže kljub nekaterim dvomom ljubezen in voljo do življenja. Temna plat njenih izkušenj se izraža v slikah / barvami, ki omejujejo in ubijajo svetlobo, vendar v njenem slikarstvu prevladuje hrepenenje po svobodi in svetlobi.
Tone Svetina
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Prešernovi hiši je odprta razstava Prešernovi nagrajenci 1980 -1982. V galeriji Mestne hiše je na ogled dokumentarna razstava ob 20 - letnici tedna slovenske drame.
V Carniumu, Delavski dom, vhod 6, bo danes, v petek, ob 18. uri literarni večer skupine mladih Kranjčanov, ki bodo predstavili pesmi Franceta Balantiča.
CERKLJE - Jutri, v soboto, ob 19. uri bo KUD Predoslje v Zadružnem domu v Cerkljah zaigralo komedijo Josepha Kissel-ringa Arzenik in stare čipke.
PODBREZJE - KUD Predoslje bo v nedeljo, 4. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu v Podbrezjah uprizorili komedijo Arzenik in stare čipke.
JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled dokumentarna razstava ob 200-letnici Županove Micke.
V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava Šopki rož za osmi marec • vezenje za hiši okras.
RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je še odprta razstava fotografij članov fotokrožkov jeseniških osnovnih šol.
V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava slik akad. slikarja Valentina Omana.
GORJE - Igralska skupina KUD Lom bo v nedeljo, 4. marca, ob 19. uri nastopila v Gorjah z dramo Frana S. Finžgarja Dekla Ančka.
BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja slike in grafike Klementina Galija.
SKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. kipar Metod Frlic.
V galeriji Z KO - Knjižnica razstavlja Mario L. Vilhar.
V Puštalski kapeli bodo danes, v petek, ob 18. uri predstavili novo številko Sejalca.
PREDSTAVITEV NOVE ŠTEVILKE SEJALCA
Skofja Loka - Danes, v petek, ob 18. uri bodo v kapeli Puštal-skega gradu na literarno glasbeni prireditvi predstavili novo, zdaj že 10. številko literarne revije Sejalec. Tokratna številka prinaša literarne prispevke 29 avtorjev iz škofjeloške, jeseniške, radovljiške in kranjske občine ter iz Ljubljane. Med drugimi v jubilejni številki zbornika objavljajo Edo Torkar, letošnji gorenjski Prešernov nagrajenec za literaturo, Neža Maurer in Matej Demšar iz Škofje Loke, Aleš Dežman z Ribnega pri Bledu, Jože Peternelj - Mavsar iz Žirov in drugi. Na prireditvi, ki jo pripravlja ZKO Skofja Loka, bo z baročno glasbo nastopila glasbena skupina Ramovš Consort iz Ljubljane. Izbor tekstov bodo predstavili Marija Lebar, Marko Črtalič in Jure Franko.
MONODRAMA IN RAZSTAVA
Tržič - V paviljonu NOB bosta danes, v petek, dva zanimiva dogodka. Ob 18. uri bosta v spodnji koncertni dvorani nastopila zagrebška dramska umetnika Goran Matović in Perica Mar-tinović v monodrami GALA, posvečeni spominu velike ljubezni pesnika Paula Eluarda in slikarja Salvadora Dalija do Jelene Dimitrijevne Djakonove - Gale. Po nastopu bodo odprli še razstavo akademskega slikarja Janeza Kovačiča iz Ljubljane. Gledališko gostovanje in likovno razstavo organizira Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič ob letošnjem 8. marcu. Vstopni-
Kranj - V galeriji Lipa v Mestni hiši v Kranju so člani Likovnega društva Kranj te dni pripravili bogat izbor grafik, malih slik, risb in plastik - primernih tudi za obdarovanje ob bližnjem 8. marcu. Galerija je odprta od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah samo dopoldne, ob ponedeljskih je zaprto.
Filmsko gledališče
BESTSELLER
Kranj, marca - Kot drugi film v vrsti izbranih filmov spomladanskega filmskega gledališča, bomo v gorenjskih kinematografih naslednji teden gledali ameriški kriminalni film Bestsel-ler režiserja Johna Flyna in z Jamesom \Voodsom, Brianom Dennehv in Victorio Tennant v glavnih vlogah. Tokrat je glavni junak policaj Mitchum, ki se po krvavem obračunu, v katerem so pomrli skoraj vsi njegovi kolegi, odpove službi v policiji in začne pisati popularne krimi-romane. Svojo zgodbo nadaljuje torej ne kot policaj, temveč kot pisatelj. Spozna nenavadnega tipa, ki je osumljen, da je sodeloval v krvavem spopadu. Pričenja se čuden odnos dveh bivših sovražnikov, ki pa bosta pripeljala zgodbo do konca, do prave resnice. Film, kakršnega
je redko videti! / —._______
D. D. / ureja LEA MENCINGER
<mS8m$®MQiJl8 8. STRAN
/"obvestila, oglasi
Petek, 2. marca 1990
Izth
LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV 64220 SKOFJA LOKA 632-451
Od 1. 3. 1990 obiščite industrijsko prodajalno LTH.
Nudimo celoten program izdelkov L TH (hladilne in zamrzovalne omare, zamrzovalne skrinje, gostinski hladilni pulti, mali gostinski hladilni aparati, ledomafi, aparati za hlajenje piva, toplotne črpalke, brusilni stroji, elektromotorji, ventilatorji, kompresorji, agregati, klima omare, ostala specialna zahtevna hladilna oprema, odrezipločevine, proizvodni viški materialov, široko potrošni rezervni deli.
Prodajni pogoji so ugodni i
Iskra
Iskra Elektromotorji
Industrija elektromotorjev in gospodinjskih aparatov
Železniki
20 %
nižje cene v prodajalnah
Železniki,
Otoki 21
Reteče 4
Od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure
064-66-441 064-632-573
FERROIMPEX j5c.
A - 9162 STRAU 72
SPET V PRODAJI!
PVC-CISTERNE    ZA KURILNO
OLJE   1 000 1/1.500 I/2.000 I
• telefaksi • bakrena pločevina INFORMACIJE   PO TELEFONU
9943/4227/3880-0
GOVORIMO SLOVENSKO
tim
NOVO
PROIZVODNJA DELIKATES
Ponudba za pizzerije,
gostilne, hotele
in druge sladokusce
ŠAMPINJONI, OLIVE IN DRUGE DELIKATESE PO NIŽJIH
DISKONTNIH CENAH! Naročila
sprejemamo vsak dan neprekinjeno po tel. št.: 061-841-277.
Tina, Nasovče 18/a, Komenda
Pogledaš okrog sebe, prisluhneš srcu in izbereš darilo.
8. marec
Rad bi presenetil, pa ne znaš izbrati. Že nekaj dni prej premišljuješ, kaj in kje. Potem se enostavno odločiš za Merkur. Stopiš v trgovino, se malce zaustaviš in počakaš, da ti srce pove, na katerem koncu dobro založene trgovine boš našel darilo. Stopiš proti policam s kristalom in steklom, k malim gospodinjskim apartom, ali pa k modnim dodatkom... In potem enostavno zagledaš pravno stvar; najdeš tisto, kar jo bo razveselilo, mamo, ženo. prijateljico.
PRODAJALNA • TCH7STj4X73V-
MIJA VELIKANJE  reginceva 9 64oo« kranj
tft 0*4 ■ 22 7».1
vam nudi izdelke iz STEKLA, KERAMIKE IN PORCELANA
		I
		O
	1	To*'":fwa 1
		
Naši artikli so primerni za darila (obletnica poroke, rojstni dan, upokojitev, itd.)
Na vse artikle vam po želji narišemo (znak, besedilo, letnico itd.)
PRODAJALNA KRISTALIN se priporoča za nakup.
Galanterija
Jaka Platiše 11, Kranj
ČESTITAMO OB DNEVU ŽENA
S PRILOŽENIM OGLASOM VAM DO 8. MARCA PRI NAKUPU NAŠIH IZDELKOV NUDIMO 10% POPUST
Odprto imamo od 10. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure.
DROGERIJA IN
USNJENA GALANTERIJA RADOVLJICA
Nasproti avtobusne postaje
od 3 3. 1990
Delavnik: od 9 - 19 ure
sobota od 9 - 13 ure DROGERIJA. PRODAJA
IN POPRAVILO USNJENIH IZDELKOV - Torbice
- čevlji
- pasovi
Tel 064/23-474 Pomagale nam i vašimi nasveti' Se priporočamo!
AVTOIMPORT UDOVČ
LESCE D. O. O. BEGUNJSKA 17,
64248 LESCE TEL. (064) 74-207
POSRHHIIMOPRI NAklPl MAIIIIN RAB1IIMI OSEBNIH AVTOMOBILOV IN kOMBI|E\
OGLED VOZIL V PETEK IN SOBOTO
RI8. letnik 1884. cena 11.500 DEM Golf diesel. letnik 1885, 28.000 km. cena 15.000 DEM Golf bencin, letnik 1981. 72.000 km. cena 6.200 DEM Fiat Ritmo D. letnik
1883, nov motor, cena 12.000 DEM
Jugo 45. nov. cena 8.500 OEM Z 101 skala, letnik 1888, cena 13.000 OEM
Z 101. letnik 1886. cena 6.000 DEM Fiat 127. 800 cm3. letnik 1874. cena 3.500 DEM Volvo 340 GL avtomatih, letnik
1884, cena 18.500 DEM
Opel kadet, letnik 1884. cena 13.000 DEM
Opel karavan kadet D.
letnik 1887, cena
23.000 DEM
Fiat ritmo D. letnik
1085. cena 16.500
DEM
Alfa Sud 1.2. letnik 1880, cena 5.000 DEM Lada niva. letnik 1887, cena 15.500 DEM
Opel kadet bencin.
letnik 1887. cena
21.000 DEM
Opel kadet 1.2. letnik
1985. cena 17.500
DEM
Ford tranzit 8 4 1 D. letnik 1982, cena 18.200 DEM
Petek, 2. marca 1990
OBVESTILA, OGLASI
9. STRAN :r^'^^(GLAS
Zlatarna GOLDIE
LOKA SVOJIM KUPCEM V SVOJIH PRODAJALNAH
Artikel
Redna MP Znižana MP cena cena
Vino Grajsko črno 1/1 SVL Vino Laški rizling 1/1 SVL Pivo GranrJ 1/2 Union Mineralna voda RADENSKA 1/1 LOKA KAVA pražena - 1 kg LOKA KAVA mleta - 1 kg Moka tip 500 5/1 SENTA Moka tip 500 2/1 SENTA Moka tip 500 1/1 SENTA Olje jed. CEKIN 1/1 KŽK Sladkor kristal prosti Sladkor kristal 1/1.2/1,5/1
trgovsko podjetje
LOKA
SKOFJA LOKA
Mercator - KMETIJSTVO VRTNARIJA KRANJ
mn
Ob dnevu žena vam nudimo izbiro najrazličnejših daril in darilnih aranžmajev.
Obiščite nas in izberite darilo v eni od naših cvetličarn:
Zlato polje - vrtnarija Rožmarin - Maistrov trg
Cvetličarna MAJA - Planina Cvetličarna in drevesnice PINO - Stražišče
Vsem ženam želimo prijetno praznovanje
Socialistična republika Slovenija OBČINA RADOVLJICA IZVRŠNI SVET
Izvršni svet skupščine občine Radovljica je na svoji 133. seji dne 20. februarja 1990 v skladu z določbami 37. čl. zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor sprejel naslednje sklepe:
1. Osnutek sprememb in dopolnitev ZN Lesce - center (območje med Železniško in Alpsko ulico) se javno razgrne v prostorih KS Lesce ter v avli občine Radovljica. Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Gorenjskem glasu.
2. Osnutek odloka o sprejetju prostorsko ureditvenih pogojev za območje TNP, s strokovnimi podlagami in grafičnimi prilogami se javno razgrne v prostorih KS Boh. Bistrica, KS St. Fužina, KS Koprivnik — Gorjuše, KS Gorje ter v avli SO Radovljica za 30 dni od dneva objave sklepa v Gorenjskem glasu.
3. V času javne razgrnitve IS SO Radovljica v sodelovanju s posameznimi krajevnimi skupnostmi organizira javne obravnave osnutkov.
Predsednik IS SO mag. Pavel Žerovnik, dipl. oec.
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE KRANJ
RAZPISUJE
javno dražbo
naslednjih osnovnih sredstev: i. Računalnik ISKRA DATA C 18
2. Kopirni stroj K A 102 za kopiranje načrtov
izklicna cena 30.000 din izklicna cena   50.000 din
Interesenti si omenjena osnovna sredstva lahko ogledajo eno uro pred pričetkom dražbe.
Vsi interesenti morajo pred pričetkom dražbe položiti varščino v višini 10% izklicne cene.
Javna dražba bo v sredo, 7. marca 1990, ob 15. uri v avli občine Kranj, Trg revolucije 1.
Cankarjeva 70 __64240 Radovljica
Ste že kupili
darilo za 8. marec?
INTERIER
STEKLO D. O. O. KRANJ
Trgovina na debelo in drobno, Tavčarjeva 18 64000 Kranj, tel.: 21-819
BOGATA IZBIRA DARIL ZA 8. MAREC!
Odprto: 9 -19, sobota 9 -13 Obiščite nas!
Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj svetuje
POTREBUJEMO TUDI ZAVAROVANJE
Vseh nevšečnosti, neprijetnosti, nezgod, težav... se pač ne da preprečiti. Nepazljivost, ki ji pravimo človeški faktor, živi z nami vsak dan. Na trenutke se pokaže v nenadnem požaru, nesreči na cesti, eksploziji jeklenke... - Brezskrbna otroška igra je naredila že precej žalosti. - Viharji, strele, povodnji, toča... še vedno se jih bojimo, ker smo proti njim nemočni...
Vsega se pač ne da preprečiti, in zato potrebujemo tudi zavarovanje; vendarle ne zavarovanje kakršnokoli in za vsako ali kakršnokoli ceno. Dobro zavarovanje si želimo; takšno, ki bo vrednostno čimbližje dejanski vrednosti zavarovane stanovanjske hiše, opreme, gospodarskega poslopja, delavnice... Res pa je, da včasih to ni ravno lahko. Posebej še, če nam takšna hotenja izničuje inflacija, kakršni smo bili priča lani.
V Zavarovalni skupnosti Triglav so prav s tem v zvezi pripravljali in usklajevali različne rešitve, ki bi čimbolj omilile razlike med vrednostjo zavarovanih stvari ob sklenitvi zavarovanja in ob nastali škodi. Prav zato so na primer uveljavili več oblik revalorizacij oziroma tako imenovanih verižnih povečanj vrednosti. Nekatere iz lanskega leta so celo presegale inflacijsko rast, saj so bile izračunane na stopnjo inflacije, ki smo ji bili priča v drugi polovici minulega leta.
Zaradi postopnega zmanjševanja inflacijskih učinkov pa so že decembra, še bolj pa januarja letos, tem gibanjem skušali prilagoditi tudi način usklajevanja zavarovalnega kritja. V sedanji nov način usklajevanja bodo zato vključili tudi zavarovanja, ki so bila lani dogovorjena z mesečnim verižnim ali inflacijskim povečevanjem zavarovalnih vsot. Te uskladitve pa bodo opravili na dva načina.
Pri zavarovanjih, kjer je bilo mesečno verižno povečevanje dogovorjeno do 22 odstotkov in pri zavarovanjih z doplačilno premijo za vključitev 100-odstotne inflacije, bodo ob morebitnih škodah povečali zavarovalne vsote skladno z dogovorom. Če plačana zavarovalna premija v posameznih primerih ne bo porabljena, bodo razliko prišteli večjemu zavarovalnemu kritju; saj le-to pri večini zavarovanj ne presega polovice dejanske vrednosti zavarovanih stvari. Teh zavarovanj torej ne bodo preurejali. Vse uskladitve pa bodo upoštevali pri obračunu odškodnin za nastale škodne primere po 1. 1. 1990 ( in še nerešene zadeve iz lanskega leta).
Zavarovanja, pri katerih pa je bilo dogovorjeno 23 in večodstotno mesečno povečevanje zavarovalne vsote, pa bodo zdaj zastopniki Zavarovalne skupnosti Triglav ponovno uredili; predvidoma do konca aprila letos. Pri ponovnem urejanju bodo upoštevali uskladitev zavarovalnih vsot z inflacijskimi učinki do 31. decembra lani ter letošnje usklajanje z rastjo cen na drobno do 300 odstotkov. Uskladili bodo tudi zavarovalno kritje (vsoto) z dejansko vrednostjo zavarovanih stvari. Če pa bo v posameznih primerih že plačana zavarovalna premija večja od usklajene, bodo presežke tudi vrnili.
Oba načina usklajevanja, prvega pri obračunavanju odškodnin in drugega s ponovnim preurejanjem zavarovalnih pogodb, bodo urejali zato, da uredijo čimboljše zavarovalno kritje za zavarovano premoženje. Zato v Zavarovalni skupnosti Triglav pričakujejo pri zavarovancih tudi razumevanje in sodelovanje.
|=S     ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV VLjm     GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST n. sub. o. V/      Oldhamska 2, 64001 Kranj
Razpisna komisija pri Izvršilnem odboru /boru delegatov Zavarovalne skupnosti Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj razpisuje prosta dela in naloge, na katerih ima delavec posebna pooblastila in odgovornosti, in sicer za:
1. VODENJE PE JESENICE IN ODDELKA ZA IZVAJANJE ZAVAROVANJ NA PE JESENICE
2. VODENJE ODDELKA FINANČNE OPERATIVE IN RAČUNOVODSTVA NA PE JESENICE
3. VODENJE ODDELKA TRANSPORTNIH IN KREDITNIH ZAVAROVANJ NA SEDEŽU OS
Mandal traja 4 leta.
Na razpisana prosta dela in naloge je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje posebne pogoje:
Pod t.
da ima srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj oz. srednjo strokovno izobrazbo družboslovne smeri in najmanj 10 let ustreznih delovnih izkušenj Pod 2.
da ima višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj Pod 3.
da ima višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj ter pasivno obvlada angleški jezik
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva razpisa v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj, sektor za samoupravno org. in kadre, Oldhamska 2.' Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
ar
olmifo
alpska modno industrija
Alpska modna industrija ALMIRA p.o. Radovljica
ponovno objavlja
LICITACIJO
ki bo v soboto, 24. 3. 1990, ob 10. uri v prostorih Jalnova 2, Radovljica.
Na licitaciji bomo prodajali
- 2 garaži na cesti Staneta Žagarja 23, Radovljica v velikosti cca 12 m:.
Izklicna cena je 3.000 din za m2.
Ogled bo istega dne od 8. do 9.30 ure na cesti Staneta Žagarja 23, Radovljica.
Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, če pred licitacijo vplačajo 10 odstotno kavcijo od izklicne cene garaže.
Izlicitirani garaži je treba plačati v 6 dneh, sicer kavcija zapade.
Davek ni vključen v izklicno ceno in ga z drugimi dajatvami plača kupec.
Prodajamo po sistemu "videno - kupljeno", poznejših reklamacij ne upoštevamo.
Svet šole Srednje tekstilne, obutvene in gumarske šole Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33, objavlja v skladu s 132. členom statuta šole in 13. členom pravilnika o delovnih razmerjih delavcev šole javni razpis za dela in naloge
RAVNATELJA ŠOLE za dobo 4 let
POMOČNIKA RAVNATELJA ZA OBUTVENO IN GUMARSKO USMERITEV za dobo 4 let
Pogoji:
Kandidati morajo poleg pogojev iz 511. člena zakona o združenem delu izpolnjevati pogoje za učitelja ali sodelavca srednje šole, imeti morajo pedagoško izobrazbo, strokovni izpit in najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem procesu.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidata bosta izbrana v 30 dneh po objavi razpisa, o rezultatu izbire pa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri.
instalacije
p. o.
SKOFJA LOKA
INŠTALACIJE SKOFJA LOKA p.o.
na podlagi sklepa delavskega sveta razpisuje dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJA TEHNIČNEGA SEKTORJA Pogoji:
-končana višja oz. srednješolska izobrazba elektro smeri, • 5 oz. 10 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Inštalacije Skofja Loka p.o. Skofja Loka Kidričeva c. 55
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po sprejemu ustreznega sklepa.
mmm^mciLAs  to. stran
Petek, 2. marca 1990
Iskra Kibernetika odvisna od zunanje pomoči
Delavce zanima sedanjost in prihodnost
Kranj, 28. februarja - Iskra Kibernetika je v osmih letih samostojne organiziranosti sicer dosegla pomembne uspehe (povečala izvoz z 29 na 37 milijonov dolarjev, vložila precejšnje denarje v naložbe in v razvoj, izboljšala izobrazbeno sestavo zaposlenih itd.), vendar delavce zdaj bolj kot preteklost zanima sedanjost in prihodnost. Ta pa za novo sestavljeno podjetje, ki povezuje devet podjetij s skupno 4500 delavci, ni najbolj rožnata, saj je zaradi pomanjkanja lastnega denarja odvisna od zunanje pomoči - družbe, bank, vlagateljev...
Podatek, da je v zadnjih 45 dneh kar osem teh podjetij imelo blokirane žiro račune (Števci 21 dni, Mehanizmi 29, Stikala 27, Orodjarna 20, Inženiring 19, Vzdrževanje 35, Tovarna sestavnih delov (TSD) 35 in Skupne strokovne dejavnosti (SSD) 32 dni), pove dovolj. Po določilih zakona o finančnem poslovanju pa se morajo podjetja, ki so imela v zadnjih 45 dneh blokiran račun več kot 30 dni, v naslednjih petnajstih dneh pogovarjati z upniki. Poziv vodstva, da Kibernetika rabi finančno podporo in da bo nastala nepopravljiva škoda, če "izvenkibernetska javnost" ne bo hitro dojela investicijske nujnosti, je v razmerah, ko nekaterim delom grozi stečaj, sicer razumljiv, vendar je, žal, zdaj že tudi na Gorenjskem precej podobnih klicev na pomoč, ob katerem se zastavlja vprašanje, komu in koliko bo lahko družba (banka) pomagala.
Prav prihodnosti Iskre Kibernetike, predvsem pa vprašanju, kakšna naj bi bila po novem vloga krovnega, sestavljenega podjetja, je bila namenjena okrogla miza, ki jo je v sredo v Ki-bernetiki pripravila sindikalna organizacija. Samo Kavčič je že v začetku dejal, da so nova podjetja samostojna, da bo vsako najprej reševalo sebe in da bodo zaradi nezaupanja, ki ga je zasejalo tozdovsko prelivanje sredstev, raje investirala sama alji skupaj z drugimi vlagatelji, kot da bi zaupala denar krovni organizaciji. Šele, ko bo znano, kaj bo ostalo od sedanje Ki-ernetike in bodo razčiščena nekatera vprašanja sedanje organiziranosti, se lahko začne povezava zdaj samostojnih podjetij, endar na novih temeljih in s soglasjem vseh. Predstavnik Števcev je dejal, da je bila reorganizacija potrebna že zato, da Sej je motiviranost za boljše delo razširila na večji krog, da so ■ začeli tržni odnosi med deli Kibernetike in odpravljati no-anje slabosti, ki so se kazale predvsem v tem, da ni bilo pra-.ga razmerja med vložkom in rezultati. Krovno podjetje bi po iegovem mnenju lahko izvajalo nekatere skupne naloge za odjetja (razvoj, informacijska služba, obdelava podatkov, sologija itd.), vendar na pogodbenih osnovah. Damijan Hafner, direktor Mehanizmov Lipnica, je povedal, da je že pred ti ugotavljal, da centralno vodenje ne pelje nikamor in da je danja organizacijska oblika le bolj napredna od prejšnje, kupno naj bi imeli le bazični razvoj, laboratorij, računalniški enter, pravno službo, vse ostalo pa naj bi bilo po načelu "daj-;im". V Tovarni sestavnih delov ugotavljajo, da brez sodelo-anja med vsemi, ki imajo skupno dvorišče, ne bo prihodnosti, 'red leti so imeli že precej več zunanjega trga, vendar so ga sorali zmanjšati, da so lahko naredili dovolj za potrebe Iskri-uih tozdov, zdaj, ko so prešli z notranjega na zunanji trg, pa jih to precej tepe. Podobno velja tudi za Orodjarno in še za koga, sicer pa velja pritrditi kritični pripombi enega od udeležencev pogovora, da bi se morali bolj kot o vlogi krovnega podjetja oz. koordinatorja pogovarjati o perspektivi proizvodnih programov.
C. Z.
Javna tribuna ZSMS o loškem urbanizmu
Liberalne stranke
Javnost naj pomaga k boljšim strokovnim rešitvam
Skofja Loka, L marca - Škofjeloška ZSMS - Liberalna stranka je ena redkih, ki se je v predvolilnem boju odlepila od golega naštevanja, za kaj vse si bo (ko bo zmagala) prizadevala v prid volilcev, ter konkretno podrezala v enega najbolj perečih problemov na Škofjeloškem, v urbanizem. Javna tribuna je sicer nosila zveneče ime "Dolgoročno načrtovanje urbanističnega razvoja v občini Skofja loka", ki ga razprava ni upravičila, saj je glavni gost, arhitekt Miha Jazbinšek, natančneje predstavil predvsem prometno rešitev Kidričeve ceste kot mestne hrbtenice, na katero se bodo navezovale tudi vse zunajmestne prometnice proti Kranju, Ljubljani, v Selško in Poljansko dolino, rešitev za avtobusno postajo in centralno območje pod Partizansko cesto, kar vse bo v bližnji prihodnosti terjalo tudi javno opredelitev. Rahlo razočaranje torej za vse, ki so pričakovali, da bo kaj več govora o poljanski obvoznici, LIH v Vincarjih, stanovanjski gradnji na Kamnitniku oziroma Peščenem hribu. Gotovo bo tudi za te debate še priložnost, podobno kot bo čez tri tedne - tudi v "aranžmaju" ZSMS - Liberalne stranke javna tribuna o obnovi mestnega jedra.
Kot je uvodoma dejal povezovalec javne tribune Janez Krek. je namen ZSMS - Liberalne stranke, da urejanje prostora ravno zaradi številnih žgočih problemov v Skofji Loki postavi čimbolj pod lupo javnosti. Javnost naj pomaga stroki k boljšim rešitvam. Doslej se je namreč dogajalo, da so bile strokovne rešitve v planih sicer sprejete, ko je šlo /a konkretne posege, /a posamezne vrtičke, pa so ljudje, prej nezavedajoč se. kaj so sprejeli, povzdignili glasove.
Arhitekt Miha Jazbinšek je ob tem dejal, da strokovno načrtovanje v Skofji Loki zelo Otežuje \ preteklosti nepremišljeno pozidan javni svet. ki je zaradi podcenjenosti prehajal v zasebne vode. Seveda pa lo ni opravičilo za nedotakljivost strokovnih rešitev, kajti vsaka strokovna rešitev je hkrati tudi politična rešitev.
H. Jelovčan
Dr. Bogdan Oblak - Hamurabi posebej za bralce Gorenjskega glasa
Pripraviti jasno strategijo odcepitve
Obresti so povsod minimalne in človeku se za majhne denarje in za pičle odstotke ne splača hoditi v banko. Zanimivo, da še vedno ni čas, ko bi človek nekam investiral. Gre za neko prazno obdobje, ko nimaš z denarjem kaj početi, razgalja jugoslovanski bančni sistem naš tokratni sogovornik.
O možnih rešitvah sedanjega gospodarskega položaja Slovenije je pravzaprav veliko verbalno ponujenih rešitev. Kakšen bi bil vaš recept?
"Predvsem bi bilo potrebno napraviti jasno strategijo odcepitve - v primeru konfederacije in tudi popolne odcepitve. S tem ne mislim, da bi s programom že pričeli odcepitev, pač pa mora biti vse pripravljeno, da vidimo vse prednosti, pomanjkljivosti, škodo, ki bi jo s tem utrpeli. Vemo, da bi morala odcepitev sorazmerno hitro potekati in bi moralo biti vse skupaj res dobro premišljeno, da ne bi povzročali velike škode, tudi prevelikih socialnih nemirov. Skratka slovensko predsedstvo mora zahtevati od svojega izvršnega sveta in drugih organov, da pripravijo program odcepitve."
Vi ste sicer širši javnosti bolj znani po drugem področju delovanja. V Mladini, pa v zadnjem času tudi v drugih časopisih, se namreč že dlje časa podpisujete pod članke o denarju s psevdonimom Hamurabi?
"Ekonomija, katere del je tudi teorija sistemov, me je že od nekdaj zanimala. Denar je veliko gibalo ekonomije in z njim kapital, je pa dejstvo, da denarna politika in z njo povezana davčna politika pomeni bistvene elemente upravljanja družbe. Če te atribute dobro obvladamo, imamo tudi oblast. To pomeni, da imaš suverenost takrat, ko imaš v rokah davčno politiko in denar. Vojska in te reči so sekundarnega pomena."
Kot vem dobivate na Mladino cel kup pošte. Kaj ljudi najbolj zanima?
"Predvsem gre za vprašanja o načinu izračunavanja obresti, o tem, kako so bili prikrajšani. Če preštudiram posamezne zadeve, opazujem, da so bili ljudje v polovici primerov ob svoj denar. Dejstvo je, da naša sodišča niso strokovno zmožna ali pa teh zadev nočejo reševati. Sodniki, namesto da bi reševali eksemplarični primer neke tožbe, rešujejo desettisoče pritožb vsako posebej. Problem obresti, problem revalorizacije (naprimer preživnine) ni urejen. Sodišča imajo pri nas glede tega zelo različne strategije."
telefonih, pismih. Od takrat pa nima več smisla, da se skrivam zgolj za psevdonimom."
V Sloveniji imamo vse več privržencev, ki menijo, da bi potrebovali lasten denar. Vi ste na tem področju že pred časom ponudili "lipo"?
"Lipa je obračunska denarna enota, podobno kot ECU v Evropi. Vezana je na dinar, ki se indeksira z rastjo na drobno, skratka za eno lipo vedno na-polnete enako košarico, je neodvisna od izdajateljske banke. Bila bi idealno sredstvo za sklepanje pogodb, preživnin. Vse revalorizacije in indeksacije uporabljene v letu 1988, ki so jih imele banke, so že šle na lipo. Torej je lipa kot obračunska enota že obstajala. Da bi takšen denarni sistem začel realno delovati, bi potrebovali minimalen kapital desetih milijonov dolarjev, za Slovenijo pa okrog 200 milijonov dolarjev in bi lahko imeli svoj denar."
Kolikšna je tudi praktična možnost, da "lipa" postane denar, plačilno sredstvo republike Slovenije?
"Mislim, da ima "lipa" veliko možnosti za kaj takšnega. Nekaj podobnega kot neki vrednosti papir, kar smo v določeni fazi nameravali tudi z "lipo", bodo republiške obveznice za 200 milijonov DEM. Morali pa bi intenzivno razmišljati, da dobimo tudi svoj denar, saj vemo, da se v Beogradu v ciljih in nalogah kreditno-monetarne politike stalno sprejemajo določene sklepe, ki so potrjeni tudi od slovenske skupščine, se jih pa ne izvaja. Dokler se zapisan zakon na federalni ravni ne izvaja, enostavno pomeni, da federalna banka krade, ne dela tistih nalog, ki jih je z ustavo SFRJ dolžna delati, to je potrebno preprečiti - vpeljati svoj denar."
" Toliko kot imamo pri nas za prazen nič opraviti z bankami, ne bi mogli reči nikjer na svetu."
so banke, ki se danes ustanavljajo v rahli prednosti, saj nimajo starih grehov nad sabo. Problem naših bank je v tem, da smo spravili občane z osebnimi dohodki na banke, pa potem ustvarili vrste... Toliko kot imamo pri nas za prazen nič opravka z bankami ne bi mogli reči nikjer na svetu. Drugod so banke, da greš vanjo kupit, prodat delnico, opravit investicijo, mogoče tudi uredit čeke, samo ne prestojiš cele dneve v vrstah."
Kako gre ob tem gledati tako imenovane interne banke, notranje kreditne službe v posameznih podjetjih?
"Te banke so imele prednosti. Nimajo starih grehov, razlike so pri obvezni rezervi. Hra-nilniške službe, ki se lahko sedaj ustanavljajo, bodo imele veliko konkurenco v primerjavi z obstoječimi bankami. Vedeti moramo, da so ostale banke zelo obremenjene ravno zaradi že omenjene 25 odstotno izgubljene aktive, ki jo morajo pokrivati z večjo razliko v obrestih med aktivo in pasivo."
Bo Marković padel?
V javnosti imajo dosti publicitete tudi razni klubi s svojimi karticami?
"Računal sem, da bodo imeli velike probleme ob novem letu, ko je inflacija zmanjkala. Mislil sem, da bodo ljudje dvignili denar in bodo klubi padli v velike likvidnostne težave. Do tega ni prišlo. V svetu je tako, daje banka, ki ima za seboj Narodno banko, veliko bolj imuna za takšne strese. Manjše banke bi lahko prej propadle."
Bo Marković zdržal do poletja?
"Ima tri možnosti. Da program uspe brez velike škode in nemirov, v kar ne verjamem.
"Naš celotni bančni sistem je bil v preteklosti zavožen. Denar se je zbiral na federalni ravni in od tam tudi porabljal. Ni se realno obrestoval in je sedaj izgubljen - kar 10 milijard dolarjev imamo tako izgubljenega denarja. Po drugi strani pa je izgubljeno tudi najmanj 25 odstotkov bančnega kapitala."
Smrt gospodarstva
Nov slovenski denar
Zakaj ste se najprej skrili pod drugim imenom in se zadnje dni odločili, da se javno identificirate?
"Sprva sem uporabljal ime Hamurabi iz povsem praktičnih razlogov, da me ljudje niso prepoznali. Lahko sem deloval kot občan, v bankah in drugje so me tretirali kot navadnega človeka in ne kot nekoga, ki se s tem posebej ukvarja. Saj sami veste, kako imajo včasih novinarji proti anonimnemu občanu slabše pogoje za zbiranje potrebnih informacij. Pozneje, ko sem začel objavljati razne podatke, so se vodilni v bankah začeli čutiti ogrožene in so poizvedovali za mojo pravo identiteto. Seveda so me kmalu odkrili, postal sem znan med poslovodno bančno strukturo, kmalu zatem pa tudi med drugimi, kar se je pokazalo na številnih domačih
O bankah očitno nimate prav rožnatega mnenja?
"Ves bančni sistem je bil v preteklosti zavožen. Denar se je zbiral na federalni ravni in od tam tudi porabljal. Ni se realno obrestoval in je sedaj izgubljen - kar 10 milijard imamo tako izgubljenega denarja. Po drugi pa je izgubljeno tudi najmanj 25 odstotkov bančnega kapitala. Ta sitem ne more več delovati. Vprašanje je ali pustiti, da propade cel bančni sistem ali reševati bančne sisteme znotraj republik. Na federalni ravni za kaj takšnega ne vidim smisla, saj gre samo za podaljševanje agonije. Poskus zvezne vlade, da bi izdala zvezne obveznice za 2,5 milijarde dolarjev, s katerimi bi odkupili dolgove bank, bi pomenilo nič drugega kot to, da bi celotna Jugoslavija prevzela izgube bank in kot vemo imajo največje izgube banke na jugu. Šlo bi za ogromno pretakanje denarja v severa na jug, kar bi pomenilo zanesljivo smrt slovenskemu gospodarstvu."
Kateri od bank v slovenskem prostoru bi lahko človek najbolj zaupal?
"V Sloveniji je največja banka Ljubljanska banka, vse ostale so desetkrat manjše, tako da je težko primerjati. Zanesljivo
Druga možnost, ki je realna, je, da program sicer uspe, vendar z ogromnimi stroški in za ceno velikih socialnih nemirov in tretja varianta, da Markovićev program propade." To pomeni?
"Zopet se bomo znašli v hi-perinflacijski spirali, verjetno bo prišlo do razpada bančnega sistema v Jugoslaviji in s tem tudi do prenosa oblasti."
Bojim se, da za tretjo situacijo nimamo izdelanega konkretnega programa?
"Vedeti moramo, da je stanje realno in zato bi še toliko bolj morali pripraviti program, ki bo temeljil na lastnih močeh. Tuj kapital sicer lahko pomaga, vendar gre samo za prelaganje situacije. Zunanji investitor nima vpogleda v potrebe v Jugoslaviji in predvsem ščitijo svoje interese ne pa potrebe in želje ljudi. Poglejte samo brezcarinske prodajalne, v katerih ljudje zadnje čase ogromno kupujejo - gre za čisto potrošniške zadeve, ki so za narodno gospodarstvo prava neumnost."
Še ne tako dolgo nazaj je za malega človeka veljalo, če si imel na razpolago shraniti denar v banki, kupiti devize ali kupiti material, si najbolj modro ravnal, če si storil slednje?
"Ljudje so v preteklosti investirali v trajne dobrine - hiše, stanovanja... in hkrati živeli v
Dr. Bogdan Oblak - Hamurabi
"Suverenost imaš takrat, ko imaš v rokah davčno politiko in denar. Vojska in te reči so sekundarnega pomena."
prerazkošnih stanovanjih. Gre za polno mrtvega kapitala, neracionalnih rešitev v družbi, ki kvaliteti življenja v bistvu ne prinašajo ničesar."
Ne za Jugoslavijo
Ob razmahu podjetništva pri nas je prav smešen podatek, da moraš kot osnovno vlogo položiti 2.000 din, ko imajo na primer naši severni sosedje, tudi za družbo z omejeno odgovornostjo, višino 500.000 šilingov?
"Podjetništvo je nekaj dobrega, drugo vprašanje pa je, kdaj bodo nova mala podjetja prišla do širšega zaupanja. Vedeti pa moramo, da se moraš povsod pred sklepanjem posla s posameznim podjetjem sam prepričati o njegovem finančnem stanju. Organizirati se bodo morale neke vrste finančne službe, ki bi bile sposobne delati boniteto posameznim podjetjem, pregledati finančno strukturo in podatke o podjetju, kar se javno objavi. Tega na primer pri nas SDK še ni sposobna napraviti."
Kdaj bodo lahko majhna, večinoma zasebna, podjetja resneje začela ogrožati monopole velikih trustov in s tem tudi bistveno vplivati na nižje cene?
"Poštni predal firme, kot imenuje svet podjetja z enim, dvema zaposlenima delavcema, se morajo najprej integrirati. Naslednja težava, da so pri nas tako visoke cene, je dejstvo, da ima določen sloj ljudi še vedno preveč denarja. Ne dinarjev, pač pa deviz iz nogavic. Za pravo konkurenco se morajo vedno pojaviti pari podjetij. V Ameriki imate na primer povsod ob cesti bencinske črpalke dveh različnih podjetij - človek primerja usluge in pride do konkurence. Naša velika podjetja bodo verjetno morala najprej razpasti na posamezne manjše enote, pospešiti razvoj."
Veliko se govori tudi o tujih vlaganjih?
"Pri nas bi bila lahko delovna sila poceni pa ni, ker so družbeni stroški, davki tako visoki. Predvsem ni pravne varnosti in zaenkrat se v Jugoslavijo ne splača investirati. Denar, ki danes prihaja od zunaj, omogoča le prestrukturiranja političnega vpliva v Jugoslaviji. Tujci hočejo zaščiti le kapital, ki so ga v to državo že vložili."
Za konec še dve povsem konkretni vprašanji naslovljeni na Hamurabijev naslov: kam se kljub vsemu tačas najbolj splača vložiti denar in kaj se bo zgodilo z nemško marko?
"Kot sem že rekel, trenutno gre za čas praznine. Pričakujem pa, da bo kmalu prišlo do delnic, vrednostnih papirjev, kjer pa bo možno zaslužiti velike denarje."
Vrednost nemške marke lahko v sedanjih razmerah tako pade kot zraste, težko je karkoli napovedovati, jasno je samo, da bo ameriški dolar rastel."
Vine Bešter
11. STRAN
GLAS
Spoštovani vodje strank na Gorenjskem!
Večina strank na Gorenjskem je že pripravila programe, s katerimi bo nastopila na volitvah. Da bi volilce seznanili z njimi, nameravamo v Gorenjskem glasu pripraviti posebno prilogo, v kateri bi lahko vsi, ki sodelujejo v predvolilnem boju, objavili svoje programe. Vsakemu bi odstopili Po 60 vrstic (dve tipkani strani) prostora z naslovom in znakom stranke. Računamo na vaše sodelovanje in razumevanje, da boste za objavo prispevali toliko, da bomo lahko pokrili vsaj materialne stroške. Programe želimo objaviti prihodnji petek, 9. marca, zato nas takoj pokličite, da se dogovorimo, tel: 21-860 ali 21-835.
Uredništvo
Urednikova beseda
Današnje Odprte strani začenjamo s prispevkom Jožeta Košnjeka o Sloveniji in Evropi, sredico smo odprli šolstvu in mnenjem v predvolilni kampanji, na zadnji strani pa objavljamo odmeve na prispevke o spravi.
Leopoldina Bogataj
JOŽE KOŠNJEK
Slovensko, še posebej pa jugoslovansko vključevanje v Evropo je podobno teku prek visokih ovir
Tuji kapital nam ne zaupa
Odnos mednarodnega trga kapitala do Jugoslavije je hladen, čeprav se po zapo-{j_y letih 1982, 1983 odpira, vendar nam predvsem ne zaupa. Letnega deviznega Priliva kar nekaj let nismo povečevali, reprogramiranja tujih dolgov nismo izkoristili. Svetovni finančniki ugodno ocenjujejo najnovejše gospodarske poteze Mar-kovičevega kabineta, veliko manj, ali nič, pa ne zaupajo našim političnim spre-JTjgmbam. Predvsem nimajo zagotovil in dokazov, da bo ostala politična scena stabilna. Zato je večji interes za kratkoročne, enoletne aranžmaje, manj pa za sodelovanje na daljši rok.
Jugoslovanska zmedena, nepredvidljiva in v preživete she-obrnjena notranja in tudi *Unanja politika ima torej ta ^p odločilno vlogo pri vključevanju Jugoslavije v evropske Jntegracijske  procese, čeprav
evropsko razmišljanje" nima VeČ domovinske pravice samo v severozahodnem delu države, arnpak se vedenje o Evropi širi 'udi v druge dela države. Dileme, vsaj načelne, glede tega v JUgoslaviji ni več, vprašanje pa s° praktične poteze, ki pa jih je 113 političnem področju treba Povleči najprej v Srbiji in na Jfosovu, gospodarske pa v vsej "rjavi, vsaj takšne, da vsak odgovarja zase in za kapital, ki ga ^ora najeti ali vrniti, in da se ne troši več, kot se ustvari, kar te sedaj v lepem delu države
°gaja, država in vlada pa bi J^orali zagotoviti vsaj to, da se kodo zakoni spoštovali v vsej ^ržavi. Primeri Tajvana, Južne !^orej<-\ Brazilije in Mehike ka-žeJo, da je prav država odigrala Pri gospodarskih reformah bi-s*veno vlogo pri trasiranju raz-v°jne politike, pri zagotavljanju enakih pogojev poslovanja 'er novačenja tujega kapitala, °b vzporednem dopuščanju Svobode podjetjem, selekciji ^ed dobri mi in slabimi, vendar "te, v smislu generalnega potapljanja in siromašenja dobrih, jugoslovanska vlada ob sicer v
ujini pozitivno sprejetem gospodarskem programu zavija s srneri prav pri svoji, na prime-ru teh držav preizkušeni vlogi. Slovenski izvršni svet je leta
988 imenoval projektni svet
za usmerjanje raziskav o družbenem razvoju Slovenije do leta 1995 s posebnim poudarkom na vključevanju v evropske in-
goslavije "hladen", saj so se razmere v Evropi v zadnjih dveh letih bistveno spremenile, da nas Evropa sicer čaka, ven-
Grozi "beg možganov'
Za Irsko, Španijo in nekatere druge države predstavlja odhod strokovnjakov oziroma pameti ali "beg možganov" resen problem. Pamet vsesava predvsem četverokotnik Milano - Pariz - London -Hamburg. S to nevarnostjo se bo srečevala tudi Jugoslavija, posebej zato, ker Evropa išče pamet. Posebej veliko povpraševanje je po poslovnežih, menežerjih. Če doma znanja ne bomo cenili, nam bo ušlo.
tegracijske procese. Večina študij je izdelanih, njihova vsebina pa je bila predstavljena v ponedeljek v Cankarjevem domu v Ljubljani.
dar je od nas odvisno, kako visoko bomo prisopihali na evropskih stopnicah. "Času prepuščajo čas", saj so mnoga, predvsem politična, vprašanja
Jugoslavija: sistem izjem
TOMAŽ KOŠIR, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije: "Ne govorimo o uspešnih in neuspešnih panogah, ampak o uspešnih in neuspešnih podjetjih. Jugoslovanska napaka je bila, da smo kupovali visoko tehnologijo, za katero pa nismo imeli dovolj znanja, zato so vsi poskusi prestrukturiranja propadli. Naš uvoz je premalo liberaliziran. Ovire niso le carine, ampak visoke uvozne dajatve. Pri tem pa imamo še dodatno breme: razbohoten sistem izjem, ki obsega že med 40 in 50 odstotki uvoza. Če ne bi bilo izjem, bi lahko dajatve zmanjšali, zvezni proračun pa ne bi bil prikrajšan. Razen tega je dinar precenjen, za 21 odstotkov. Če bi ga za toliko devalvirali, bi pomagali izvoznikom, in znižali uvozne dajatve, inflacija ne bi bila povečana."
Evropa nas hladnokrvno čaka
Naša znanje o Evropi prihodnosti se je povečalo, po zadnjem zasedanju organov EFTE v Beogradu pa naj nam bo jasno, da je odnos Evrope do Ju-
v Jugoslaviji odprta, njihovo reševanje pa je naša domena. Znani slovenski ekonomisti in raziskovalci so v Ljubljani na-tresli kopico postavk, ki smo jih že ali pa jih bomo morali še uresničiti na poti v Evropo, saj imamo v ognju dejansko tri že-
leza: članstvo v Svetu Evrope in EFH ter dolgoročneje korak vsaj do predsobe Evropske gospodarske skupnosti. Evropa pomeni za naš hujši konkurenčni boj, po drugi strani pa nam povečuje trg, vendar bo na tem trgu ostra dodatna konkurenca blaga iz držav Vzhodne Evrope. Informacijski sistem se je vsaj v Sloveniji zboljšal (v Jugoslaviji gre prilagajanje počasneje), korak z Evropo pa lovi tudi nova gospodarska zakonodaja. Tehničnim in tehnološkim standardom se prilagajamo, seveda prepočasi, daleč zadaj pa smo pri poslovnih standardih, recimo pri enotnem evropskem administrativnem standardu. Evropa je za našega svetovalca in pomočnika pri tem "določila" Avstrijo. Dr. Lojze Sočan pravi, da je največji problem v tem, ker še ne vemo, kje so tisti, s katerimi hočemo sodelovati, in kje smo pravzaprav mi. Jugoslavija ima 20 odstotkov izvoza vezanega na države Sveta Evrope, Slovenija tretjino, morali pa bi ga imeti vsaj polovico. Dokler pa ne bomo delali pravih stvari (ne vsega po malo) in to predvsem pravilno, je ta odstotek samo velika utopija. Evropa pri visoki tehnologiji združuje znanje, Jugoslavija ga drobi, Evropa selektivno bogati in posodablja nizke tehnologije, mi pa ne vemo, kaj z njimi. Najpogosteje jo ukinjamo, zlorabljamo institut stečaja, s tem povečujemo brezposelnost, ki pa je osiromašeno gospodarstvo socialno ne more pokriti. Evropa se je uspešno izvila iz tega primeža. Gospodarstvo je postavila na nove osnove (pri nas temu učeno pravimo prestrukturiranje), na borzi delovne sile se ponujajo povsem nova in drugačna delovna mesta, brezposelnost pa upada. Pri nas nimamo denarja, da bi to gospodarsko presnovo preživeli! Predvsem pa mora Jugoslavija liberalizirati pretok storitev. Z njimi, vendar na visoki ravni in ne z
deželami v razvoju, lahko krepko povečamo izvoz in zagotovimo stalen devizni priliv, saj za tuji kapital ni dovolj, da trenutno povečamo devizne rezerve, ampak morajo biti viri deviznega priliva stabilni.
ga znamo in za katerega imamo prednosti. Nedvomno je za Slovenijo prednost lega. Tudi države, kot na primer Japonska, so sprva napadle svetovni trg z vsemi mogočimi izdelki, vendar sedaj igrajo samo na ti-
Levica naj ve za desnico
CVETKA SELŠEK, predsednica republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje: "Prav je, da se več organov ukvarja s problematiko evropskih integracij, vendar moramo razmejiti, kaj dela vlada, kaj skupščina, kaj stranke. Levica naj skratka ve, kaj dela desnica. Menim, da je naša ovira pri vključevanju ta, da nimamo močne socialistične ali socialdemokratske stranke, ki so v Evropi močne in bi nam lahko pomagale. Podvojitev izvoza v naslednjih treh letih je nemogoča. Sedanji tečaj je neustrezen in nikakor ne zagotavlja 8 odstotni delež v akumulaciji, pač pa komaj še zagotavlja preživetje."
Konkurenčnost našega blaga in storitev je močno dvomljiva postavka našega prijateljevanja z Evropo. Dvomljiva ali celo napačno razumevana v tem smislu, da mi razumevamo konkurenčnost z zniževanjem cen, ker je jugoslovanski delavec pač slabo plačan, ne pa z boljšo kakovostjo. Tako raz-
ste, pri katerih so dobri, čeprav ne vedno najcenejši. Evropa ni lepa pesmica, čeprav jo sedaj, tudi zaradi mode, vsi po vrsti požvižgavamo. Evropa ni raj, ampak je evropski trg, ki se z odprtjem držav realnega socializma povečuje. Evropa pa za nas tudi ni enosmerni pretok blaga in storitev, gleda-
Nemočni ob multinacionalkah
DR. IVO BANIČ: "Ne moremo več ločeno govoriti o Efti, EGS, Sevi, ampak lahko govorimo le o evropskem tržišču. Evropa nam nič ne pomaga, če sami ne spoznamo, zakaj smo v težavah. Kdo obvladuje mednarodne tokove. 80 odstotkov jih je v rokah multinacio-anlk. Njim sami ne moremo mešati štren. Tiste redke, ki so pri nas, pa so v strahu, da jim ne bomo zaradi negotovega političnega položaja vsega skupaj nacionalizirali. Imamo neugodno lastniško strukturo. Svetu vlada zasebna lastnina, pri nas pa je marginalna. Ni naključje, da Vzhod tako hitro menja lastniško strukturo. Povečanje slovenskega izvoza s sedanjih treh na 6 milijard dolarjev bi bila ob sedanji strukturi proizvodnje ekološka katastrofa. Naša možnost je predvsem izvoz storitev. Razen tega je v jugoslovanskem družbenem sektorju proizvodnje zaposlenih 7 milijonov ljudi. Študije pa pravijo, da bi jih bilo 5 milijonov dovolj.
misija Evropa, čeprav ima v primerjavi z nami neprimerljivo višje mezde. Predvsem pa je zmotna strategija, da lahko izvozni uspeh dosežemo na široki fronti izdelkov in storitev. Praksa nedvoumno kaže, da smo lahko uspešni pri poslu, ki
no z jugoslovanskega stojišča, samo izvoz, ampak bomo morali odpreti mejo in predpise tudi za uvoz, za konkurenco tujega in domačega doma. Tudi to je Evropa, zaradi katere bomo morali doma tudi kaj gnilega pokopati.
(>*3>SBB!0©IEI!GLAS   12. STRAN
Petek, 2. marca 1990
HELENA JELOVĆAN: O GIMNAZIJI, NADZORU UČITELJEV IN PODCENJENEM TRŽIŠKEM ŠOLSTVU
Splošna gimnazija da, kakšna, bomo še zvedeli
Leta 1980 sprejeti Zakon o usmerjenem izobraževanju je resda ukinil gimnazijo, vendar ji je vsebinsko pustil odprta zadnja vrata. Gimnazija je bila namreč šola, ki se je vseskozi uspešno prilagajala potrebam časa, družbe, tehnologije; prav njena sposobnost prilagajanja in kakovost jo je ohranjala. Spreminjala se je in -kot malce nagajivo pravi naš sogovornik VALENTIN PIVK, ravnatelj Srednje pedagoške, računalniške in naravoslovno-matične šole v Kranju - je največjo spremembo doživela prav leta 1980, ko je bila ukinjena. Torej gre sklep republiškega strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje, da se splošna gimnazija s starim imenom in popravljenim programom z začetkom novega šolskega leta spet "vrača", razumeti kot novo prilagajanje šole, ki v bistvu nikoli ni odšla.
Ime gimnazija ni več bogokletno?
»Ko smo na prenovljeno pročelje kranjske stavbe zapisali gimnazija, sem napovedal, da ne bo minilo več kol dve leli. ko se bo staro ime vrnilo ludi na žig. V resnici bo tako. postopek za spremembo registracije smo začeli.«
Vrnitev gimnazije je dokaz, da vse staro le ni vedno tudi slabo. Kako danes gledate na ukinitev splošne gimnazije pred desetimi leti?
»Dejansko je šlo takrat za politično dejanje, ki je imelo določene osnove v našem tedanjem šolskem sistemu, \endar menim, da hi se slabosti dale rešili po drugačni poli. kot da nekaj popolnoma ra/rušiš, nisi pa sposoben nadomestiti / boljšim ali vsaj enakim.«
Kot se spomnim, je tedanje šolske politike najbolj bodla "elit-
nost" gimnazij. Analiza, s katero so v škofjeloški gimnaziji dokazovali, da ne gre za nikakršen eliti-zem (večina učencev je prihajala s podeželja, iz delavskih in tudi kmečkih družin) niti ugovori številnih drugih razumnikov niso pomagali.
»Če so se v gimnazijo vpisovali elitni učenci po znanju, sposobnostih, je tO prav, če pa so se elitni po socialnih razmerah, je to hiba družbe, ki naj je nihče ne naprii šoli. Kriva je družba, ki takšen sistem omogoča.«
Novi gimnazijski programi so se zadnja leta že spreminjali, postajali so vse bolj splošno naravnani.
»Med nekaterimi smermi, na primer splošno smerjo družboslovja in splošno smerjo naravoslovja, dejansko ni več bistvene razlike. Ko so splahneli še razni politični tabuji, je napočil čas za oblikovanje splošnega programa slovenske srednje šole. Spremenjene so programske zasnove, čr-
tani so štirje samostojni programi: naravoslov no-matematična dejavnost, družboslovni in kulturni, pedagoški (razen smeri predšolska vzgoja) in računalniški program. Nov splošen gimnazijski program je razpisan in vsebuje izbirne skupine predmetov z naravoslov no-matematičnega področja, s področja računalništva, pedagoške umeritve. družboslovno, klasično-humanistično ter jezikovno izbirno skupino predmetov.«
Pa so znani tudi že konkretni obrisi novega programa?
»Grobi obrisi da, podrobnosti ne. ker predmetnik še ni izdelan. Obljubljen je, tako kot učni načrt, do I. junija. Lahko pa povem, da bo program imel fiksen, stalni del. ki bo obvezen za vse in naj bi pravzaprav omogočil maturantom vpis na katerokoli višjo ali visoko šolo; znotraj tega dela bojo približno enakomerno razporejena področja kol slovenski
Tržiški šolar za šestino "cenejši od kranjskega
V komaj poleglih grožnjah s štrajkom so slovenski učitelji med drugim kritizirali tudi velike razlike v plačah med šolami. V odgovoru, od kod razlike, pristojno republiško ministrstvo navaja različne pravilnike o nagrajevanju, različne delovne obremenitve učiteljev, različne prispevke, ki jih plačujejo v občinah, različno uspešne poslovne politike šol ter ne nazadnje različno "štartno osnovo" plač ob decembrski zamrznitvi. Na dobesedno bodeče razlike v financiranju in standardu šol v posameznih občinah pa so ob tej priložnosti (znova) opozorili tudi tržT ški osnovnošolski učitelji. Ne motijo jih samo plače, ki so glede na skromno (po izobrazbeni strukturi in ustvarjenem dohodku) občinsko gospodarstvo v Tržiču resda na vrhu, ampak pogoji za delo sploh.
Potrditev svojega nezadovoljstva so dobili v konec leta objavljeni analizi izobraževalne skupnosti Slovenije o združevanju in razporejanju sredstev občinskih izobraževalnih skupnostih v letu I9K8. »Žal so podatki za leto 1988 rahlo odmaknjeni, zastareli,« pravi Tone Rcmškar. psiholog v osnovni šoli Kokrške-ga odreda v Križah, »vendar glede na enako neugodne tovrstne izračune iz leta prej lahko vzamemo analizo kot zanesljiv dokaz skrajno slabega standarda tržiškega šolstva v primerjavi z republiškim povprečjem ali z drugimi gorenjskimi občinami. Ze lani, ko smo sploh prvič temeljiteje pretresli analizo za leto 1987, smo v občinski izobraževalni skupnosti opozorili na zaostajanje, vendar je ostalo predvsem pri besedah. Zato s številkami za leto 1988 želimo znova povedati zlasti tržiškemu gospodarstvu, zakaj smo v šolah nezadovoljni, zakaj govorimo o štrajkih, predvsem pa to, da za šestino manjši strošek na tržiškega učenca v primerjavi s kranjskim, denimo, najbrž pomeni tudi določene razlike v njuni pripravljenosti in uspešnosti v srednji šoli.«
Zal takšnih podatkov o uspešnosti osnovnošolcev v srednjih šolah nimamo, dejstvo pa je, da dobra šola že dolgo ni več samo dober učitelj pa kreda in tabla, ampak tudi marsikaj drugega, kar seveda stane dodatne dinarje. Prav pri dodatnem, neobveznem programu (celodnevna šola. podaljšano bivanje, varstvo vozačev, interesne dejavnosti, šola V naravi, svetovalno delo. investici-
je, regresiranje učbenikov, prehrane m podobno) so tržiške osnovne šole po podatkih za leto 1988 med najskromnejšimi v vsej Sloveniji. Dokaz: medlem ko znaša v Sloveniji delež dodatnega programa v financiranju šol povprečno dobrih 32 odstotkov, v jeseniški občini 26, v kranjski celo 53, v radovljiški skoraj 4l) in v škofjeloški blizu 24, v tržiški ne doseže niti enajstih odstotkov. Skromnejši sta samo še občini Šmarje in Radlje. Ob tem pa je najbrž dobro vedeti tudi to, da je bila tržiška občina 1988. leta med plačnicami republiške solidarnosti, tako kot kranjska, jeseniška in radovljiška, razen škofjeloške, ki je bila solidarnosti "bogatejših" deležna.
A bolj prepričljivo kot prejšnja dva podatka govori o standardu tržiškega osnovnega šolstva številka o celotnem porabljenem denarju na učenca, ki je leta 1988 znašal 1,8 milijona dinarjev; Jesenice 2,1, Kranj in Radovljica po 2.9, Skofja Loka 2,3. Slovenija 2.4. Približno na enakem kot v Tržiču so samo še v Kočevju. Metliki in Šentjurju, torej so na boljšem tudi v veČini manj razvitih občin, ki so prejemale republiško (tudi tržiško) solidarnost.
Pa še nekaj besed o učiteljih. Tržiški so bili predlani s plačami za 28 odstotkov nad povprečjem občinskega in 12 odstotkov nad povrečjem republiškega gospodarstva, vendar pa so bili v absolutnih zneskih kljub temu znatno pod povprečno učiteljsko plačo v Sloveniji. Skofji Loki, Radovljici in Kranju; prehiteli so le
jeseniške kolege. A so bili ravno Tržičani tudi med najbolj obremenjenimi. V tržiški občini pride en učitelj na 19,3 otroka, kar je največ v Sloveniji. Slovensko povprečje znaša 15,3, ostala Gorenjska se vrli med 16 in 17. Tržiški učitelj ima med gorenjskimi kolegi tudi najvišjo pedagoško obveznost (23 ur na teden), dejansko pa jih je opravil kar 25. To in pa visoko povprečje učencev na oddelek (26,5) da tudi odgovor, zakaj je bila plača tržiškega učitelja k Ij u b nizki porabi denarja na učenca na solidnem 31. mestu v republiki.
Še bi lahko nizali številke, skoznje dokazovali, da "davkoplačevalci" (v tržiški občini je prispev na stopnja za osnovno šolstvo na repu v republiki) dostikrat po krivici obsojajo "pravične boje" učiteljev za boljši lastni in učenčev standard. Poznavalci sicer pravijo, da bi bile razlike tudi tedaj, če bi vse šole dobile do pike enako denarja (glede na obseg dela), saj bi ga eni tako, drugi drugače obrnili. Kljub temu pa lahko rečemo, da so razlike, kot jih je pokazala republiška analiza, vendarle prehude in da se bo tudi v financiranju osnovnega šolstva, ne le srednjega in visokega, v kratkem moralo nekaj spremeniti. Morda odgovor tiči v predlogu ZSMS - liberalne stranke, naj učitelj (spet) postane "državni uslužbenec", oziroma v številnih težnjah (tudi šolnikov) po enotnem urejanju šolstva, kar spet pomeni, naj republiška vlada vendarle vzame v svoje roke škarje in platno?
jezik, družboslovni predmeti, naravoslovni predmeti, tuji jeziki, matematika. Drugi del programa pa bo izbirni, kjer naj bi učenci predvsem na osnovi lastnega izbora uveljavili svoje posebne interese, sposobnosti pa morda v poznejših letnikih tudi že določen interes za posamezno poklicno opredelitev. Med stalnim in izbirnim delom naj bi veljalo razmerje nekako 85 : 15. Sam bi ga skrčil na 90 : 10.«
Bo izbirnost vpeljana že prvo leto ali pozneje, morda v tretjem in četrtem letniku?
»Ni še določeno, mnenja so različna, jaz se nagibam za zadnja dva letnika. Tudi še ni jasno, ali
naših spremenjenih pogledov (govorim v prvi osebi) pa tudi materialnih možnosti, saj boljša šola neogibno več stane. Bojim se. da se prav na to trenutno pozablja.«
Zdaj so srednješolci po 32 ur v šoli, potem jih čaka šolsko delo še doma. Imajo po ducat predmetov. Učni program je prenatrpan. Je kaj upanja, da bo v novem programu balast odpadel, da bodo otroci manj obremenjeni z nepotrebnim, da bo pri pouku več časa za raziskovanje, utrjevanje znanja?
"Že pred četrt stoletja so se v Sloveniji pojavila razmišljanja, da bi se takratna gimnazija cepila v družboslovno in jezikovno. Takrat je bila ta pobuda zavrnjena, pač pa so se v nekaterih šolah oblikovali t.i. oddelki z intenzivno matematiko in intenzivnim tujim jezikom. 1975. leta smo bili ravno v Kranju že dogovorjeni, da bi odprli oddelke z intenzivno matematiko, vendar smo dobili oddelke pedagoške gimnazije (tudi to je bila nekoliko politična akcija), tako da v nadaljnjo drobljenost potem nismo ugriznili. Novi trije programi, ki so nastali pred desetimi leti, so v bistvu udejanili zamišljeno delitev gimnazije pred četrt stoletja, seveda mnogo bolj korenito."
naj bi bile izbirne vsebine oblikovane kol sklop predmetov ali naj bi bile posamični predmeti. Gotovo bo prišlo do kombinacije, kompromisa, odvisno tudi od različnosti interesov učencev. Šole naj bi imele pri izbirnosti dovolj Svobode, znotraj predmetnika naj bi imele določen fond ur, ki bi jih lahko po svoje razporejale. Na sploh velja težnja, naj bi se v novi gimnaziji karseda poskušala sprostili prizadevnost, interes, sposobnost učencev, manj strogo kot zdttj usmerjena po nekih pravilih To je seveda stvar procesa.
temeljito prevetrijo vsebine, da ne bomo na istih papirjih menjali samo etiket ali števila ur. To zagotovilo smo dobili, predmetnik pa bomo, kot sem že dejal, videli šele junija. Število predmetov bi se vsekakor dalo zmanjšati bodisi s koncentriranjem številom ur v enem letniku (namesto dve leti po uro ali dve na teden, eno leto po tri, štiri ure), bodisi tako, da nekateri predmeti, ki za gimnazijo niso tako pomembni kot, na primer, za neko triletno šolo (STM, OTP, obramba in zaščita, praksa, zdravstvena vzgoja ipd.), ker so vsebine zajete drugje, opusi i mo. Upam. da bomo o novem programu v šolah, kjer je vendarle zbranih precej izkušenj in pameli. lahko razpravljali in seveda vplivali nanj«
Splošne gimnazije smo veseli, pa vendar; se vam ne zdi, da spet spreminjamo preveč na hitro, premalo dognano, pretehtano?
»Ko je bil pred letom sprejet splošnoizobraževalni program naravoslovja in je bilo rečeno, da je to prehodni program do splošne srednje šole. sem predlagal, da bi se že takrat lotili oblikovanja tega programa. Leto je šlo in danes spet hitimo. Težko je priti pred učiteljski zbor ali otroke na informativnem dnevu, če ne veš odgovorov na vrsto vprašanj.«
Ali splošna gimnazija pomeni kakšne premike v gorenjski šolski mreži?
»Gotovo se bodo učenci manj vozili iz enega kraja v drugega kot doslej, čeprav se bodo jeseniška, kranjska in škofjeloška gimnazija še razlikovale v izbirnem delu. Vsekakor pa bo imela šola z
"Vprašanje, kako oblikovati splošni del programa, da se vsebine ne bi po nepotrebnem preveč podvajale z osnovno šolo (v srednji šoli pri številnih predmetih, na primer, zgodovini, zemljepisu, tudi književnosti, spet začnejo spočetka - op. p.) zasluži temeljito strokovno pretehtanost. Pri nas imamo zdaj sistem predizobrazbe za fakulteto osem plus štiri, živa pa so razmišljanja o spremembi po tujem vzoru, bodisi osem plus dva plus dva ali štiri plus šest plus dva in celo o devet plus dva plus dva."
»Na torkovem posvetu v Ljubljani smo ravnatelji izrecno zahtevali, da, če že gremo v spremembi) programa, potem naj se
več učenci možnost večje pestrosti izbire, ker se bodo lahko oblikovale večje interesne skupine, za kalerc denar ne bo problem.«
Sramota za učitelje, da prosvetni minister javno krca zamujanje v razred
Učitelji pravijo, da je malokatero drugo delo tako zelo izpostavljeno nadzoru in kritiki kot prav njihovo. Učenci in starši, ki nanj gledajo z druge strani katedra oziroma od zunaj, pa menijo, da je naša šola še vedno preveč avtoritarna, da je njihov vpliv (pod pritiskom strahu, "maščevanj") prešibek. Tudi ravnatelji so - čeprav naj bi bili v prvi vrsti pedagoški vodje in ne ekonomi - pogosto preveč odtujeni od življenja v zbornicah in razredih, da bi mogli ločevati pleve od semen, na-slednjim, ki so kot strokovnjaki poklicani za nadzor nad uresničevanjem šolske politike, to je pedagoškim svetovalcem Zavoda za šolstvo, pa tudi bolj ustreza vloga svetovalcev in raziskovalcev kot inšpektorjev "policajev" (ne nazadnje je zakon o pedagoški službi dvakrat padel prav na tej točki). Skratka, v učiteljevo delo je res uprtih nešteto kritičnih oči, redki pa so, ki so se pripravljeni "bosti" z njim. Pa vendar mnogi še pomnijo dobre stare čase, ko so se (slabi) učitelji bali šolskih nadzornikov oziroma inšpektorjev.
Jakob Ušeničnik s Trebije v Poljanski dolini, je upokojeni učitelj in dolgoletni ravnatelj šol na Trebiji. v Gorenji vasi in na Trati. Po učiteljišču 1935. leta je poučeval otroke od prvega do osmega razreda. Pred vojno pa tudi še nekaj časa po njej v osnovnih šolah ni bilo predmetnih učiteljev. Tako je moral učiteljiš-čnik obvladati vse razrede in vse predmete.
»Pred vojno je bila republiška inšpekcija zelo natančna in stroga. Inšpektor, ki je prišel v šolo zjutraj ob osmih, je gledal na uro; če je učitelj zamudil, je takoj dal nalog, da so mu odtrgali od plače. To je bilo po eni strani slabo, ker delo pod pritiskom, strahom, nikoli ne more biti dobro, po drugi strani pa je kazen spodbujala večji red. Inšpektor je navadno ostajal v šoli več dni, vse pregledal in preveril, se vtikal tudi v učiteljevo osebnost, njegovo moralno plat. Učitelj je bil državni uslužbenec, dekreti o nastavitvah so prihajali iz Beograda. Razvrščeni smo bili po plačilnih razredih. To je bilo dobro. Dober učitelj je lahko napredoval in ni bilo kregov po zbornicah kot dandanes. Tudi sam sem kot ravnatelj po vojni predlagal, da bi uvedli plačilne razrede in posebej nagrajevali dobre učitelje.»
Po vojni so nadzor nad delom učiteljev prevzeli svetovalci iz Zavoda za šolstvo. »Ko danes berem slovenskega prosvetnega ministra, ki govori, da starše, organizirane v svetu staršev, gotovo zanima, če učitelj zamuja v razred, sem zgrožen. Da minister javno opozarja na osnove delovne discipline...«
Jakob Ušeničnik je v svoji dolgoletni ravnateljski praksi, ko je konec leta moral poročati o delu posameznih učiteljev, večkrat zašel v razred na "inšpekcijo", vselej po dogovoru z učiteljem. Opozarjal je na slabosti, ki jih je opažal, učitelju pomagal, svetoval.
To je lahko počel tudi zalo, ker je pred tem tudi sam učil vse razrede in predmete. Danes so med ravnatelji predmetni učitelji, na primer glasbe ali telesne vzgoje, ki nikoli niso poučevali drugih predmetov.
»Učiteljevo delo nadzorujejo učenci, starši, oblast, politika, včasih miličniki, štipenditorji, občina, pedagoški svetovalci, morda tudi že cerkev,« pravi Jakob Ušeničnik. »Tisti, ki ocenujejo, morajo vedeti, da je tudi učitelj samo Človek, da lahko dela tudi napake, ne bi ga smeli kritizirati po krivici, tudi za tisto, česar ni kriv. Mislim predvsem na šolski program, s katerim je tako kot bi tiščali preveliko nogo v premajhen čevelj. Za to ni kriv učitelj, krivi so tisi nad njim. Pri večini predmetov bi se dalo vsebine skrajšati, ločiti bistveno od nebistvenega. Seveda pa mora biti tudi učitelj odprt za dobronamerno kritiko - zlasti se mi pri tem zdi pomembna vloga sveta staršev - imeti pred očmi dobro učencev, ne pa kritike (starše) jemati za vohune, sovražnike, ki se jim je treba maščevati. Danes so tudi po vaseh izobraženi starši, njihovo znanje se pozna na otrocih, zato mora učitelj veliko znati in biti dojemljiv za opombe od zunaj.«
Foto: F. Perdan
Petek, 2. marca 1990
13. stran mimm®^toMJk&
JANKO S. STUŠEK
Koga moti rdeča zvezda?
Kakorkoli obračamo, odvračamo ali si prilaščamo, se nobena stvar, niti ideje, ne rojevajo iz čistega niča, temveč iz latent-nosti hotenj, možnosti, pogojev, poguma, dograjevanja misli in podobnega. Tako si mnoge posamične pobude opreobli-kovanju družbe kot izvirne ne lastijo zgolj posamezniki, temveč cele skupine, in ne samo "opozicijske" na račun "etabliranih" strank, temveč celo oboji na račun mladinskih liberalcev in obratno. Kdo od stan-karskih prvakov in prvačičev bo bolj pogumen tu in zdaj, je sicer videti politično prestižno vprašanje, vendar mu sledi martinkačurovski odgovor. Jugoslovansko konfederacijo je že novembra 1918. leta zastavil prvak krščanske ljudske stranke dr. Anton Korošec, pa je kot prvi minister več pripomogel k šestojanuarski diktaturi kot h konfederaciji. Konfederacijo Jugoslavije so razglašali komunisti že 1923. leta, ko jih je dve leti predmet Obznana "stan-karsko demokratično" skoraj izničila, pa je niso izpeljali niti 1945. leta. Konfederacija kot ustavnopravna oblika sestave države, ki daje vso možnost in odgovornost vsakemu jugoslovanskemu narodu, zaščito ter pravico razporeditve lastne akumulacije, je danes večini slovenskega prebivalstva edini sprejemljiv pojem skupne ureditve države. Iz tega razloga je tudi v vseh stankarskih programih in zato toliko medsebojnega ljubosumja nad uporabo termina - ne pa pravnega odnosa, za katerega nas čakajo še hudi bojr. Baje je šele konfederacija prava, mednarodno usta-vno-pravna kategorija, ki kaj šteje, asimetrična federacija pa politična floskula, ki nič ne šteje!? Z vsebino in časom nastanka pojma pa se je komaj še kdo pripravljen ukvarjati. To, da je pred, recimo, petimi leti o konfederaciji redko kdo kaj odločujočega upal napisati, tudi v današnji /demokratizirani Slo-
veniji malokdo iskreno prizna.
Boj za lastništvo ideje se v zadnjem času dogaja tudi glede spremembe zvezde na zastavi. Pred desetimi leti rdeča zvezda na zastavi vsaj javno ni še nikogar motila. Sedaj pa razgrete politične duše, ne samo v Sloveniji, že vihrajo z "deideologi-ziranimi nacionalnimi" zastavami in vedno bolj nam grozi "romunska luknja" na republiško - državni kotenini. Temu se ne da izogniti. Vprašanje je le, ali bo naša "romunizacija" zastave bolj ali manj parlamentarno evropska, ali drobnjakar-sko farsična.
Partija, oziroma reformatorska stranka, ali bolje rečeno njen (naš!) CK ponovno, kot že nekajkrat v zadnjih burnih časih, zamuja s pobudami, idejami, ki bi vsaj za nekaj tednov prehitele dogodke. Partija, ki je pravzaprav rdečo zvezdo spravila na zastavo, je tudi prva poklicana, da jo sname. Ta naša Partija se je bila sposobna preoblikovati iz ideološke v moderno programsko stranko: zmanjkuje pa ji moči in poguma, da se spopade z vprašanjem idejnosti simbolike na zastavi. Res je, da večina borcev ni bila komunistov, res pa je tudi, da je bil na koncu narodnoosvobodilni boj tudi revolucija. Zato je tudi vprašanje, ali vsi enako razumemo trditev, da se je zvezda rodila s slovensko državo.
Centralni komite ZKS - Stranka demokratične prenove oziroma njegovo predsedstvo iz previdnosti ustanavlja posebno strokovno - historiografsko komisijo, ki se bo ukvarjala z izvirnostjo ter simboliko rdeče zvezde na zastavi. Vse lepo in prav, vendar življenje teče po novem tudi mimo stare Partije. Zanesljivo velja, da je bila rdeča zvezda že pred vojno simbol boja proti fašizmu. Vendar je vsakemu povprečnemu državljanu jasno tudi to, da je rdeča zvezda internacionalni sim-
bol revolucije, in da jo je marksistična revolucija prisila na nacionalne zastave. Enaka zvezda je na strehi Kremlja, (če je še?), na kapah kitajskih vojakov, kot tudi na slovenski zastavi in še kje. zato nisem prepričan, da jo bodo slovenski delegati gledali v skupščini z istimi očmi, kot so jo borci med NOB. Globoko spoštujem odnos borcev, partizanov do simbola, ki jim je iskreno pomenil luč upora in pot k svobodi, vsaj do pomladi 1945. leta. Zato bodo rdečo zvezdo na svojih praporih tudi večno ohranjali. Zelo težko pa bi trdil, da današnjemu mlademu slovenskemu vojaku, na primer v Nišu ali Bitoli, zvezda s kape priraste k srcu kot nacionalni simbol. Vsaj meni ni. Tudi Skandinavci, Angleži, Švicarji imajo praktično internacionalne, ideološke simbole na svojih zastavah. Vendar so jih vsaj nacionalno obarvali ali sestavili, nacionalno resimbolizirati. Pobude in mišljenja okrog zvezde na slovenski nacionalni zastavi bodo z rastočo volilno evforijo lahko postale tudi emocionalne in kontraverzne. Zato predlagam ZKS - Stranki demokratične prenove, da pospeši razmišljanja ter sproži pobude, naj skupščina ob spremembah v ustavi spremeni tudi ikonografijo na naši zastavi. Zvezdo zamenjajmo z dovolj širokim in uveljavljenim nacionalnim simbolom, ki ne bo nikogar motil, na primer s svetlo modro silhueto Triglava, simbola, ki je zelo priljubljen in zelo konkreten, če pa pri tem želimo ohranjati tudi zgodovinski razvoj naše (državno) nacionalne simbolike v grbu ali na zastavi, pa naj oblikovalci s primerno stilizacijo vključijo vse dosedanje nacionalno-dr-žavne zgodovinske simbole, ki smo jih na Slovenskem doslej bolj ali manj lahko uspešno uveljavili. V takšni druščini pa bi se lahko našel prostor tudi za rdečo zvezdo.
Voliti nekoga tretjega
Stare poznamo, kakšni so. Teh ne bomo volili. Novih ne poznamo, kakšni so. Teh tudi ne bomo volili.
S tem nočem komu odrekati pravice, da voli stare ali nove. Tako pač samo slišim sem ter tja. Vključujem se in pojasnjujem. Saj vendar obstaja še nekdo tretji. Bilo bi tudi škoda, če ga ne bi bilo. Takojšen prehod družbe z enostrankarskega sistema v dvo namesto večstrankarski ali večkoalicijski bi bil lahko, če že ne usoden, pa vsaj ne dober.
Socialistična zveza v starem sistemu ni bila na oblasti. Kot še marsikdo pa ji je pač služila. Servis za reševanje vsakodnevnih problemov. Da je bila na oblasti, saj je imela v rokah vse kadrovske postopke. Dajte no mir. Vprašajte npr. predsednike slovenskih občinskih skupščin in njihovih izvršnih svetov, ali pripadajo Socialistični zvezi. Redki so, redki. Najde se sem in tja kdo, drugi pa ali direktno rečejo, da pripadajo dosedanji stranki oblasti ali pa to dejstvo skrivajo za nekakšnim nevtralizmom, kot da so z neba dol padli na svoje funkcije.
Z dosedanjo oblastjo marsikaj ni bilo v redu. Stranka dosedanje oblasti se je zelo elegantno samoukinila. Iz po definiciji delavske, ljudske, komunistične organizacije z rdečo
razpoznavno barvo se je spremenila v stranko nekakšnih demokratičnih prenoviteljev in se zlatorumeno pobarvala. Če odmislimo starejši del članstva, ki je v njej iz, recimo jim romantičnih nagibov štiridesetih in petdesetih let, sprememba ;ie preseneča. Kaj pa je na tej organizaciji, SDP, Stranki demokratične prenove še delavsko-Ijud-skega. Nič. Večina intelektualcev pa jo je tako in tako zapustila že prej.
Socialistična zveza se ne odreka niti svojemu imenu niti prisotnosti rdeče barve v svojih simbolih. Obstaja socialistična, ker se ne svojega imena ne svojega dela nima za kaj sramovati. Tiste malo rdeče barve, ki označuje socialistične stranke po vsem svetu, se ji ni treba odrekati, ker ne simbolizira krvi njenih političnih nasprotnikov.
Tako kot socialistične stranke povsod po svetu bo zagovarjala interese delojemalcev, pa naj bodo delavci ali intelektualci. To bo počela skupaj s tistimi nosilci drobne in velike privatne lastnine in upravljalci družbene oziroma državne lastnine, ki vidilo lastnino v funkciji razvoja celotne družbe. Živela privatna lastnina v prej opisanih mejah torej. Živeli prej opisani menežerji. Avstrijski socialistični kancler je konec koncev vrhunski bančnik.
Milan Kučan ob začetku Tedna slovenske drame v Kranju:
Glavni gospodarski govornik na prvem srečanju slovenskih socialistov je bil dr. Tone Kra-šovec.
Socialistična zveza ostaja ideološko široka tako kot doslej SZDL. Interesi kristjanov, Židov in nevernih so si v zgoraj opisanem smislu popolnoma enaki. Prav s to širino želi pritegniti intelektualce tako kot druge socialistične stranke.
Proti komu pa je danes treba zaščititi delavca in vse druge, ki sebe tako pojmujejo. Predvsem proti rdeči, zdaj zlatoru-meni buržoaziji. Ta si je na republiškem nivoju gledano prigrabila skoraj vse položaje v
gospodarstvu. Ali bo v svoji re-formski vnemi pripravljena socialne probleme reševati drugače kot zdaj reformatorji rešujejo nacionalne? Tudi del krogov znotraj DEMOS-a ima za rešitev vprašanja družbene lastnine preenostaven odgovor. Hitra in popolna privatizacija. Privatizacija da, vendar ne hitra in ne popolna.
Zadnjič sem v Socialistično zvezo vabil nekoga drugega, danes pa vabim vse tiste člane ZKS, ki želijo biti v socialistični organizaciji, kar pa SDP ni. Ali se s takim vabilom Socialistična zveza ne izpostavlja očitkom, češ, poglej, koliko bivših komunistov je tudi med vami? Da in nič drugega. Na predvo-
Pravijo ljudje, da slavec poje najlepše, ko mu iztaknejo oči in oslepi. Toda v imenu katere sile bi morali pristati na takšno skrajno preizkušnjo našega človeškega dostojanstva in nacionalnega ponosa. Kje je meja, ki jo naši potrpežljivosti postavlja brezumje neke zaslepljene politike sovraštva? Sila rodi zgolj silo. Zanjo ni mogoče zahtevati in dobiti našega soglasja, naše odobritve in naše potrditve. Nedavni sklep predsedstva države o uporabi armade v reševanju kosovske in jugoslovanske drame neizbežno vodi v državljansko vojno v osrčju Balkana in poskuša vso Jugoslavijo poslati na pot brez povratka prav v trenutku, ki morda poslednjič ponuja priložnost za politično, pogovorno in pogajalsko rešitev, namesto stopnjevane represije. Tragično je, da tudi zdaj ni bilo moči za korak, ki pelje stran od stalnega iskanja in proizvajanja sovražnikov ter njihovega uničevanja, korak, ki bi vse, čedalje jasnejše razpoznavne demokratične politične sile, ki imajo legitimacijo, da govorijo v imenu kosovskih ljudi vseh narodov, pripeljal za pogovorno mizo. Kot izraz skupne skrbi in odgovornosti za to, da se prepreči brezumni vrtinec nasilja in da življenje ljudi drugega proti drugemu zamenja z življenjem drugega z drugim.
Znova je zmanjkalo moči za korak, ki bi pomenil dokončen prestop v demokracijo. Zastrašu-
Ciril Zlobec:
mnenja v odgovorih
... o krajevni skupnosti
Morda je šibka točka v republiški SZ o razmišljanjih glede vloge krajevnih skupnosti. Vendar pa je v krajevnih skupnostih nedvomno res, da ima največ izkušenj prav Socialistična zveza. Sicer pa menim, da ne smemo dopustiti strankarskega prestiža v krajevnih skupnostih...
joča je ta nepripravljenost, da se za tamkajšnje ljudi že neznosne zaostritve pričnejo reševati s političnimi sredstvi. Namesto obljubljenega pogovora s tistimi, ki so za strpno in mirno skupno življenje, za pravico in varnost vseh kosovskih ljudi, ki to čedalje bolj tudi zahtevajo in ki so se dolžni upreti ekstremizmu v lastnih narodih, grozi novo zaostrovanje in oboroženi spopad. Zaustavitev nasilja in ukrepov, ki poglabljajo prepad med ljudmi v pokrajini, ustavitev političnih procesov, bi kot prvi znak pripravljenosti za demokratični dialog ohrabrilo vse tiste v pokrajini in v Jugoslaviji, ki jim je do mirnega razpleta kosovske drame in do demokratične prihodnosti Jugoslavije.
Talci te nerazumne politike postajajo tudi Slovenci in državljani naše republike. Razumljiv je protest zoper to, da nas proti naši volji potiskajo v oborožen konflikt. Še obstaja možnost za časten umik na pot demokracije, pogovora, miru in sožitja, usmerjen k novemu dogovoru o odnosih bodočega skupnega življenja, umik nedemokratičnim samodrštvom in v katerem se skupnih državnih mehanizmov odločanja ne bo več mogla polastiti nenadzorovana, enostranska in velikodržavna politika. Naj se vojska vrne v kasarne. To bo najboljše zagotovilo, da vojaki nasploh, in slovenski vojaki posebej, ne bodo potisnjeni zoper svojo voljo in prepričanje v prelivanje krvi svojih sodržavljanov. Predsedstvo države naj prekliče svojo odločitev. Vlogo zloveščega znanilca apokalipse naj Predsedstvo zamenja z vlogo pobudnika mirnega, pogovornega reševanja ter jugoslovanske in evropske civilizacijske sramote.
... o kulturi
Kultura ne da je samo nestrankarska, marveč je univerzalna. Prave kulture se namreč ne da "ponižati" v strankarstvo; je stvar naroda...
... o vojski
lilnih shodih se vrstijo anketiranja, kdo je še in kdo je bil v ZK. Ena hujših zablod dosedanjega sistema je bila boljševistična obsedenost z odrivanjem nekomunistov od javnih funkcij. Sistem se je sesedel. Tudi zato. Prav tragikomično je zdaj spremljati enako boljševistično spraševanje z rdečimi pikami v očeh, kdo je ali je bil član ZK. Taki ne smejo dobiti nobene javne funkcije. Ali se je za bati takega sistema? Ne. Sesedel se bo tako, kot ta pred njim.
Gornje seveda ne pomeni, da podpiram postopke Stranke demokratične prenove, ki svoje kandidate tihotapi pod vsemogočimi imeni, samo pod svojim najrajši ne.
Strah pred izgubo oblasti po petinštiridesetih letih. Na drugi strani strah pred čakanjem še štiri leta. Socialistična zveza se ne boji ne nega ne drugega. Oblasti ne more izgubiti, ker je ni imela. V čakanju na naslednje volitve ne vidi problema, saj ve, kaj čaka tistega, ki bo na oblasti. Če ne zdaj, ga bo pa zamenjala čez štiri leta.
Ali sploh koha voliti? Da, konec koncev kogarkoli, pa naj je vprašanje zmage ali poraza zanj bolj ali manj usodno. Omogočiti mu oblikovanje verodostojne akupščine in vlade. V skupno dobro bo, to jemanje usode v sboje roke.
Blaž Konjudžič
Vojska mora biti, vendar naj ne bo izstreljen niti en sam naboj. Demagoško je zahtevati, da je vojsko treba ukinili, ni pa demagoško, zahtevati, da se postavi v določeno področje (resor)...
... o narodni spravi
Enaka tragedija je za katerokoli mater, ki je izgubila sina. Naši grobovi so enaki, niso pa bila dejanja enaka. Izenačevati partizanstvo z belogardizmom (kot gibanje) je zmota. Komur gre danes za slovenstvo, naj samo v zgodovino pogleda, katero obdobje je bilo enako NOB...
NAŠE MNENJE: Nastop predstavnika Demosa na volilnem večeru Cirila Zlobca v Stražišču je bil na začetku dopadljiv, z vtisom konstruktivnega razjasnjevanja in dialoga o razlikah med Zvezo komunistov in Zvezo socialistov. Izzvenel pa je v zelo globoki podpovprečnosti kulturnega nastopa in dialoga na koncu ob provokativni predložitvi računa Socialistični zvezi za tiskanje lepakov za Demos...
CRANJ.JAKAPLATlSE 13
VSEM ŽENAM ISKRENE
Čestitke
ZA PRAZNIK
IHM UM IIiM
l(IW I/ ITALIJU
SH50LA9   14. STRAN
Petek, 2. marca 1990
Uredništvu Gorenjskega glasa
Politični golaž iz kosti? Hvala, ne!
(23. februarja 1990)
Že naslov je šokanten, kaj šele vsebina. Dežmanovo »razsojanje« in njegove skrajno netaktne obtožbe, ki jih je delil levo in desno, so pač v bralcih morale sprožiti nove dvome. Vnesen je nov nemir! Njegovo pisanje je poleg grobosti tudi prejinjeno! Senzacija!
So ljudje, ki svojo popularnost in svoje ambicije hočejo dosegati tudi prek takega svojevrstnega »volilnega golaža«, kakor pod gornjim naslovom Jože Dežmun. Zgodovinar Dežman, izobraženec, ki je hotel pisati iz neodvisne višine, seje v resnici znašel v nižini brez človeškega okusa. Pa to ne prvič ne le proti meni! Razmišljam, zakaj tako? Zakaj na tak cenen, zmerjalski način krni svoj akademski ugled, zakaj hoče na tak način uveljavljati sebe. zakaj nam z neke umišljene višine levo in desno deli klofute in hkrati, »spoveduje« '.' Zakaj je tako oseben, namesto da bi se poglabljal v bistvo, to je v zgodovinopisje, v tem primeru v fenomen izdajstva, zaradi česar je steklo toliko krvi? S čim sem se mu tako zameril? Gre za kako zavist? Kako da v mojem pisanju in še posebej v kroniki Kokr-škega odreda išče samo slabosti, a ne bistva ? Pripisuje mi »objestnost«, ki pa si jo sam še kako objestno dovoljuje še v kakem drugem spisu! Tudi ponavljanje za Andrejem Bohincem. Da pa bi o teh medvojnih in poznejših dogajanjih, kajti mlad je še in kljub izobraženosti vendarle ne »ve vsega«, včasih vprašal nas akterje osebno, ne. tega pa ne! Verjetno mu »čast in ponos« tega ne dovoljujeta, kajti na primer mojo »jasnost pri zgodovinopisnih poskusih moti še kak šum«. Poleg tega me vidi tudi »kot kuharja, ki s prisanjem zgodovine pridobivam ljudi za komunizem« približno tako, kot Žajdela na drugi strani. Le odkod Dcžmanu moč za take ugotovitve in vzporeditve.' Dvomi! Naj si tu malce sposodim znamenitega in pronicljivega pisatelja Štefana Zweiga. ki je rekel: »Samo kdor je doživel svetlobo in temo, vojno in mir, vzpon in propad, samo ta je resnično živel.«
Priznam, lahko bi primer Sta-retove izdaja in zaslišanja opisal drugače ali celo izpustil, a tisto o »slabem držanju« se mi je —ne ravno posrečilo - zapisalo ob asociaciji na neki drug podoben in znan primer (imena tu ne omenjam), a na nasprotni strani. In če bi pred tem pisanjem Dežman preverjal, kako je res vse potekalo, bi lahko n. pr. od nekdanjega namestnika komandanta našega 2. bataljona KO, preudarnega človeka A. Z. —-Jaka z Breznice zvedel, da je razkrmkanemu Staretu rekel v obraz:
»Peter, sam, veš, da boš umrl. Od tebe samega je le še odvisno, kako boš umrl!«
Taka je resnica, taka je bila in je grozna vojna. Ob dejanjih, ki so deloma opisana v kroniki Ko-krškega odreda (111), a se jim je Jože Dežman izognil, mu v takih pogojih (šlo je za veliko življenj') ni in ni smelo obljubljati življenja!
Že brez izdajstev smo z našimi skromnimi partizanskimi silami — če jih vzporejamo z nasprotnikovimi — z nezadostno oborožitvijo in skromnim znanjem imeli dosti težav, zato bojevanje za svobodo ni bilo ravno lahkotno. Prav gotovo bi nas glas vesti, kije edini pravi sodnik, že obtožil, če bi bil Stare (in podobni) nedolžen! Tako pa je bil dognano okupatorjev pomočnik in sodelavec domobrancev, ki so bili — tudi zgodovinsko dokazano - pomožna nemška policija, podrejena neposredno gestapu. V takih okoliščinah so bila tudi zasliševanja žal trda. Brez domačih vohunov in izdajalcev bi bil okupator domala step!
Jaz naj bi tudi »ubogljivo zastopal delitev mrtvih na dobre in slabe, ki jo je narekovala Zveza borcev«. Kakšna neresnica in zmota! Nihče mi kaj takega in nikoli ni narekoval. To se Dež-manove domislice. Predvsem se ne strinjam — kar je z mojega zelnika — z alternativo o »dobrih in slabih mrtvih«. Tako zapisovanje je v bistvu zavajanje, kajti mrtvi so pač mrtvi in pri vseh je potrebna pieteta, ki pa je v vojnih razmerah hočeš nočeš precej siromašna. Alternativa je drugačna: bistveno je namreč, na kateri strani in za kaj je kdo padel! In če - z malo iluzije — rečem, da brez sprtih strani tudi padanja ne bi bilo, tiči v tem odgovor. Seveda pa je vse mrtve treba spoštovati!
Čeprav sem po Dežmanu le »poskusni« zgodovinar, tudi jaz oporekam »španoviji stroke in politike«, vendar »nisem vedel«, da zgodovinopisje nima naloge tudi označevati, kaj in kdo je izdajalec, predvsem narodni?! Toda - skozi vso zgodovino se ljudje obsojali svoje izdajalce in jih označevali tudi z Judom Iškario-tom, Gogolj pa je to literaturo obsodil v znameniti knjigi Taras Buljba! Saj se ni treba zmerjati, temveč zadeve utemeljeno opisovati. Narodi, ki pozabljajo na narodne izdajalce, v domačih razmerah kaj lahko spet doživijo medsebojne poboje.
Širše bom o obtožbah pisal v 7D, kajti Dežman je le-te zapisal z očitnim samozadovoljstvom. S svojim spisom je pri lil olje na ogenj sovraštva. Cisto drugače bi bilo, če bi se oglasil v kaki strokovni reviji, a ne v razširjenem ljudskem časopisu. Je bil to njegov cilj?! Zdaj pa od Dežma-na čimprej pričakujemo kako obširnejšo zgodovinopisno knjigo, ki naj bi nam služila za vzor!
Ivan Jan
Razsojevalec in poenostavljanje
Ko sem 2. februarja objavil v Gorenjskem glasu svoj odgovor škofjeloškim borcem "Vsak ima svojo resnico", je nato sledilo že kar nekaj odmevov na moje pisanje. Sedaj je vso pisanje v zvezi s skrivnimi gorenjskimi grobišči spet na točki, ko moram odgovoriti. Nabralo seje preveč frazarjenja in žalitev, da bi lahko molčal. Na nekatera ne bom odgovarjal, ker si tega ne zaslužijo, dva daljša zapisa pa si vsekakor zaslužita odgovor. Sicer mi ni všeč tovrstno polemiziranje, ampak izgleda, da v tem prehodnem obdobju, dokler se ljudje ne navadijo še na druge resnice, ne gre drugače.
Seveda mi je tudi povsem jasno, da so ob temi, ki sem se je dotaknil, bile reakcije pričakovane, pričakovane celo s tiste strani, s katere tega na videz ne bi pričakovali (Dežman). Dregnil sem namreč na področje strašnih monopolov nad resnico in indokrrina-cij, ob katerih javnosti težko dopoveš, da je resnic več, in da so le-te odvisne od zornih kotov, s katerih gledaš na obravnavane dogodke (in svoje privilegije).
Zelo klavrn je tak način polemike Jožeta Dežmana (Gorenjski glas, 23. 2. 90), s katerim se je postavil v nekakšno "sredinsko", "nevtralno" pozicijo razsojevalca. Meni je bil tak način polemike vedno tuj, pa ne zato, da bi s tem sedaj oponiral J. Dežmanu, ampak taka pozicija je za resnega razpravljalca vedno skrajno vprašljiva. V našem primeru pa še posebej. Sposoben si je bil celo izbrati scenarij dveh ekstremnih polov (I. Jan in I. Žajdela), nato pa vdreti med njiju kot pravičniški razsojevalec. Kaj pa dejstva, tista globalno politična, kot ona pikolovsko konkretna? On bi z njimi najraje opravil kar z nekakšnim moraliziranjem, kvazi-načelnostjo in pedagogiziranjem.
Škoda, da moram pri tem zapisovati nekaj, kar je menda samoumevno (ter se tudi jaz iti pedagoga), namreč, da resnica nikoli ni (točno) na sredini. Na sredini je ponavadi le za oportuniste in povprečneže.
Tudi J. Dežman me je pripravil do tega, da (mu) moram nekatera zgodovinska dejstva dodati. Kakor je zame ugotovil, "da nevarno poenostavljam, zavajam in morda tudi poneumljam sprejemnike svojih sporočil", tako si te kategorije ob svojem besedilu, na katerega reagiram, lahko pripiše tudi sam. Saj takoj za tem, ko to zapiše, sam "nevarno poenostavja in zavaja" (tisto "poneumljanje" se mi ne zdi preveč okusno, da bi mu še to lepil), ko pove, da "izbira sodelovanja z okupatorjem ni bila posrečena poteza." Jasno, da ni bila - z načelnega gledišča (danes smo lahko seveda vsi pametni, pa čeprav pri tem tvegamo poenostavjanja) - vendar, osnovna zgodovinska dejstva iz obdobja poletje 1941 - poletje 1942, ko je komunistična partija izkoristila nevaren čas okupacije in je pognala krvavo mašinerijo revolucije (VOS in vojvodstvo!), "sodelovanje z okupatorjem" zelo relativizirajo (z moralno vrednostnih vidikov). Danes z lahkoto špekuliramo, kakšno "možnost sta imela od začetka vojne komunistični in protikomunisti-čni tabor, da se odločita za način odpora, za izbiro zaveznikov", kakor s svojo "nevtralno", "sredinsko" pozo špekulira tudi J. Dežman, dejstvo pa je, daje komunistična partija leta 1941 začela z revolucijo, ki seje (lahko) sprevrgla samo v državljansko vojno.
Pojdimo od primera do primera na Dolenjskem, Notranjskem in v Ljubljani (VOS). Kaj bi vsi ti goloroki ljudje (bratje, svojci, prijatelji, sovaščani) lahko naredili drugega, kot da so se zatekli v zaščito okupatorju? Bil je okupator, vendar, bil je v tej začetni fazi tudi zaščita. Pustimo ob teh konkretnih morijah "na terenu" politiko. Če te nekdo dan na dan kolje, golorokega, kaj boš prisiljen storiti? Menda braniti se, pri čemer seveda ne boš kaj dosti pomišljal na politiko. Boriti se, vendar ne z rožnim vencem (če sem lahko malo ciničen).
J. Dežman zapiše, da je"nedvomno več žrtev padlo na komunisti-či strani, kot na protikomunistični". Seveda, saj noben ne trdi, najmanj jaz, da ni tako, vendar k temu je le treba dodati še kar nekaj podrobnosti, ker drugače se s tem številčnim razmerjem z lahkoto manipulira. Protikomunistom je šlo za ohranitev svojih oblastnih pozicij, komunisti pa so se šli predvsem revolucijo, ves čas zelo zagrizeno in krvavo. Tudi Dežmanovih 9000 žrtev na protikomunistični strani je bilo pobitih v konceptu revolucije (sicer pa so številke, ki jih navaja Dežman, kaj čudno nizke?). V preteklih mesecih je J. Dežman kandidiral (in še) za razne funkcije v občini Radovljica (tako npr. za predsednika občine). To je seveda njegova stvar in pravica in tega sploh ne bi omenjal, če ne bi on že v naslovu očital drugim ("Politični golaž iz kosti? Hvala, ne!"), da "kuhajo golaž za protikomuniste" (konkretno omenja mene), in da v tem "Kuhanju" "manipulirajo z mrtvimi". Torej, kdo v teh predvolilnih časih "kuha nekakšne golaže iz kosti"? Skoda, da se je perspektivni zgodovinar prelevil kar naenkrat v kvazipedagoga, ki poučuje okoli sebe (Jana, Žajdelo, Vidi-ca, škofjeloške borce), kaj je sprava in kaj ni. Cinično vpleta celo "politično naročilo in željo znanosti", in kot "zgodovinar oporeka španoviji stroke in politike", sam pa se v celotnem svojem besedilu požvižga na vse to.
Kot krona vsega je Dežmanov poziv na koncu njegovega teksta ob Svetovnem slovenskem kongresu, kjer vzklikne "naj se končno zve, koga imamo za vojnega zločinca, in kdo od emigrantov pa lahko pride v domovino". Kot Vlado Habjan in Ignac Grego-rač (oba sta bivša partizana), tudi Dežman ob Svetovnem slovenskem kongresu še naprej hoče deliti Slovence v emigraciji na vojne zločince in one "taprave", ter se, kot onadva, vdinja komunistični oblasti, da objavi nekakšne svoje "sezname vojnih zločincev". S temi famoznimi "seznami" lahko po zaslugi Habjana, Gregorača in Dežmana samo sanjamo o nekakšnem Svetovnem slovenskem kongresu, kaj šele o narodni spravi. S tem pa tudi postavlja na glavo vse svoje pedagogiziranje o narodni spravi. J. Dežman je bil v svojem konstruktu vse preveč nedosleden, zato se mu sesuva na vseh koncih in krajih. Škoda! Od njega, kot mladega gorenjskega zgodovinarja pa bi pričakoval, da kaj več pove o konkretnih dogodkih, ne pa da se ukvarja s predalčka-njem ter kuhanjem svojega predvolilnega golaža (kar hoče na vsak način naprtiti drugim, da sebe v tem početju zakrije?).
Za razliko od J. Dežmana, je Ana Komatar v svojem odmevu (Gorenjski glas, 16. 2. 90) na polemiko o množičnih grobiščih (moriščih) okoli Škofje Loke pošteno in odkrito razmišljala o tragičnih medvojnih dogajanjih v naši domovini. Vendar, tudi iz njenega, sicer poštenega pisma se vidijo posledice več kot 45 letne indoktrinacije, s katero so nam komunisti uspeli pošteno zamešati sposobnost za kritično presojo. Tako se ji je zapisalo, da se je šele po dolomitski izjavi skozi vsemogočnost politkomisar-jev, obstoj likvidatorjev, sumničavost ipd., kazala razsežnost "dvojnosti" med osvobodilnim gibanjem in revolucijo, z. drugimi besedami, državljansko vojno, kajti revolucija je sinonim za državljansko vojno. Mogočen spomenik revoluciji na Trgu revolucije v Ljubljani nam priča o grozotni mogočnosti državljanske vojne.
Dolomitska izjava in vse, kar je iz nje sledilo, pa se je zgodila "komaj" spomladi 1943. Komunistični politični komisarji, likvidatorji, zaostrena medsebojna sumničavost ipd., vse to pa je zdivjalo svoj smrtni ples že mnogo pred dolomitsko izjavo. O tem sploh ne bi pisal, če ne bi šlo za temeljne, ključne stvari. Z zamegljevanjem ali celo časovnimi zmešnjavami vrstni red dogajanj usodno zameglimo.
Zato naj spet zapišem, tudi zaradi črno-belih (in belo-črnih) razlag, ki jih omenja Komatarjeva, da se je vse ključno zgodilo v obdobju od poletja 1941 do poletja 1942. Mimo tega obdobja ne more nihče, ki piše o državljanski vojni na Slovenskem. Vse, kar se je dogajalo kasneje, ima tu korenine. Tudi o črno belem slikanju govorimo predvsem takrat, ko spregledujemo to ključno obdobje. Tudi zato je tako "katastrofalna" teza tistih, ki hočejo biti "objektivni", ob tem pa razlagajo, da so pobijali oboji: rdeči in beli. Seveda so pobijali oboji, vendar ta "objektivnost", ta površnost me je vedno čudila, in tisti, ki na tak način obravnavajo
medvojno dogajanje na Slovenskem, ali osnovnih zgodovinskih dejstev razvoja državljanske vojne na Slovenskem ne poznajo, ali pa s to svojo "sredinsko pozicijo" nočejo pogledati (kruti) resnici v oči.
Kaj seje torej dogajalo med poletjem 1941 in poletjem 1942, da se je razvila tako tragična državljanska vojna na Slovenskem? Komunistična partija je avgusta 1941 (Slovenci smo bili zaradi okupacije v smrtni nevarnosti) organizirala tako imenovano "Varnostno obveščevalno službo" (VOS), ki je samo do 1. maja 1942 pobila po Ljubljani 65 ljudi. Atentat na vsakega od teh 65 likvidiranih ljudi je po Ljubljani izredno odmeval. V veliki večini so pobiti bili Slovenci, ki se niso hoteli podrediti komunistom, ali pa so bili šele njihovi potencialni nasprotniki. V istem času, do 1. maja 1942 so komunisti pobili po Dolenjski in Notranjski nadaljnjih 200 ljudi. Tudi poboji teh ljudi so med prebivalstvom Dolenjske in Notranjske izredno odmevali. Med temi likvidiranimi so bile tudi cele družine, torej tudi ženske in otroci! Nekatere so pred umorom strahotno mučili.
Ti dve številki (65 + 200 pobitih) sta le do 1. maja 1942 (povzeti pa sta iz Kardeljevega poročila Brozu). Vemo, da so se likvidacije po 1. maju 1942 še pomnožile. VOS je takrat vodila komunist-ka Zdenka Kidrič, duhovni oče tako imenovanih partizanskih "vojvod", ki so pobijali o Dolenjskem in Notranjskem, pa je bil njen mož, komunist Boris Kidrič.
Torej, poleti 1942 so bili goloroki ljudje Dolenjske in Notranjske naravnost pahnjeni v naročje Italijanom (okupatorju), pri katerih so iskali edino možno zaščito - orožje (pa še to je bilo v začetku obupno zanič).
V Sloveniji že 45 let zamolčujemo ključno dejstvo, da so komunisti izkoristili prav čas okupacije ter začeli jeseni 1941 s krvavo revolucijo, ko je bil slovenski narod usodno ogrožen od zunaj. Eno od velikih zamolčevanj je tudi tisto, povezano z očitki proti-komunističnemu taboru, da je kolaborira!, ob tem pa zamolčujemo, s kakšno zločinsko osebo (Stalin) in id ologijo je 50 in več let kolaborirala komunistična partija! Torej, marsikatere (indok-trinirane)"svete resnice" bo potrebno v prihodnje zelo relativizirati.
Nekakšen konkreten rezultat pisanja o gorenjskih zamolčanih grobiščih pa je le. Spisek grobišč se zelo hitro dopolnjuje. Naj naštejem tista, ki smo jih lahko v časnikih prebrali v zadnjem mesecu.
Okoli Škofje Loke so naslednja: štirje množični grobovi so v Crngrobu, kraško brezno severno od vasi Pcvno, dve grobišči pod Lovrenško goro ob potoku Zaplotnica, množičen grob ob vhodu v Bodoveljsko grapo (takoj na levi vzpetini - nekdanji bunker). Grobišče ob Pustem gradu (tj. grad v razvalinah ob vasi Lipnica) na poti med Radovljico in Kamno gorico. Grobišče nedaleč vstran od koče v dolini Drage, kjer je prostor z imenom "Pruh". Množično grobišče je na pobočju Mežaklje (Mlačca ob cesti v Radovno). Množičen grob je v gozdičku blizu Kranja (na robu Planine in tik ob pokopališču). Štirje zelo množični grobovi so v Kamniški Bistrici (Kopišča).
Ta goli spisek komunističnih grobišč na Gorenjskem seveda še zdaleč ni popoln. Bralce zato pozivam, da se jim ni treba več ničesar bati, zato naj ta spisek, do nedavnega prepovedanih gorenjskih grobišč dopolnjujejo, tako da eventualne dodatne lokacije pošiljajo na uredništvo Gorenjskega glasa.
Ivo Žajdela Ljubljana Prijateljeva 17
nama
DO 15. MARCA NA ODDELKU
S KOZMETIKO AKCIJSKA PRODAJA PO UGODNIH CENAH
- ROČNO IZDELANE ČIPKE (OVRATNIKI,
ZAVESE, PRTIČKI)
- MODELI ZALOŠKI KRUHEK
TUDI NA OSTALIH ODDELKIH PONUDBA ARANŽIRANIH DARIL ZA
8. MAREC.
VELEBLAGOVNICA
nama
Skofja loka
Petek, 2. marca 1990
RAZVEDRILO^
15. STRAN
GLAS
Če bi imel povprečni Slovenec vsaj nekaj malega več pod palcem in bi tako lahko za kakšne tri tedne »fliknil« na dopust kam daleč preko meje in bil cele tri tedne absolutno nedosegljiv za informacije z domače politične scene, bi ob povratku »nucal« še kakšne nove tri tedne, da bi zapopadel momentalni dnevnopolitični pluralni utrip svoje dežele. Medtem ko povprečnega Evropejca poleg vremena zanimajo ostale čisto vsakdanje in izključno nepolitične zadeve, si na tej strani Alp nemudoma in pri priči totalni družbeni in sploh »odštekani« analfabet, če ne veš, kaj je včeraj na eni izmed neštetih sestankov izrecno poudaril ta ali oni strankarski veljak. Če pa ti je nekaj malega slučajno le ostalo v ušesu, bo naravnost neo-prostljivo, če do dotične izjave ne zavzameš tudi trdnega lastnega stališča. Daleč najbolj vžge, če se držiš preizkušenega vzorca: kritiziraš vsakogar za vse, se cinično posmihaš in po potrebi zaničljivo pljuneš. Če gre za konfederacijske perspektive, zmigneš z rameni in sikneš: malo morgen! Ce gre za separatistično vizijo, začudeno zakriliš z rokami in nejeverno zapihaš: le kam?
Recept velja kakopak izključno le za osebne pogovore -bognedaj, da bi se ti zapisalo, kaj si misliš o tej ali oni stranki ali strančici. Le kdo bi si mislil, da prav slovenski novinarji premorejo toliko tolerance in se vzdržijo komentarjev, saj bi na prste ene roke lahko prešteli komentarje o teh ali onih zgodovinskih potezah posameznih strank. In tudi strančice so nehale - čeprav samo neposredno - napenjati revanšistične loke
POZABUIVČKI
proti partiji na oblasti in tako nujno izgubile nekaj senzaciona-lizma in ekskluzivizma. A zato se je pač toliko bolj pokazalo, kaj je v resnici za srajčicami slovenskih strank.
V predvolilnem času, ko se tako nežno otipavamo in koje celo pisanje v metaforah nevarno za pišočo glavo, se ti na trenutke kar stoži po enosmerni ulici minulega kvazisocializma. Kako fino smo se pravzaprav imeli, ko so nezmotljivi mislili namesto nas in o nas, mi pa smo direktivno napadali vse, kar je bilo sitno in moteče in je sililo iz kalupa ene same zveličavne resnice. Zdaj pa naenkrat cel kup resnic, nikjer pa več ni-
kogar, ki bi te prijel za roko in popeljal k pravi. Mar bo res treba, takole čez noč, odrasti?
Če dobro premislimo, je predvolilni čas pravzaprav čas kislih kumaric, saj postaja že nevzdržno, da moraš nadstran-karsko stisniti zobe in se vzdržati komentarja, medtem ko okoli tebe kar mrgoli vseh vrst strankarskih dovtipov in spotikov. Pa napiši, da je dobrotnik iz Negove zastonj estrada - ne bo brez posledic! Pa napiši, kakšna je v resnici kakšna nova slovenska strančica, ki mora biti v cajtengih vsakokrat, ko se njen vodja samo pretegne! Vse v imenu porajajoče se strankarske demokracije.
V takih časih je nam, krvolokim pisunčkom, najtežje in komaj čakamo volitev, ko bo tolerance konec. Tolerance do na novo nastajajočih strank, kajti oblastne strankarske strukture so več ali manj imune, vajene cinizma, sarkazma in hudobije. Vtem tednu bo požirala debele cmoke neodpustljivo zanikrna partijska stranka, ki je enostavno »pozabila« predlagati Milana Kučana za predsednika predsedstva, kar so prvi pogruntali volilci na zborih volilcev. Pozabila?!? Ježešna, kako se vendarle kar tako »pozabi« dati na listo najbolj popularnega Slovenca? Bi bilo priporočljivo, ko bi se malo manj ukvarjali z vsejugoslovansko komunistično opcijo, pisali zahvalna pisma enakomislečim in malo manj podcenjevali domačo opozicijo. Če kdaj, potem je zdaj postalo očitno, da opozicije le ni tako malo skupaj, da bi se dalo še naprej kakorkoli vnemarno one-gaviti in pozabljivo »šlampariti«...
D. Sedej
Stare obrti na Gorenjskem
V pravi beganci je devet vrst lesa
Franc Legat iz Zabreznice je štiriintrideset let delal v jeseniški Železarni, ko pa se je upokojil, je vedno bolj in vedno raje zahajal po okoliških hribih, v naravo. A ni hodil le na dolge sprehode, temveč je mimogrede vedno prinašal domov »material«, ki ga je potreboval za svoj hobi, ki mu je zvest že vse svoje življenje: Franc namreč zna izdelati imenitne metle, vsako leto pred Veliko nočjo pa ga znanci in prijatelji naprosijo, da jim izdela tudi »be-gance«.
»Ko sem bil majhen fant, sem pasel v Poljčah in tedaj me je starejši vaščan, Lojz Čivkln iz Doslovč, naučil, kako se izdelujejo češminove ali brezove metle ter pokazal, kako se pravilno napravi beganca,« pravi Franc Legat.
»Vse dopoldne porabim, da po gozdovih zberem dovolj česmina za šest do sedem metel. Najraje se odpravim v Bohinj,
Franc Legat iz Zabreznice
v Kranjsko goro, k Sobcu ali Završnico, kjer imam že kar svoje »umerkane parcele«. Nad Nemškim Rovtom nad Bohinjsko Bistrico je, denimo, dovolj češmina, kajti vaščani tod izdelujejo predvsem brezo-
•j/Cft  ljubljanska banka
GORENJC FORMU
BANKA R1HRANKA
S 1.3.1990 SE OBRESTNE MERE V LB - GORENJSKI BANKI d.d., POVIŠAJO
VPOGLEDNA SREDSTVA
— žiro računi, tekoči računi.........7 % letno
— hranilne vloge...........................8 % letno
NENAMENSKO VEZANA SREDSTVA
— 3-mesečni depoziti................13 % letno
— 12-mesečni depoziti..............16 % letno
— 24-mesečni depoziti..............18 % letno
— 36-mesečni depoziti..............20 % letno
Gorenjska banka bo dinarske depozite, vezane nad 3 mesece sprejemala le, če bo posamezni depozit znašal najmanj 200,00 din.
Gorenjska banka d. d., Kranj
ve metle. Češminove metle so boljše, uporabne za dvorišče in hlev, brezove pa za pod... Vse skupaj je treba posušiti, imeti ustrezno palico, najprej zvezati krajše veje, nato pridejo šele daljše. Po metle prihajajo predvsem kmetje iz okolice.
Posebno veselje pa imam z begancami, ki jim drugod pravijo tudi butare. Včasih so na cvetno nedeljo vsi otroci morali imeti begance; v cerkvi so nato celo izbirali, kdo ima najlepšo. Otroci so imeli z njimi veliko veselja, vsak je želel, da ima najlepšo in najbolje okrašeno. Beganca je bila potem pri hiši vse leto: nekateri so jo nesli celo v polje, postavili pred hišo, če so se bali hude ure ali jo dali na ogenj za božič, novo leto ali ob svetih treh kraljih. Veliko kmetov ima še danes navado, da imajo doma večjo beganco, na njej pa privezano manjšo, ki jo potem obesijo v hlev.
Prava gorenjska ali slovenska beganca nikakor ni takšna, kakršno prodajajo na raznih sejmih in na trgih: s pisanimi oblanci. Prava slovenska beganca vsebuje kar devet vrst lesa: divjo vrbo, žalujko, češnjo, lesko, pušpan, krampar, zelene, jabolka ali pomarančo in oljko. V sredino se da leskova palica, okrog nje se navije divja vrba in poveže z žalujko. Okrasi se s kramparjem in zelenim, ki mora imeti črne jagode. Na beganco se potlej obesijo jabolka ali pomaranče...«
Francu Legatu dela nikakor ne zmanjka, še posebej, ker »ne zna računati« in tako metle kot begance dela bolj sebi za hobi kot za zaslužek. A povpraševanja je vedno dovolj, saj vsak res ne zna napraviti dobre metle, še manj begance, ki bi bila natanko taka, kakršno so delali nekdaj, brez nepotrebne navlake in umetnih okraskov.
D. Sedej
Stroške naj krije uprava, ne pa občani!
Občani moramo kot davkoplačevalci poravnavati raznorazne obveznosti. Med drugim nam prihajajo na dom tudi nalogi za plačilo akontacij, ki jih terjajo občinske davčne uprave (nadomestilo za uporabo mestnega zemljišča, denimo).
Tako so tudi Jeseničani dobili domov račune za poravnavo akontacije, vendar je občinski upravni organ ob tem zavezancem zaračunal tudi stroške, ki nastajajo s pobiranjem dajatev. Protizakonito, kajti takšnega zaračunavanja ne predvideva noben zakon
ali zakonski akt! Zakoniti dohodek občin je namreč le taksa, nikakor pa ne tudi neki stroški, ki nastajajo zaradi pobiranja akontacij.
Zato bi občani, ki so prejeli naloge za poravnavo družbenih dajatev ravnali popolnoma pravilno, če teh stroškov, ki so materialni stroški uprave za družbene prihodke, sploh ne bi plačali. Zneski so res majhni, vendar gre vendar za zakonitost!
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev prejšnje križanke, vodoravno: stiska, potovalka, kontrarevolucija, amarela, stečine, Li, Nobile, gk, Eli, ost, lonica, orada, vlak, ree, Savalas, Jani, grb, trik, bi, Evgen, Karič, te, naliv, nias, grlo, gen, Toper, terilo, orjak, Ace, ira, Naila, rh, edinost, alka, antar, tasta, diareja, baletnik, ač, maas, Aram, Est. Izžrebali smo naslednje reševalce: l. nagrada Anica Brezar, cesta JLA 39, Tržič; 2. nagrada Jože Bogataj, Grenc 8a, Skofja Loka in tri tretje nagrade: Mateja Gotz, Pot za krajem 6, Kranj; Sonja Jereb, Vrečkova 4, Kranj in Ančka Strupi, Sp. Brnik 43, Gerklje. Rešitve današnje križanke pošljite do srede, 7. marca, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko).
SL MINIS TER ZA N0TR ZADEVE (TOMAŽ)
VRSTA KRIŽANKE
S00 SLOV PUBLICIST IN POLITIK l-OBRAZI-l
ITALU REKA. PRITOK TIBERE
IGRALKA MIRANCA
CITA P0TOKAR
JAP LUKA NA OTOKU HONŠU
EVROPSKI VELET 0K
VOJAŠKA STOPNJA
ANTON N0VAĆAN
SRBSKI DRAMSKI UMETNIK
ZNAČILNOST NOĆI
KRAJ V VZH SRBIJI ZNAN PO SIRU
ORGAN VIDA
OPERNI SPEV
ŽEN PEVSKI GLAS
DOPiSO
OKRASNA VRTNA CVETICA
DEDNA ZASNOVA
MORJE
PL0VEC"
OSKAR NEDBAL
ZNAMKA DETER-GENTA IZ SAP0NIE
PEŠEC
VISOKA VZPETINA
VRSTA ZELJA
OSEBA IZ GR MIT0L
DRAGO PETRIČ
ITALU PEVKA POPEVK
GL MESTO FR DEPAR-TMAJA S0MME
NAJV BOG PRI GRKIH
AVTOR PRVE OPERE IJACOPOl
POCESTNICA
ST ŠPAN KOLESAR
STOPNJA PRIDEVNIKA BREZ PRIMERE
PREMIK PO ZRAKU
OKRASNI KAMEN, VRSTA KAL CE0ONA
MESTO V
JUŽNI FRANCUI
REKA NA KAVKAZU
GOROVJE V SAHARI (ASBEN)
ANGLEŠKI BRINOVEC
VNEMA POLET
TURŠKA Pl-SATEUICA [HALIDE EDIB)
IZDELOVALEC KRAVAT
ZAZNAVANJA
Z OČMI
VMESNI ČLEN, IN-TERFACE
MONGOLSKI POGLAVAR
VESOLJSKO VOZILO
RAZTELE-SEVALEC
TRINITR0-T0LU0L
SRBOHRV IN NAŠA ČRKA
LJUBU PRODAJNA GALERUA
AVTOR KRIŽANKE R NOČ
NEKDANJA JAPONSKA PRESTOLNICA
KLADA ZA SEKANJE
AUA
TKAĆEV
Š0RLI
ZRAČNI DUH V ■VIHARJU-
PREKLA FIŽ0L0VKA
OKRASNA SRED0ZEM RASTLINA
SADNA PIJAČA
DALJŠE OBDOBJE
OČETOVA SESTRA
KONTAKT. SPOJ
KORALNI OTOK
SLONOV ČEKAN
STIK ROKE S TRUPOM
OKRASNA LONČNICA, ŠKRNICELJ
(GLAS   16. STRAN
Streljanje
Petek, 2. marca 1990
Oživela strelišča
• vv
Z gorenjskega mladinskega prvenstva. Stojijo od leve proti desni: Matjaž Rutar, Sandra Miljkovič, Alenka Kavar, Andreja Malovrh in David Kovic, čepita pa Jože Pišek in Matej Malovrh.
Kranj, 27. februarja - V drugi polovici februarja je bilo na Gorenjskem več strelskih tekmovanj, največ v kranjski občini. O tekmovanjih poroča Božo Malovrh.
V Kranju je bilo člansko prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško za člane in članice. Udeležba članov je bila zadovoljiva (10 ekip in 36 posameznikov), pri članicah je bila popolna ekipa samo iz SD Bratstvo edin-stvo, posamično pa je tekmovalo šest strelk. 22 strelcev in vseh šest strelk je izpolnilo normo za nastop na regijskem prvenstvu. Med člani ekipno je zmagala Iskra Kranj 1109 pred Francem Mrakom Predoslje 1086, SD Tone Nadižar Planina Čirče 1080 itd., posamezno pa je zmagal Jure Frelih 379 pred Andrejem Knetom 370, oba Iskra. Sledijo: Milan Hudobivnik (T. Nadižar) 365, Franc Strniša (F. Mrak) 364, Jože Oster-man (T. Nadižar) 363, Janez Korent (S.K.) 362. Pri ženskah ekipno je zmagala SD Bratstvo edinstvo s 1076 krogi, posamično pa je vrstni red naslednji: 1. Darinka Smrtnik 371, 2. Sonja Hafner 353, 3. Lidija Pogačnik 352 (vse Bratstvo edinstvo), 4. Jelka Bauman (Tone Nadižar) 352, 5. Blanka Kežmah (Bratstvo edinstvo) 350, 6. Vera Malovrh (Tone Nadižar) 335.
Kranjsko občinsko prvenstvo za Zlato puščico je tudi minilo v znamenju dvoboja Jureta Freliha in Andreja Kneta, ki je bil tokrat boljši. Zmagal je Andrej Kne s 562 krogi od 600 možnih, Jure Frelih pa jih je zbral 560, tretji je bil Alfonz Kern 553, četrti pa Franc Čeme s 552 krogi. Vsi so člani Iskre. Sledijo Bojan Lipovšek (T. Nadižar) 550, Jure Bojanič (Iskra) 550, Franc Strniša (F. Mrak) 549 itd.
Strelska družina Triglav z Javornika Koroške Bele pa je organizirala gorenjsko prvenstvo v streljanju z zračno puško za pionirje in pionirke. Tekmovalo je 43 mladih strelcev. Med osmimi pionirskimi ekipami so bili najboljši Kranjčani, med posamezniki pa Robi Makuc iz Mojstrane, med pionirkami pa ekipno SD Partizan Julek iz Radovljice ter članica te ekipe Barbara Šolar. Normo za nastop na republiškem prvenstvu je izpolnilo 7 pionirjev in 5 pionirk ter obe zmagovalni ekipi. Med pionirji je ekipno zmagal SD Kranj s 475 krogi od 600 možnih pred SD Janez Mrak Mojstrana 474 in SD Partizan Julek Radovljica 470, med pionirkami ekipno pa Partizan Julek Radovljica 478 pred SD Stane Žagar Podnart 437 in SD Kopa-čevina iz Škofje Loke 423. Vrstni red - pionirji posamezno: 1. Robi Makuc (Mojstrana) 178, 2. Žiga Sitar (P. Julek) 172, 3. Peter Jenko (Kopačevina) 165, 4. Miha Kalan (Ratitovec Železniki) 162, 5. Jure Sever (Kranj) 160 itd.; pionirke posamezno: 1. Barbara Šolar (P. Julek) 176, 2. Helena Malovrh (F. Mrak Predoslje) 163, 3. Svetlana Mitrič (P. Julek) 161, 4. Martina Kolar (S. Žagar) 157, 5. Manuela Leskovšek (Kopačevina) 150 itd.
Matej in Andreja Malovrh pa sta postala gorenjska mladinska prvaka v streljanju s serijsko zračno puško. Na kranjskem strelišču je tekmovalo 23 mladincev in 14 mladink. Med mladinci je zmagal ekipno SD Kranj 1072 pred SD F. Mrak iz Predoselj 1013, SD Skofja Loka 985, SD Triglav Javornik Koroška Bela 980 in SD Bratstvo Enotnost Kranj 866. Med mladinkami ekipno je zmagala SD Partizan Julek iz Radovljice 1048 pred SD Kranj 1047 in SD Triglav Javornik Koroška Bela 1040. Posamično je med mladinci zmagal Matej Malovrh 364 pred Aleksandrom Primcem 357 (oba Kranj), tretji je bil Boris Utokovič iz Škofje Loke 354, četrti Uroš Kemperle (Mojstrana) 352 in peti Jože Pišek (Kranj) 351. Med mladinkami pa je s 364 krogi zmagala Andreja Malovrh (Kranj) pred Sandro Miljkovič (Radovljica) 361, Darjo Bešter (Podnart) 358, Borko Krejič (Javornik) 354 in Bernardo Lokar (Kranj) 351.
Besedilo in slikaB. Malovrh
Zmaga Kokre Lipje v Kranju — V dvorani na Planini je bil kvalifikacijski košarkarski turnir moške četverice za vstop v drugo republiško košarkarsko ligo. Nastopile so ekipe Gornja Radgona, Fructal, Podbočje in Kokra Lipje iz Stražišča. Pokrovitelj tega košarkarskega kluba je trgovina Kokra, ki je z ličnimi izdelki nagradila dobitnike izžrebanih številk, turnir pa so popestrile tudi plesalke.
V dokaj izenačenih tekmah je prvo mesto doseglo moštvo Kokre Lipje, ki je s tem tudi že prešlo v drugo moško košarkarsko republiško ligo. Pod vodstvom trenerja Podlipnika igrajo: Remic, Zgaga, Stavrov, Bavdek. i rh, Faletič, Z. Mihajlovič, A. Mihajlovič, Vujovič, Rudež in Sčetinec. Na turnirju so sodili: zvezna sodnika Lovšin in Majce ter republiški Ribnikar, Premrl, Bremec in Biček.
Izidi — Kokra Lipje : Podbočje 77 : 66, Gornja Radgona : Fructal 80 : 64, Fructal : Podbočje 61 : 73, Kokra Lipje : Gornja Radgona 88 : 77.
D. H.
Plavalci kranjskega Triglava
Mladi plavalci obetajo
Kranj - »Če hočemo doseči kaj več, potem potrebujemo še vrhunskega trenerja, poklicnega seveda,« na kratko odgovarja na vprašanje, kakšni so načrti plavalnega kluba Triglav, predsednik tehnične komisije Andrej Slavec. V klubu že zdaj dela devet trenerjev, od teh dva poklicno, kar pa je glede na število plavalcev - redno jih trenira okoli 240 - še vedno premalo. »To, da ima en trener trideset in več plavalcev hkrati v vodi, je vse prej kot normalno! Poleg poklicnega trenerja bi potrebovali še več honorarnih, zato smo pripravili vaditeljski tečaj, petim sedanjim vaditeljem pa nameravamo omogočiti, da bi opravili trenerske izpite, ker so po moji presoji za kaj takega docela sposobni,« pravi Andrej Slavec in dodaja: »Večina plavalcev je še zelo mladih in med njimi jih je nekaj, ki so sposobni v jugoslovanskem in tudi mednarodnem plavanju marsikaj doseči. Kmalu se bomo lahko preselili v novi zimski bazen, kjer bodo pogoji dela neprimerno boljši, kot so v sedanjem in za selitev se moramo dobro pripraviti. V nov bazen moramo priti z dobri potencialom.!«
PK Triglav je danes praktično brez prve ekipe, saj ima vsega skupaj le dve članici, ima pa dobre mladince, kadete in tudi podmladek. Majlajši so bili v zadnji sezoni na zimskem ekipnem prvenstvu Slovenije četrti, na letnem pa peti, letos pa imajo mlajši pionirji realne možnosti, da so v republiki obakrat med prvimi tremi. Med njimi je kar petnajst plavalk in plavalcev, ki se na prvenstvu lahko poteguje za medalje.
Med pionirji je žal premalo dobrih plavalcev, da bi kot ekipa lahko zasedli boljša mesta kot lani, ko so bili na državnem prvenstvu peti (v republiki drugi), na letnem pa tretji v državi in drugi v republiki. Med njimi so fantje (Aberšek, Ober-star, Gašperlin, Milojevič, Gro-bovšek) in dekleta (Bregar, Su-hadolnik, Hajdinjak, Amidič), ki na slovenskem prvenstvu lahko stopajo na zmagovalne stopnice, na državnem pa plavajo v finalu.
Kadeti so tudi letos kot ekipa zelo močni - po mnenju A. Slavca so sposobni zmagati tako na zimskem kot letnem pr-
venstvu v republiki in državi. Lani jim je nekoliko spodletelo le na zimskem državnem prvenstvu, ko so bili drugi, sicer pa zmerom zlati. Med posamezniki pa bodo tako v republiki kot državi posegli po medaljah Božikov, Resman, Kir-biš, Milenkovič, Studen, Mla-denovič pri fantih in pri dekletih Studnova, Jerebova, Juva-nova, Blatnikova, Torkarjeva in Slavčeva.
Mladinci ekipnega državnega prvenstva nimajo, na republiškem pa so bili Kranjčani lani tako pozimi kot poleti naj-
Ljubljana pred Triglavom
V Kranju je bilo predtek-movanje za jugoslovanski pokal. Sodelovali so plavalci Ljubljane, Triglava, Ilirije in Radovljice. Tak je bil tudi vrstni red tekmovanja.
Na tradicionalni slovesnosti v Ljubljani so podelili priznanja najboljšim slovenskim plavalcem. Prejela sta ga tudi plavalec kranjskega Triglava Braco Vojičič ter trener Bojan Šmid. Skupni moštveni zmagovalec lanske plavalne sezone pa je kranjski Triglav. Druga je Ljubljana, tretja Ilirija, Radovljica pa je šesta med 13 moštvi.
boljši, letos pa bo bera slabša. Mladinke so še vedno odlične in so realno lahko spet najboljše v republiki, mladinska ekipa pa je številčno preveč okrnjena za podoben rezultat, saj je med najboljšimi samo Vojičič, deklet pa je več: Bogatajeva, Pro-senova, Grmova, Sifrerjeva. Vsi našteti imajo možnosti za medalje tako na republiškem kot na državnem prvenstvu, Vojičič in Mladenovičeva pa naj bi prišla tudi v državno reprezentanco.
Kranj trenutno nima nobenega v članski konkurenci, med plavalkami pa sta dve -
Braco Vojičič, obetaven kranjski plavalec, ki je med drugim osvojil na lanskem balkanskem prvenstvu dve kolajni v prsnem slogu. - Slika: F. Perdan
Jamnikova in Pirčeva, ki naj bi na republiškem prvenstvu posegale po medaljah, na državnem pa plavale v finalu. Kot ekipa pa si bodo kranjski plavalci v članski konkurenci pomagali z najboljšimi mladinci. Mojca Jamnikova ima tudi realne možnosti, da se na 800 metrov kravi uvrsti v državno reprezentanco.
»To so načrti, zapisani v letošnjem programu dela. Do danes gre vse nekako po načrtih in upajmo, da bo tako tudi v prihodnje,« pravi Andrej Slavec. Sicer pa, prva večja »preizkušnja« zapisanih ciljev bo že marca, ko so na vrsti republiška in državna zimska ekipna prvenstva.
Ilija Bregar
Vaterpolo
Sankanje
Kranjčani igrajo v nedeljo
Kranj, 1. marca - Po krajši prekinitvi se bo začel drugi del tekmovanja v I. zvezni vaterpolski ligi. Vaterpolisti kranjskega Triglava so ta teden pod vodstvom novega trenerja Siliča vadili na Reki. V nedeljo, 4. marca, ob 18. uri bodo v prvem kolu nadaljevanja igrali v bazenu Tivoii v Ljubljani z Mladostjo Coningom iz Zagreba. Triglav čaka trd boj za obstanek, saj v prvem delu ni bilo točk, v drugem pa bi morali vsaj trikrat zmagati, da bi obstali v družbi najboljših. Navijači, vabljeni v nedeljo v Ljubljano.
J. K.
Vabila, obvestila
Zanimiv košarkarski spored - Jutri bo na sporedu novo kolo v slovenskih košarkarskih ligah. Gorenjski predstavniki so v zadnjem kolu igrali dobro, možnosti za zmago pa imajo tudi v tem kolu, seveda ob pomoči občinstva s tribun. Kranjski Triglav bo jutri ob 19. uri igral v dvorani na Planini z Merxom iz Celja, ki vodi na lestvici, Triglav pa je tretji. Kranjčanke pa bodo ob 17. uri na Planini igrale z ID Jezico iz Ljubljane, ki je na lestvici četrta, takoj za Kranjčankami. Odeja Marmor igra jutri v Skofji Loki s Cometom, Jeseni-čanke pa doma s Cimosem.
Hokejski spored - Hokejisti Jesenic bodo drevi ob 18. uri igrali na Jesenicah drugo tekmo finala jugoslovanskega prvenstva z Medveščakom, v I. B zvezni hokejski ligi pa bo na sporedu 20. kolo. Triglav gostuje pri Medveščaku II, Bled igra doma z Ino, drugo moštvo Jesenic pa gostuje pri Mladosti. Po nepopolnih kolih vodi Bled pred Jesenicami II, Mladostjo in Triglavom.
Odbojkarski spored - V II. zvezni odbojkarski ligi - zahod so odbojkarice Bleda v zadnjem kolu premagale doma Progres s 3 : 0, v tem kolu pa gostujejo pri vodilnem Zeljez-ničarju. Blejke so sedme. V I. slovenski moški odbojkarski ligi so Blejci doma s 3 : 1 premagali Šempeter in so sedaj tretji za Fužinarjem in Tovil Olimpijo. V tem kolu gostujejo Blejci pri Izoli. V prvi ženski ligi pa je bil kranjski Triglav na Ravnah poražen s Fužinarjem 3 : 0 in je predzadnji. V tem kolu igra doma s Palomo Branikom II.
Pohod na Snežnik - Planinska sekcija Alpetourja organizira v soboto, 10. marca, pohod na Snežnik. Avtobus bo odpeljal iz Kranja ob štirih zjutraj, iz Škofje Loke pa ob 4,25. Cena izleta je 70 dinarjev, prijave pa sprejemajo do 5. marca po telefonu 21-084 in 21-039 (Sitar in Ročkar).
J. K.
Občni zbor Kegljaškega kluba Ljubelj Tržič - Kegljaški klub Ljubelj, ki deluje pri TVD Partizan Tržič, vabi na občni zbor, ki bo jutri, 3. marca, ob pol sedmih zvečer na kegljišču pod avtobusno postajo. Ob 13. uri pa bo dvoboj med prvo in drugo ekipo.
J. Kikel
Strelsko tekmovanje za dan žena - Tekmovanje je že tradicionalno, letošnje pa bo v torek, 6. marca, med 13. in 18. uro v strelski dvorani na Ravnah. Prijave bodo sprejemali na strelišču.
J. Kikel
Uspeh Simona Bernika
Jesenice, 26. februarja - V
Gieserthalu je bilo 7. svetovno prvenstvo v sankanju na naravnih progah, na katerem je sodelovalo 77 sankačev iz 17 držav, med njimi tudi Sovjeti prvič, vendar so takoj posegli po kolajnah. Med moškimi je naslov prvaka ubranil Avstrijec Pilz, od naših pa je bil najboljši Simon Bernik, sicer član Iskre iz Železnikov, na odličnem 16. mestu. Teo Kališnik iz Tržiča je bil 24., Luznar 25., Marjan Meglic 33. in Potočnik 39. Med ženskami nismo imeli zastopnic, prav tako pa tudi ne med
moškimi dvosedi, kjer smo računali na dober nastop Megli-čev, vendar je poškodba enega od sankačev nastop preprečila. Prvenstvo je bilo sijajno organizirani.
S. Špendov
Šah_'
Hribar gorenjski prvak
Radovljica, 20. februarja -
Na letošnjem članskem gorenjskem šahovskem prvenstvu je nastopilo 8 šahistov. Zmagal je Branko Hribar iz Kranja, član Šahovske sekcije Tomo Zupan, mojstrski kandidat. Zbral je 6 točk. Drugi je bil Sušnik s 5 točkami, tretji pa Razinger, ki je zbral 4,5 točke.
V. P.
ALPETOUR
ALPETOUR SKOFJA LOKA TOZD MEHANIČNE DELAVNICE
razpisuje prosta dela in naloge AVTOELEKTRIKARJA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- da imajo IV. stopnjo poklicne šole tehničnih strok,
- poskusno delo 2 meseca
- delo je za nedoločen čas
Pisne ponudbe o izpolnjevanju pogojev naj kandidati dostavijo v 8 dneh po objavi na naslov: ALPETOUR SKOFJA LOKA, TOZD Mehanične delavnice, Skofja Loka, Kidričeva 50.
KOLESARSKI KLUB SAVA KRANJ ŠKOFJELOŠKA 10, KRANJ
Kolesarski klub Sava Kranj objavlja na podlagi sklepa Upravnega odbora kluba
JAVNO LICITACIJO
za prodajo avtomobila VVV transporter, letnik 1985. Izklicna cena vozila je 110.000 din. Prometni davek plača kupec. Varščino 10% od izklicne cene morajo interesenti vplačati pred pričetkom licitacije.
Licitacija bo v sredo, 7. marca 1990, v pisarni kluba KK Sava Kranj, Škofjeloška 10, ob 10.00 uri.
Vozilo je treba plačati in prevzeti v roku 3 dni, sicer varščina kupca zapade.
Vse informacije dobite po telefonu 21-583.
Petek, 2. marca 1990
17. STRAN a«i5^7©l^IGLAS
TV SPORED
PETEK
2. marca
8.50 Video strani 9.00 TV mozaik
9.00 Spored za otroke in mlade 10.10 D. Baker: Paracelsus, angleška nadaljevanka 11.00 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Žarišče, ponovitev 16 25 Propagandna oddaja 16.30 TV dnevnik 1 16.40 Poslovne informacije 16.45 TV mozaik 18.00 Spored za otroke in mlade 19.00 Risanka 19.12 Propagandna oddaja 19.15 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Prgišče kapljic, dokumentarna serija 21.05 J. le Carre: Kotlar, krojač, vojak, vohun, angleška nadaljevanka 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Ex libris: Ob dvestoletnici
slovenskega gledališča 23.00 Ciklus filmov Federica Fel-linija: Cabirijine noči, italijansko francoski film 0.45 Video strani
2. program TV Ljubljana
16.30
17.55
19.00 19.30 19.55 20.00 21.00
21.00 22.00
Satelitski programi — po skusni prenosi Regionalni   programi TV Ljubljana - Studio Maribor Videomeh, ponovitev TV dnevnik TV okno Žarišče
J. Ipavec: Možiček, baletna pantomima v enem dejanju
Vprašajte ZIS
Satelitski programi — poskusni prenosi
SOBOTA
3. marca
8.50 Video strani
9.00 Izbor tedenske programske tvornosti
9.25 Vevsonnaz: Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (m), prenos 1. teka
10.15 Izbor tedenske programske tvornosti 10.15 Ciciban, dober dan 10.35 Miti in legenge 10.50 Ku-ku, lutkovna igrica 11.05 Mladi Sherlock, angleška
nadaljevanka 11.30 Ex libris
12.25 Naša pesem 88, ponovitev 23 oddaje
12.55 Vevsonnaz: Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (m), prenos 2. teka
13.40 ZBIS: Mlada Zora 13.50 Video strani 14.00 Peter's pop show, ponovitev
15.55 Žarišče, ponovitev 16.25 EP, video strani 16.30 TV dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.45 Risanka
16.55 Zlin: SP v rokometu (m) — Jugoslavija : Islandija, prenos
18.35 Iz   tropskega deževnega
gozda 19.05 Risanka 19.10 TVokno
KINO
KRANJ CENTER
2. marca amer. pust. film LIČEN CA ZA UBIJANJE ob 15.30. in 17.45. uri, amer. barv kom. ZAPOSLENO DEKLE ob 20. uri 3. marca amer pust. film LICENCA ZA UBIJANJE ob 16.45. in 19. uri, prem. amer. trde erot. NEBEŠKE LISICE ob 21.15. uri 4. marca amer. fant. pust. film VRNITEV V PRIHODNOST ob 15. uri, amer. pust film LICENCA ZA UBIJANJE ob 16.45. in 19. uri, prem. amer. akcij, filma KICKBOXER ob 21.15 uri 5. marca amer. barv. kom. ZAPOSLENO DEKLE ob 16. in 20. uri, predavanje Zvoneta Še ruge: AFRIKA - SPOMIN NA LE TO DNI ŽIVLJENJA ob 18. uri 6. marca amer. kom. ZAPOSLENO DEKLE ob 16., 18. in 20. uri 7. marca prem. amer. pust. filma INDIANA JONES IN ZADNJI KRIŽARSKI POHOD ob 15.30., 17.45. in 20. uri 8. marca amer barv. pust. film INDIANA JONES IN ZADNJI KRIŽARSKI POHOD ob 15.45. uri, amer. krim. film BESTSELLER ob 18. in 20. uri
KRANJ STORŽIČ
19.20 Dobro je vedeti 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Utrip
20.14 Propagandna oddaja 20.20 Žrebanje 3x3
20.30 Zadar: Pesem JRT za Evro-vizijo '90
23.00 Propagandna oddaja
23.05 TV dnevnik
23.25 P video strani
23.30 L. Greer: Lepi upi, francoska nadaljevanka
0.25 Podstrešje, angleški film
2.00 Video strani
_2. program TV Ljubljana
14.55 Glasgovv: EP v atletiki (v
dvorani), prenos 19 00 Kako biti skupaj, oddaja TV
Skopje 19.30 TV dnevnik 20.10 TVokno
20.15 Filmske uspešnice 48 ur, ameriški film
21.50 Satelitski programi skusni prenosi
po-
NEDELJA
4. marca
8.30 Video strani 8.40 Otroška matineja 9.25 Vevsonnaz: Svetovni pokal v alpskem  smučanju — slalom (m), prenos 1. teka
10.15 Otroška matineja
11.00 Lepi upi, francoska nadaljevanka
11.55 Kmetijska oddaja
12.25 Dober veče ljubo dakle, kvartet Do in harmonikar Jože Kampič
12.55 Vevsonnaz: Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (m), prenos 2. teka
14.10 Dediščina Guldenburgovih
14.50 Križkraž, ponovitev
16.25 Video strani
16.30 TV dnevnik
16.40 Poslovne informacije
16.30 Sinovi Katie Elder, ameriški film
18.45 Risanka
19.00 TV mernik
19.15 TVokno
19.22 EPP
19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
20.05 Žrebanje podarim dobim
20.20 J. Radulovič - Z. Šotra: Brata po materi, TV nadaljevanka
21.15 Kolo sreče
22.45 TV dnevnik
23.04 Video strani
23.05 Sova Magnum, ameriška nanizanka
0.40 Video strani
_2. program TV Ljubljana
10.00 Danes za jutri, oddaja za JLA
13.00 Satelitski programi — poskusni prenosi
14.55 Glasgovv: EP v atletiki (v dvorani), prenos
17.40 Nedeljsko športno popoldne
19.30 TV dnevnik 19.55 TVokno
20.00 Kartoteka zemlje, ameriška dokumentarna serija
20.30 Materada in pisatelj Fulvio Tomizza, dokumentarna oddaja
21.20 Satelitski programi — poskusni prenosi 22.50 Športni pregled
22.35 Satelitski programi — poskusni prenosi
PONEDELJEK
5. marca
8.50 Video strani 9.00 Mozaik 10.25 Zrcalo tedna
10.55 Video strani 14.30 Video strani 14.40 Žrebanje Podarim dobim,
ponovitev 14.50 Sova Magnum, ameriška
nanizanka, ponovitev 16.30 TV dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.50 Mozaik, ponovitev 18.30 Video strani 18.35 Spored za otroke in mlade 18.50 Miti in legende islamskih
ljudstev 19.05 Risanka 19.17 EPP 19.20 TVokno
19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 M. Crnjanski M. Trailovič:
Roman o Londonu, drama
TV Beograd 21.55 TV dnevnik
22.14 Video strani
22.15 Mlakar, glasbena oddaja 22.35 Sova  Magnum, ameriška
nanizanka
23.25 Video strani
_2. program TV Ljubljana
14.55
16.15
19.00
19.30 19.55 20.00 20.30 21.05 21.20
2205
Bratislava: SP v rokometu (m) polfinale, prenos Satelitski programi — poskusni prenosi Pustolovščina slikarstvo, izobraževalna serija TV dnevnik Premor Žarišče
Po sledeh napredka Sedma steza
Večer s skupino Pepel in kri, zabavnoglasbena oddaja
Satelitski programi — poskusni prenosi
TOREK
6. marca
8.50 Video strani
9.00 Spored za otroke in mlade 11.55 Video strani 14.25 Video strani 14.35 Nemščina — »Alles gute«,
^ehew«tepK*)d«srteB>e 15.05 15.35 Sova  Magnum, ameriška
nanizanka 16.30 TV dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.50 TV mozaik 17.45 Video strani 17.50 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 Odmevi v temi, ameriška
nadaljevanka 20.50 Ogenj in led, angleški balet
na ledu 21.45 TV dnevnik
22.04 Video strani
22.05 Sova Magnum, ameriška nanizanka
22.50 Video strani
_2. program TV Ljubljana
14.55 Bratislava: SP v rokometu (m) - polfinale
16.15 Satelitski programi — poskusni prenosi
18.10 Svet športa, oddaja TV Zagreb
19.00 Naša pesem: Niš '88, daja
19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20 30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer 22 45 Satelitski programi skusni prenosi
1 od-
po-
SREDA
7. marca
8.50 Video strani
9.00 Spored za otroke in mlade 11.00 Video strani 15.00 Video strani 15.10 Žarišče, ponovitev 15.40 Sova  Magnum, ameriška
nanizanka, ponovitev 16.25 Video strani 16.30 TV Dnevnik 1 16.40 Poslovne informacije 16.45 Mozaik, ponovitev 18.05 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.17 Propagandna oddaja 19.20 TV okno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 Pekel  in  nebesa, danski film
22.05 TV Dnevnik 3
22.24 Video strani
22.25 Ročk Kompas
23.10 Sova  Magnum, ameriška nanizanka 0.00 Video strani
_2. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
18.30 Mostovi
19.00 Divji svet živali
angleška poljudnoznanstvena serija
19.30 TV dnevnik
19.55 TVokno
20.00 Žarišče
20.30 PEP v nogometu—Dinamo (Bukurešta) : Partizan, posnetek iz Bukarešte
22.10 Svet poroča
22.10 Satelitski programi - poskusni prenosi
_1. program TV Zagreb
8.20 TV Koledar
8.30 Najlepša   leta,   serija za otroke
9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 Šolski program 12.30 Poročila 12.40 Risanka
12.50 Delo na črno, ameriška nanizanka 13.40 Šolski program 14.45 Poročila
14.55 Noč z vami, ponovitev nočnega programa
17.00 TV dnevnik 17.20 Izobraževalni program 17.50 Najlepša   leta,   serija za otroke
18.20 Številke in črke, kviz
1840 Črni orel nad belim Drinom, reportaža
19.15 Risanka
19.30 TV Dnevnik
20.00 Telekino, oddaja o filmu in zakaj?, češkoslovaški film
22.35 TV dnevnik
22.55 Šport danes
23.00 Noč z vami 1.05 Poročila
ČETRTEK
8. marca
8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade 9.25 Geilo:  Svetovni  pokal v alpskem smučanju —»slalom (m), prenos 1. teka 10 45 TV mozaik 10.45 Šolska TV 11.10 Mostovi, ponovitev 11.40 Risanka
11.55 St. Moritz — S kvaliteto v svetovni vrh
12.25 Geilo: Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (m), prenos
14.10 Video strani
14.20 Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (m), posnetek iz Geila
15.55 Žarišče, ponovitev
15.35 Sova Magnum, ameriška nanizanka, ponovitev
16.25 EP Video strani
16.30 TV Dnevnik
16.40 Poslovne informacije
16.50 TV mozaik
18.20 Spored za otroke in mlade
19.00 Risanka
19.15 TVokno
19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
20.05 P. VVheeler: Bluebell, angleška nadaljevanka 21.00 Tednik 22.05 TV dnevnik
22.25 Retrospektiva sodobnega slovenskega filma: Ubij me nežno
23.55 Video strani
_2. program TV Ljubljana
14.55 Bratislava: SP v rokometu, polfinale, prenos
16.15 Satelitski programi — poskusni prenosi
18.00 Regionalni programi TV Ljubljana - Studio Ljubljana
19.00 'Alo, alo, angleška humoristična serija 19.30 TV dnevnik 19.55 TVokno
20.00 Žarišče
20.30 Divjina pokrajine Mala Ka-marga, izobraževalna oddaja
21.10 Plesni nokturno. Magma
21.25 Tibetanske impresije, potopisna reportaža
21.50 Svet na zaslonu
22.20 PEP v košarki — Jugopla stika : Commodore, 2. pol čas, posnetek iz Splita
21.20 Satelitski programi - poskusni prenosi
___1. program TV Zagreb
9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 Šolski program
12.30 Poročila
12.45 D. Kiš: Golo življenje, TV nadaljevanka
13.40 Šolski program 14.45 Poročila
14.55 Ponovitev nočnega programa
17.00 TV dnevnik 17.20 Od Trogira do Solin, potopis
17 50 Miti in legende, oddaja za
otroke 18.20 Številke in črke 18.40 Risanka
18.45 Zeleni prstan, dokumentar
ni film 19.30 TV Dnevnik 20.00 ZIP, politični magazin 21.05 Kvizkoteka 22.20 TV Dnevnik 22.40 Šport danes 22.45 Noč z vami 0.45 Poročila
RADIO Žiri, lokalno radijsko   postajo občine Skofja Loka, lahko od danes dalje poslušate tudi ob petkih. Naš program oddajamo ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 16. do 19. ure, in ob nedeljah od 9. do 13. ure. Najdete  nas  lahko na UKV območju 98,2 MHz za Žiri in Poljansko dolino 91,2 MHz za Škofjo Loko in okolico in 96,4 MHz za Železnike in Selško dolino.
(iOKl-NJSKA
UGODNE CENE!
velika izbira modnih ženskih oblačil za pomladne dni TRENUTNO DOBRA PONUDBA MODNIH TKANIN
NOVO: žensko perilo in nogavice
Odprto:
od 8. -12. in od 15. - 18. ure sobota: od 8. - 12. ure
Cenjenim nakupovalkam čestitamo ob njihovem prazniku - dnevu žena!
2. marca amer. krim. film PRIČO JE TREBA UBITI ob 16. in 18. uri,
franc. ljub. film BETTY BLUE ob 20. uri 3. marca amer. akcij, film RAMBO III. ob 16., 18. in 20. uri 4. marca hongkon. akcij, film NA ZMAJEVI POTI ob 16. uri, amer. trda erot. NEBEŠKE LISICE ob 18. in 20. uri 5. marca Danes zaprto! 6. marca hongkon. akcij, film NA ZMAJEVI POTI ob 16. uri, amer. trda erot. NEBEŠKE LISICE ob 18. in 20. uri 7. marca hongkon. akcij, film AKCIJA TERORIZEM ob 16. in 18. uri, amer. trda erot NEBEŠKE LISICE ob 20. uri 8. marca hongkon. akcij, film AKCIJA TERORIZEM ob 16. uri, amer. barv. pust. film INDIA NA JONES IN ZADNJI KRIŽARSKI POHOD ob 17.45. in 20. uri
_ŽELEZAR_
2. marca orem amer. kom. BOLNIČARJI NA KOLESIH ob 18. uri, amer. trda erot. EROTIČNA IGRA ob 20. uri 3. marca amer. kom. BOLNIČARJI NA KOLESIH ob 17. in 19. uri, prem. amer. akcij, filma KICKBOXER ob 21. uri 4. marca amer. kom. BOLNIČARJI NA KO LESIH ob 17 in 19. uri, amer. trda erot EROTIČNA IGRA ob 21. uri 5. marca amer. pust. fant. film VRNITEV V PRIHODNOST ob 18. in 20. uri 6. marca Ni kinopred stav! 7. marca amer. barv. akcij film KICBOXER ob 18 in 20 uri 8.
marca amer. barv. akcij, film KIC BOXER ob 18. in 20. uri
_DOM KAMNIK_
2. marca hongkon. pust. fant. film LEGENDA O ZLATEM BISERU ob 18. un, amer. trda erot. VONJ GOLEGA TELESA ob 20. uri 3. marca amer. barv. kom. BABY BOOM ob 17. uri, amer. krim. film PRIČO JE TREBA UBI TI ob 19. in 21. uri 4. marca amer. krim. film PRIČO JE TREBA UBITI ob 17. in 19. uri, prem. amer. trde erot. VONJ GOLEGA TELESA ob 21. uri 5. marca amer. krim. film BESTSELLER ob 18. in 20. uri 6. marca prem. amer. pust. filma INDIANA JONES IN ZADNJI KRIŽARSKI POHOD ob 17.45. in 20. uri 7. marca Ni kino-predstav! 8. marca hongkon. karate film BRUCE LEE - SUPER ZVEZDA ob 18. in 20. uri
_TRŽIČ_
2. marca hongkon. karate film BRUCE LEE - SUPER ZVEZDA ob 17. uri, prem. amer. trde erot. NE BEŠKE LISICE ob 19. uri 3. marca amer. barv. film JEZUS IZ NA ZARETA II. ob 16.30. uri, amer barv. kom. ZAPOSLENO DEKLE ob 19. in 21. uri 4. marca amer. akcij film RAMBO III. ob 16. uri, amer. barv. film JEZUS IZ NAZA-RETA II. del ob 17.30. in 20. uri
KOMENDA
2. marca amer. akcij, film SICI-LJANEC ob 20. uri
LAZE
2. marca amer. akcij, film RIBA PO IMENU VVANDA ob 19. uri
_ĆEŠNJICA_
2. marca amer. akcij, film RAMBO III. ob 20. uri
KRANJSKA GORA 2. marca amer. akcij, film KICK BOXER ob 18 in 20. uri
DOVJE
2. marca amer. barv. film JEZUS IZ NAZARETA II. del ob 19. uri 4. marca hongkon. akcij, film AKCI JA TERORIZEM ob 19. uri
DUPLICA
3. marca amer. krim. film BESTSELLER ob 20. uri 4. marca amer. ris. ČUDEŽNI GOZD ob 16. uri, amer. barv. akcij, film RIBA PO IMENU VVANDA ob 18. in 20. uri 7 marca amer. trda erot. VONJ GOLEGA TELESA ob 20. uri 8. marca ital. barv. akcij. kom. ŠE RIF V AFRIKI ob 20. uri
RADOVLJICA
2. marca ital. pust. film LJUDO ŽERCI AMAZONE ob 20. uri, amer. erot. film OPOJNOST ob
22 uri 3. marca amer. film TRE-ŠING - NEVARNE ROLKE ob 18. uri, amer. fant. zab. film CIKLON ob 20. uri 4. marca amer. zab. fant. film CIKLON ob 18. uri, amer. film TREŠING NEVARNE ROLKE ob 20 uri 5. marca amer
_BLED_
2. marca amer. pust film MILAR-GO ob 20 uri 3. marca amer. akcij, film PRVI NA POTEZI ob 18 in 20. uri, amer. erot. film OPOJNOST ob 22 uri 4. marca amer film MLADI VOLKODLAK II. del ob 18. uri, amer. pust. film Ml-LARGO ob 20. uri 5. marca amer. fant. zab. film CIKLON ob 20. uri 6. marca amer. fant. zab. film CIKLON ob 20. uri 7. marca amer film TREŠING - NEVARNE ROLKE ob 20. uri 8. marca ital. pust. LJUDOŽERCI AMAZONE ob 20. uri
pust. film LJUDOŽERCI AMAZONE ob 20. uri 6. marca amer. film TREŠING NEVARNE ROLKE ob 20. uri 7. marca ital. pust. film LJUDOŽERCI AMAZONE ob 20. uri 8. marca amer. fant. kom. MOJA MAČEHA JE Z DRUGEGA PLANETA ob 20. uri
_BOHINJ_
3. marca amer. film MLADI VOL KODLAK II. del ob 20. urj 4. mar-
ca amer. akcij, film PRVI NA POTEZI ob 18. uri, amer. erot. film OPOJNOST ob 20. uri 8. marca amer. fant. zab. film CIKLON ob 20. uri
SKOFJA LOKA
2. marca amer. avant. film BREZNO ob 17.30. in 20. uri 3. marca amer. zgod. film JEZUS IZ NAZA RETA I ob 17.30. in 20. uri 4. marca amer. zgod film JEZUS IZ NAZARETA I ob 17.30. in 20. uri 6. marca amer horror PETEK 13. VII. del ob 20 uri 7. marca amer horror PETEK 13. VII. del ob 18. in 20. uri
ŽELEZNIKI
2. marca amer zgod. film JEZUS IZ NAZARETA I ob 17.30. in 20. uri 3. marca amer. akcij, fim TE XAŠKI GRANIČAR ob 20. uri 4. marca amer akcij, film TEXAŠKI GRANIČAR ob 19. uri 7. marca amer. krim. film POLICIJSKA ZA SEDA ob 20. uri
POLJANE
2. marca amer. krim. film POLICIJSKA ZASEDA ob 19 uri 4. marca amer. avant. film BREZNO ob 17. uri 6. marca amer zgod film JEZUS IZ NAZARETA I ob 19. uri 8. marca amer zgod. film JEZUS IZ NAZARETA II ob 19. uri
@@ISISS^MI<5rGLAS   18. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Petek, 2. marca 1990
I. SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI
1. Upravičenci razpisa so organizacije združenega dela in delovne skupnosti, delavci, delovni ljudje in občani ter njihove družine z nižjimi dohodki, če njihove OZD združujejo sredstva solidarnosti za namene kreditiranja v občini Skofja Loka in nimajo ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja in izpolnjujejo pogoje pravilnika, in sicer, da so:
- mlade družine,
- mladi strokovnjaki,
- občani in družine, ki prvič ustrezno rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje,
- družine z večjim številom otrok (tri ali več),
- udeleženci NOV.
Mlade družine, mladi strokovnjaki, občani in družine, ki prvič razrešujejo svoje stanovanjsko vprašanje ter družine z večjim številom otrok lahko po tem razpisu pridobijo kredit v višini največ 55 % vrednosti pripadajočega standardnega stanovanja, ki omogoča ali pomeni trajno rešitev stanovanjskega vprašanja.
2. Razpisna vrednost posojil predstavlja načrtovana razpoložljiva solidarnostna sredstva za kreditiranje stanovanjske graditve v letu 1990 in sicer v višini 9.153.000,00 din.
Razpisna vsota po posameznih namenih je naslednja:
A. Za kreditiranje nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš
3.660.000,00 din
B. Za kreditiranje družbene usmerjene individualne gradnje
1.830.000,00 din
C Za kreditiranje neusmerjene individualne gradnje, prenove stanovanj in stanovanjskih hiš 3.663.000,00 din
II. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA
1. Razpisa se lahko udeležijo:
1.1. Organizacije združenega dela in delovne skupnosti, če združujejo sredstva solidarnosti za namene kreditiranja stanovanjske gradnje v občini Skofja Loka in prevzamejo obveznost, da zagotovijo najmanj 50 %, organizacije posebnega družbenega pomena pa najmanj 40 % lastnih sredstev za gradnjo, nakup ali prenovo družbenega stanovanja. Tako pridobljeno družbeno stanovanje mora delovna organizacija združenega dela ali delovna skupnost dodeliti svojim delavcem z nižjimi dohodki, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje za dodelitev solidarnostnega stanovanja opredeljene v tem pravilniku.
1. 2. Mlade družine, mladi strokovnjaki, občani in družine, ki prvič
rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje ter družine z večjim številom otrok, so upravičene do pridobitve kredita iz sredstev solidarnosti po tem razpisu, če se raven njihove socialne varnosti giblje do 130 % povprečnega osebnega dohodka na družinskega člana v SR Sloveniji, kar znaša 1.534,70 din, za leto 1989.
2. Pri opredelitvi upravičencev do kreditov iz sredstev solidarnosti se upoštevajo merila, ki so:
- za mlade družine štejemo:
mlada zakonca, kjer ni noben od zakoncev star več kot 30 let; mlada družina z vsaj enim otrokom, kjer nobeden od staršev ni star več kot 30 let; samohranilka ali samohranilec, ki ni stara ali star več kot 30 let.
- za občane in družine, ki prvič ustrezno razrešujejo svoje stanovanjsko vprašanje se štejejo podnajemniki in sostanovalci ter občani, ki imajo premajhno družbeno stanovanje glede na površinske standarde in je po pridobitvi lastnega stanovanja to stanovanje prosto;
- za mlade strokovnjake štejejo delavci, ki s svojim znanjem in sposobnostjo lahko največ pripomorejo k razvoju delovne organizacije, predvsem z visoko in viSjo izobrazbo in ki izpolnjujejo kriterije in merila organizacije združenega dela ali delovne skupnosti za pridobitev tega naziva;
- za družine z večjim številom otrok štejejo družine s tremi ali več nepreskrbljenimi otroki, kjer sta oba zakonca zaposlena.
3. Osnova za izračun višini posojila je pri nakupu zadnja cena po dokumentaciji, pri graditvi in prenovi pa cena 6.739,20 din za m2 stanovanjske površine, oziroma zadnja znana cena.
4. Za vloge, ki se bodo sprejemale po tem razpisu se upošteva povprečni mesečni čisti OD na zaposlenega delavca v SRS v preteklem letu.
5. Obrestna mera za posojilo iz sredstev solidarnosti je 10 %.
6. Delavci vračajo posojilo v mesečnih anuitetah.
7. Posojilo za gradnjo stanovanjske hiše lahko dobi delavec, če ima dograjen objekt do III. gradbene faze oziroma pri gradnji montažne hiše dokončano ploščo nad kletjo in sklenjeno pogodbo za dobavo montažnega dela hiše s proizvajalcem skladno z gradbenim dovoljenjem. 1
Prosilci lahko dobijo posojilo za nakup stanovanja, če imajo zagotovljeno najmanj 20 % sredstev od predračunske vrednosti in zaključeno finančno konstrukcijo. Pri prenovi lahko prosilci dobijo posojilo samo za:
- povečanje stanovanjske površine,
- uporabo kvalitetnejše izvedbe toplotnih in hidroizolacij,
- prenovo stanovanjskih hiš starejših od 40 let.
Prosilec se mora pri prenovi izkazati, da je opravil vrednostno najmanj 50 % del po predračunu, ki ga je izdelal gradbeni strokovnjak.
8. Glede tehničnega poslovanja in drugih določil, ki niso navedena v razpisu veljajo določila Pravilnika o pogojih in merilih za uporabo sredstev solidarnosti.
Glede kreditne sposobnosti delavcev, potrebne dokumentacije za sklenitev posojilne pogodbe, zavarovanja, porabe in odplačevanja posojila ter določil, ki jih ne navaja ta razpis veljajo določila pravilnika o stanovanjskih posojilih občanov pri LB TBG Kranj.
III. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTNINI
Pravico do posojila iz sredstev solidarnosti uveljavljajo za svoje delavce predvsem organizacije združenega dela in delovne skupnosti:
- ki začasno v skladu skupne porabe niso sposobni oblikovati dovolj sredstev potrebnih za planiran obseg stanovanjske graditve in združujejo sredstva solidarnosti za namene kreditiranja stanovanjske gradnje v občini Skofja Loka;
- ki so podpisale SaS in aneks št. 1 o temeljih plana SSS Šk. Loka;
- ki so sprejele srednjeročne in letne plane kadrov ter plane sta-
RAZPIS
ZA DODELITEV POSOJIL DELAVCEM IN DRUŽBENO PRAVNIM OSEBAM IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV SOLIDARNOSTI
Na podlagi 37 in 39 člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur list SRS st 3/81 m 11/881.
na podlagi Samoupravnega sporazuma m Aneksa Si 1 (UVG it 11 86 1'89 o temeljih plana Samoupravne stanovaniske skupnosti Skotja Loka za obdobje 1986-1990 in 35 člena Pravilnika o pogo|ih m merilih za uporabo sredstev solidarnosti ter sklepa seie Izvršnega sveta SO Skof|a Loka z dne 22 2 1990 ob)avl|a odbor za stanovanjsko gospodarstvo
RAZPIS
za dodelitev posojil delavcem in družbeno pravnim osebam iz združenih sredstev solidarnosti
novanjske graditve, usklajene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Skofja Loka;
- ki so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu, družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva ter s tem pravilnikom;
- ki imajo, skladno s samoupravnim splošnim aktom o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, sprejeto prednostno listo upravičencev za dodelitev stanovanj;
- ki imajo zagotovljena sredstva za lastno udeležbo;
- ki so kreditno sposobne.
Osnova za izračun lastne udeležbe in zneska pripadajočega posojila je razmerje med povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v organizaciji združenega dela v preteklem letu in med povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, in sicer:
Če znaša povprečni mesečni dohodek na zaposlenega v OZD v preteklem letu izražen v naslednjih odstotkih mesečnega dohodka zaposlenega v SRS v preteklem letu
je lastna udeležba izražena v naslednjih odstotkih od kupoprodajne cene stanovanja
OZD posebnega družbenega pomena
OZD
je posojilo izraženo v naslednjih odstotkih od kupoprodajne cene stanovanja
OZD posebnega družbenega pomena
OZD
	do 100 %	50%	40%	50%	60%
nad 100	do 110%	55%	45%	45%	55%
nad 110 .	do 120%	60%	50%	40%	50%
nad 120	do 130%	65%	55%	35%	45%
nad 130%		70%	60%	30%	40%
IV. KREDITIRANJE GRADITVE IN PRENOVE STANOVANJ IN NAKUPA STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTNINI
Upravičenci do posojila iz tega razpisa lahko pridobijo posojilo iz sredstev solidarnosti za gradnjo in prenovo stanovanj, nakup stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lastnini, če njihove OZD združujejo sredstva solidarnosti za namene kreditiranja v občini Skofja Loka in so podpisale samoupravni sporazum in Aneks št. 1 o temeljih plana SSS Skofja Loka ter izpolnjujejo pogoje, ki so:
- da nimajo ustreznega standardnega stanovanja, in imajo stalno bivališče v občini Skofja Loka
- da imajo zagotovljeno lastno udeležbo,
- da so lastniki nepremičnine, oziroma pridobijo izjavo lastnika, če gre za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše,
- da imajo zgrajeno stanovanjsko hišo do najmanj tretje gradbene faze, če gre za individualno oziroma zadružno gradnjo, oziroma če gre za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše pa, da je zgrajena ali obnovljena do polovice predračunske vrednosti (upoštevajoč valorizacijo),
- da imajo sklenjeno kupoprodajno pogodbo, če gre za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše,
- da imajo veljavno gradbeno dovoljenje, če gre za gradnjo stanovanjske hiše ali potrdilo o priglasitvi gradbenih del, če gre za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše.
Da ima delavec ali občan zagotovljeno lastno udeležbo, se šteje:
- če ima zagotovljeno najmanj 20 % sredstev od predračunske vrednosti in zaključeno finančno konstrukcijo, če gre za nakup stanovanja v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji,
- če ima zagotovljeno najmanj 50 % sredstev za prenovo stanovanja,
- če ima zgrajeno stanovanjsko hišo do tretje gradbene faze, ko gre za posojilo za individualno gradnjo.
Lastna udeležba je privarčevan denar, dokazan s hranilno vlogo, namensko posojilo na privarčevana ali vezana sredstva v banki, material, vloženo delo delavca ali občana ter druga dokazljiva vlaganja.
Najvišji možni znesek posojila, ki pripada upravičencu, se izračuna po naslednji lestvici:
če je povprečni mesečni dohodek na	pripada upravičencu posojilo za
družinskega člana v preteklem letu izražen	individualno gradnjo in za prenove
v naslednjih odstotkih od povprečnega	izraženo v naslednjih odstotkih od
mesečnega osebnega dohodka v SRS	predračunske vrednosti pripadajočega
v preteklem letu	standardnega stanovanja
do 50%	do 45%
od 51 do 70%	do 40%
od 71 do 90%	do 35 %
od 91 do 110%	do 30 %
od 111 do 130%	do 25%
če je povprečni mesečni dohodek na	pripada upravičencu posojilo za družbeno
družinskega člana v preteklem letu izražen	usmerjeno individualno gradnjo izraženo
v naslednjih odstotkih od povprečnega	v naslednjih odstotkih od predračunske
mesečnega osebnega dohodka v SRS	vrednosti pripadajočega standardnega
v preteklem letu	stanovanja
do 50%	do 50%
nad 50- 70%	do 45%
nad 70- 90%	do 40%
nad 90-110%	do 35%
nad 110-130%	do 30%
če je povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu, izražen v naslednjih odstotkih od povprečnega mesečnega dohodka v SRS v preteklem letu
pripada upravičencu posojilo za nakup stanovanja izraženo v naslednjih odstotkih od kupoprodajne cene stanovanja upoštevaje pripadajoči stanovanjski standard
do 50% nad 50- 70% nad 70- 90% nad 90-110% nad 110-130%
do 55% do 50 % do 45 % do 40 % do 35 %
Pri odločanju o upravičenosti do pridobitve kredita se obvezno upošteva morebitne spremembe materialnih in socialnih razmer, nastalih v dobi pridobitve kredita (zaposlitev, sprememba v številu družinskih članov, idr.).
Vsota vseh posojil delavca za isto stanovanjsko enoto lahko znaša pri:
- nakupu etažnega ter zadružnega etažnega stanovanja 80 odstotkov;
- zadružni stanovanjski graditvi 75 odstotkov;
- graditvi stanovanjske hiše v zasebni lasti izven zadružne stanovanjske graditve 60 odstotkov;
- prenovi 80 odstotkov.
Najnižji znesek posojila znaša 3.000,00 din. Zaprošeni znesek pa ne more biti višji od pripadajočega zneska po pravilniku. Znesek pripadajočega posojila se zmanjša za že odobreni znesek posojila iz sredstev solidarnosti v letu 1989 v revalorizirani vrednosti.
Najdaljša doba za vračilo kredita je:
- pri nakupu stanovanja in stanovanjske hiše je 20 let;
- pri gradnji hiše 15 let;
- pri prenovi in adaptaciji stanovanja ali stanovanjske hiše 10 let. Mesečna anuiteta za odplačilo kredita ne sme biti manjša od povprečne stanarine v občini Skofja Loka za standardno stanovanje (58 m2) in se najmanj enkrat letno poveča za rast povprečnih osebnih dohodkov na zaposlenega v SRS v preteklem letu, po potrebi pa tudi med letom, o čemer sklepa pristojen odbor pri Občini Skofja Loka.
V primeru kreditne nesposobnosti lahko posojilo odplačujejo tudi družinski člani (zakonec, starši, otroci, sestre, bratje). Pri sestavi prednostnega vrstnega reda se upoštevajo merila in osnove določene v 33. in 34. členu pravilnika o pogojih in merilih za uporabo sredstev solidarnosti. Vrstni red upravičencev pomeni vrstni red uporabe posojila
V. MERILA ZA OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA
Pri sestavi prednostnega vrstnega reda se upoštevajo merila in osnove, ki so:
- stanovanjske razmere - status in pogoji bivanja,
- skupni dohodek občana in njegove družine,
- zdravstvene razmere,
- socialne razmere,
- delovna doba in udeležba NOV,
- druge osnove in merila.
Merila vrednotimo s številom točk, ki so:
1. Stanovanjske razmere
A. STANOVANJSKI STATUS PROSILCA točk
a) nima stanovanja - stanuje pri starših ali sorodnikih, kot uporabnik stanovanja, ki po stanovanjskih standardih zadošča za potrebe staršev ali sorodnikov ali je podnajemnik
50
b) stanuje v prostorih, ki po stanovanjskih standardih ne štejejo za stanovanje, provizorij, barake, odpisana stanovanja, samski domovi in temu podobno 40
c) imetnik stanovanjske pravice na nestandardnem stanovanju (premajhen) 10
B. POGOJI BIVANJA
a) glede na število članov
- do 4 m2 na osebo 100
- od 4 m2 do 8 m2 na osebo 60
- od 10 m2 do 12 m2 na osebo 10
b) ima sodno odpoved - izvršilna odločba o izselitvi že v času razpisa 60
2. Skupni dohodek občana in njegove družine
Če je skupni mesečni povprečni dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnimi dohodki na člana družine glede na povprečni čisti osebni dohodek v SR Sloveniji v preteklem letu:
Skupni mesečni dohodek na člana družine %
Vlogo točkujemo s številom točk
do 50 nad 50 - 60 nad 60 - 70 nad 70 - 80 nad 80 - 90 nad 90-100 nad 100 -130 nad 130
100 90 80 70 60 50 40 30
Zdravstvene razmere
a) zdravstveno stanje občana in članov njegove družine
- trajna ali ponavljajoča se obolenja, na katere vpliva neprimerno stanovanje - po osebi
- težja invalidnost, težja telesna okvara ali duševna obolelost (I. in II. kategorije 100 % - 70 %)
TOČK
30
80
b) trajna delovna nezmožnost - za vsakega polnoletnega člana do starosti 55 let za ženske, 60 let moški, ki živi v družini, kar se ugotavlja s potrdilom pristojne zdravstvene organizacije 30 OPOMBA: Zdravstvene razmere se priznavajo na podlagi odločb SPIZ ter potrdil zdravstvenih organizacij ali za ostale bolezni, za katere zadošča potrdilo zdravnika to potrdilo.
4. Socialne razmere a) samohranilstvo
Petek, 2. marca 1990
POSLOVNEINF^
19. STRAN
GLAS
TOČK
20
20
- samohranilstvo enega otroka
- samohranilstvo dveh otrok
- samohranilstvo treh ali več otrok OPOMBA: Ta kriterij se točkuje, če prosilec predloži potrdilo Centra za socialno delo, da ne dobiva preživnine za otroke iz objektivnih razlogov,
b) ločeno življenje staršev in otrok:
- se točkuje v primerih, ko Center za socialno delo meni, da bodo starši po preselitvi vzeli otroka v domačo vzgojo in oskrbo
- se točkuje v primerih, ko zakonca ali starša ne moreta živeti skupaj
OPOMBA: Socialne razmere in socialna težava so splet neugodnih okoliščin, stvarnih in osebnih, ki posamezniku, družini ali skupini preprečujejo, da bi si zagotovili pogoje za življenje in uskladili svoje vodenje z zahtevami družbe, pri čemer upoštevamo etiologijo socialnih razmer, značilnost socialne težave v kvantitativnem in kvalitativnem smislu, prognozo socialne težave in možnost reševanja socialne težave. Socialne razmere se priznavajo na podlagi mnenja Centra za socialno delo.
c) kakovost stanovanja: ki je neudobno:
- stanovanje brez kopalnice
- stanovanje brez WC
- stanovanje brez tekoče vode
- stanovanje brez elektrike - ni električne napeljave
- stanovanje brez kleti stanovanje brez drvarnice
č) kjer so nekateri prostori v souporabi:
- souporaba kuhinje
- souporaba WC
- souporaba spalnice
- souporaba kopalnice
- souporaba kleti ali drvarnice OPOMBA: Točki c in č se pri točkovanju izključujeta. Souporaba se šteje, če jo sou-porabljajo s starši, brati, sestrami in drugimi sostanovalci.
d) stanovanje, ki ni funkcionalno:
- nizki stropi - pod 2 m
- visoki stropi - nad 3 m
- podstrešno - vsaj 30 % površine so mansardni stropi
- kletno - od enega metra pod nivojem
- vhod v posamezne stanovanjske prostore je z dvorišča ali skupnega prostora
- stanovanje nefunkcionalno - veliki prostori nad 30 m2
- ni posebnega prostora za kuhanje in spanje
20 20 20
20 10 10
10 10 20 10 5
10
10 30 TOČK 10
60 80
0 10 20
30
e) stanovanje, ki je vlažno:
- delno vlažno
- v celoti vlažno
f) svetloba v stanovanju:
- slabo osvetljeno
g) utesnjenost v stanovanju:
- dve družini v istem stanovanju tri družine v istem stanovanju
h) vzdrževanje stanovanja - prostora za bivanje
- se slabo vzdržuje in je zanemarjeno
- se slabo vzdržuje in je čisto
- se zelo dobro vzdržuje in je zelo čisto
- se odlično vzdržuje in je zelo čisto, vanj je vloženo dodatno delo prosilca - v najemniškem stanovanju
OPOMBA: Točke vzdrževanja stanovanja določa komisija. 5.   Delovna doba in skupna doba bivanja v občini, udeležba NOV
a) skupna delovna doba prosilca:
- za vsako leto se točkuje po 5
b) delovna doba v občini Skofja Loka (prosilca):
- za vsako leto delovne dobe v občini Skofja Loka se točkuje še po 2
OPOMBA: Točkuje se polna leta delovne dobe prosilca, ki jo je dosegel na zadnji dan pred dnevom razpisa.
c) za mlade družine ne glede na delovno dobo v občini Skofja Loka (se točkuje le prosilcem za kredit) 100
č) mladi strokovnjaki, ne glede na delovno dobo
(se točkuje le prosilcem za kredit) 80
d) skupna doba bivanja prosilca v občini Skofja Loka:
- za vsako leto nad 5 let bivanja v občini na podlagi potrdila Sekretariata za notranje zadeve,
toda največ do 100 točk fi OPOMBA: Od začetka bivanja v občini skofja Loka odštejemo tisto bivanje, ko je prosilec začasno prekinil bivanje v občini Skofja Loka.
e) udeležba v NOV 20
VI. KONČNE DOLOČBE
Vse informacije in sprejemanje zahtevkov po tem razpisu opravlja lB - GORENJSKA BANKA d.d. Kranj, PE Skofja Loka, in sicer:
- za kreditiranje družbeno usmerjene individualne gradnje od 5. 3. 1990 in sicer vsak dan od 8. do 12. ure razen sobote, v sredo od 8. do 16. ure.
-za kreditiranje nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš od 15. 5. 1990 do 30. 5. 1990 in sicer vsak dan od 8. do 12. ure, razen sobote, v sredo od 8. do 16. ure
- za kreditiranje neusmerjene individualne gradnje, prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš od 3. 9. 1990 do 17. 9. 1990 in sicer vsak dan od 8. do 12. ure, razen sobote, v sredo od 8. do 16. ure.
Komisija za solidarnost rešuje vloge za posojila, objavlja rezultate sproti po svojih sejah na način, ki je določen v pravilniku. Predlog odobritev posojil sprejme odbor za stanovanjsko gospodarstvo, 'zvršni svet SO Skofja Loka lahko spremeni razpisno vsoto odvisno od priliva sredstev.
Delavec, ki želi dobiti posojilo za graditev ali prenovo stanovanjske enote, mora dopustiti ogled, sicer se šteje, da ne izpolnjuje Pogoja za pridobitev posojila.
Ugovor na sklep komisije za solidarnost rešuje Odbor za stano-vanjsko gospodarstvo.
IZVRŠNI SVET SO SKOFJA LOKA Predsednik Brane MOHORIČ, dipl.ing. I.r.
Pisana ponudba Deteljice
Po lepoto v Chique
Bistrica v Tržiču, marca - Zasebne trgovine rastejo kot gobe po dežju, z njimi je Deteljica dobila celo vrsto zanimivih lokalčkov, ki na nekaj kvadratnih metrih nudijo pravo bogastvo različnosti ponudbe. Oni dan smo se ustavili v Chique, kjer so se na policah znašle vse najboljše domače in tuje kolekcije kozmetike.
.,       ; ■S/m ■, "••        i .....••.......„. .-.............................
Koliko je vreden dinar
Želite šminko, senčila, lasno kozmetiko...? Pri Chique na Deteljici se dobi vse, kar je v kozmetiki najbolj aktualno, najbolj priporočano- - Foto: D. D.
Marija Vreček, ki vodi lokalček, je sicer še študentka jezikov, nemščine in francoščine, a se je v novo poslanstvo trgovke in svetovalke za kozmetične preparate, kar dobro vživela. Vsak dan se še učiš, pravi, toda vsak dan prinese tudi kaj novega. Njen lokalček je lep primer, kako majhen prostor narediti velik, kako izkoristiti vsak kotiček. Zahvala gre iskrivi domiselnosti radovljiškega ing. arh. Marka Smrekarja. Na nežno sive police se tako lepo podajo vseh barv lončki, stekleničke, kozarčki, škatlice s po-madami, s kvalitetnimi kozmetičnimi preparati novomeške Krke, Zlatoroga, Leka, Ilirije - Vedrog in uvožene kozmetike, kot so Revlon, Lentric in podobno. Trgovinico v novem delu Deteljice seveda najbolj oblega ženski svet, te dni pa Marija pričakuje več moškega obiska in otrok, kajti bliža se osmi marec, kozmetika pa je tako primerno darilo. No, pa tudi zase bodo moški lahko kaj izbrali. Med drugim se tu dobi zdaj že tudi pri nas dokaj znana moška kolekcija VValter Wolf - na sejmu mode smo lahko preskušali njegove moške vonjave, ki so močno spominjale na nekdaj silno znani in odlični "Spanisch Leder" ("špansko usnje").
Kot pove Marija, so trenutno najbolj iskani kolekcija Miss Sportv in pasta za poliranje zob Denivit od Krke, izdelane po švedski licenci, parfumi Yardley, italijanska sončna očala, nakit in še kaj. Če se komu silno mudi, ima že pripravljena zavita darila, sicer jih zavije po želji. Kaj bi še rekli? Ce ste se namenili po nakupih kozmetike ven, čez mejo, vseeno se prej ustavite v Chi-que na Deteljici. Morda vam sploh ne bo treba naprej...
D. Dolenc
I
LJUBLJANSKA BANKA POSLOVNOST V GORENJSKI BANKI D.D.
Kranj, 1. marca - V Gorenjski banki delniški družbi Ljubljanske banke, kjer imajo že nekaj časa geslo Gorenje in banka-formula prihranka, nameravajo v prihodnje nameniti posebno skrb informacijsko-posvetovalni službi. Vključevala bo dajanje podatkov, izračun obresti in anuitet in informacije ter svetovanja.
Podpredsednika Poslovodnega odbora Slavka Erzarja smo povprašali, kaj pravzaprav pomeni ta novost v Gorenjski banki. "Gre za vsestransko (bančno) poslovnost in neke vrste informacijsko svetovalni servis za občane. Ocenjujemo namreč, da banka ne more biti zgolj in samo strogi denarni servis, marveč naj bo to tudi hiša, v kateri dobiš vse aktualne dnevne in širše finančne podatke, dobiš pa v njej tudi nasvet.
Pri podatkih bodo skrbeli za vsakodnevno preglednost nad gibanjem tečajev in cen denarja ter obrestnih mer. Pri izračunu obresti in anuitet bodo vsak trenutek na voljo podatki za vloge na vpogled, za vezana sredstva in za potrošniške ter stanovanjske kredite in za kredite za obrtnike. Še posebno zanimiv pa bo v tej novosti prav gotovo tretji del s področja informacij in svetovanja. Na voljo bodo namreč podatki o delnicah in ostalih vrednostnih papirjih, pregledi pogojev varčevanja in kreditiranja v konkurenčnih bankah (tudi v tujini), kalkulacije s predlogi o najboljši varianti naložbe denarja in različne novosti v bančnem poslovanju. Na tem področju bo delal poseben bančni delavec. Zbiranje in posredovanje vseh podatkov pa bodo omogočali računalniki. Skratka, novost v tem trenutku, ko v Gorenjski banki z njo začenjajo, v svetu pa sicer to danes ni nobena posebnost.
Informativno svetovalno mesto v Gorenjski banki d.d. Kranj odpirajo danes (1. marca) na Cesti JLA 1 v Kranju. Za začetek bo odprto za občane v centralni banki na Cesti JLA 1 v Kranju trikrat na teden in sicer ob ponedeljkih in petkih od 11. do 13. ure in ob sredah od 14. do 16. ure. V omenjenih dnevih in urah boste pri okencu dobili lahko vse podatke, za katere pričakujete, da jih banka ima oziroma naj bi jih takšna hiša imela. To pa so na primer obrestne mere, vezave, krediti, gotovinski posli... Vsako prvo sredo v mesecu pa vam bodo na voljo za različne (tudi zahtevnejše informacije) vodilni delavci banke.
In še ena zanimiva novost: ob istem času bo odprt tudi telefon za vse informacije. Dobili jih boste, če boste poklicali telefonsko številko 21-150.
A. Ž.
država	devize	dinarji	predplačilo
Avstrija	100 ATS	100	0,5 do 1 %
ZRN	100 DEM	707	1 %
Švica	100 CHF	799	1 %
ZDA	1 USD	11,80	1 %
ČRNA BORZA
Devize so dražje
V zadnjem času je črnoborzijansko tržišče nekoliko oživelo, kljub temu pa še zdaleč ni takšno, kot je bilo v pozni jeseni, torej v časih, ki se jih črnoborzijanci spominjajo z žalostjo v srcu. Ponudba je razmeroma velika, povpraševanje pa tudi. Tu in tam se je dalo dobiti celo dolarje, je pa res, da zelence ljudje neradi dajo od sebe, saj računajo, da jim bo vrednost slejko-prej zrasla. V zadnjih dneh je bilo večje povpraševanje tudi po Švicarjih, zato so šticunge povsod okrog enega odstotka, še vedno pa ljudje raje zamenjajo dinarje v devize na cesti kot pa v banki.
DRŽAVA	VELJA ZA SREDNJI TEČAJ	
Avstrija	100	99,3658
ZR Nemčija	100	700,0000
Italija	100	0,9465
Švica	100	796,5310
ZDA	1	11,8404
OBRESTI KMETIJSKIH HRANILNIC
Skladno s priporočilom Zveze HKS o elastični obrestni meri za hranilne vloge na vpogled je večina hranilno-kreditnih služb že določila obresti, kot veljajo februarja. Na njihove odločitve je oziroma naj bo vplivalo predvsem »stanje na terenu«, skratka ravnanje bančnih organizacij in drugih zbiralcev denarja z ene ter potrebe članov HKS. Povsem mogoče seveda je, da kje tudi »spančkajo«. Prav pa je, da varčevalci vedo, kako je kje!
Najvišje obresti v februarju (18 odst. letna obrestna mera) so na Bledu. V Idriji so se odločili za 16,43 odstotka in Logatcu za 16 odstotkov. Po 15 odstotkov dajejo HKS v Žalcu, Kranju in gozdarska HKS v Sevnici. Brežiška Agraria priznava 14 odstotkov. Po 12 odstotkov imajo Zadružnik Maribor in KZ Ljubljana, Slovenj Gradec in Trbovlje. Za letne obresti po 1J odstotkov so se odločili v Postojni, Medvodah, Vipavi in Šoštanju. V Lendavi, Zagorju ob Savi, Ribnici in Goriških Brdih imajo okroglih deset odstotkov. Na repu pa so tokrat Murska Sobota, Koper in Ptuj z letno obrestno mero osem odstotkov.
Podatki zadevajo približno polovico kmetijskih HKS, posredovala pa nam jih je Zveza HKS Slovenije po stanju 23. februarja dopoldne.
Začetek letos
Skofja Loka, I. marca - Domače Komunalno podjetje bo z dograditvijo novega čistilnega bloka, zboljšanjem vnosa zraka v sedanji blok ter ureditvijo spremljajočih objektov in naprav povečalo sposobnost čiščenja komunalne čistilne naprave v Skofji Loki s 55 tisoč na 85 tisoč enot.
Gradbena dokumentacija za nov čistilni blok, ki bo zavzel dobrih 800 kvadratnih metrov površine, je večinoma skupaj. Podjetju manjka predvsem denar, saj za gradnjo bloka nima niti desetine lastnih sredstev. Predračunska vrednost za nov čistilni blok in dodatno opremo za boljše vpihovanje zraka v sedanji blok znaša - odvisno od izbrane tehnologije - pičlih osem milijonov dinarjev oziroma 6,5 milijona dinarjev. Naložba je prodrla tudi v republiške plane; komunalci so sprva računali celo na 30 odstotkov denarja vodnega gospodarstva. Žal je obet po nepovratnih sredstvih padel v vodo, zdaj čakajo na republiški razpis in posojilne pogoje. Če bodo sprejemljivi, se bodo za denar vsekakor potegovali, sicer bo breme naložbe padlo izključno na njih same oziroma škofjeloško občino.
Samo od denarja je tudi odvisno, za kakšno tehnologijo dograditve komunalne čistilne naprave se bodo odločili in v kolikšnem času bodo naložbo spravili pod streho. Računajo, da bodo na vsak način začeli letos, končali pa najverjetneje v naslednjem ali celo v dveh letih.
Poleg škofjeloške pa sta močno preobremenjeni tudi čistilni napravi v Železnikih in Žireh. Projektna oziroma lokacijska dokumentacija za povečanje obeh naprav je v delu.
H. Jelovčan
□CZ3Q
0LZ10
:[.9pj||   Embalažno grafično podjetje Skofja Loka
Na podlagi 44. člena statuta delavski svet razpisuje naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4 - letno mandatno obdobje
1. VODJA SEKTORJA PRIPRAVE PROIZVODNJE
2. VODJA SEKTORJA PROIZVODNJE
Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1:
— višješolska ali srednješolska izobrazba grafične smeri
— 5 let ustreznih delovnih izkušenj pod 2:
— višješolska izobrazba grafične, strojne ali organizacijske (proizvodne) smeri
— 5 let ustreznih delovnih izkušenj
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh od objave na naslov: Embalažno grafično podjetje Skofja Loka, Kidričeva c. 82.
(MMJt^ME! GLAS  20. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Petek, 2. marca 1990
NOVO PODJETJE
ŠE NAPREJ ZA VAS
kvalitetno
hitro zanesljivo nudi stanovanjske hiše od 50 do 200 m2
pri takojšnjem plačilu vam odobrimo 10% popust
Informacije: Marles hiše Maribor p. o., 62000 Maribor, Limbuška c. 2, telefon: (062) 39-441, telefax: (062) 36-323 telex: 33-143
Jože Pogačar, 61240 Kamnik, Ul. L. Stiasnvja 12, telefon: (061) 831-094
Ct avtotehna Ljubljana, p.o.
zastopstva NISSAN, HONDA, YAMAHA, ONSPOT
Spoštovani kupci in poslovni partnerji!
Obveščamo vas, da smo se preseliti in da imamo nove naslovne podatke:
AVTOTEHNA LJUBLJANA P.O. ZASTOPSTVA NISSAN, HONDA, YAMAHA, ONSPOT 61000 Ljubljana Celovška 228
Telefon: 061/576-806, 573-555 Teleffax: 061/575-617 Telex: YU AVTENA 31691
Priporočamo se!
^KOMPAS
E3 NISSAN
YAMAHA
ONSPOT
SVETING - HERLEC d. o. o. Olševek 74 64205 Preddvor
BODOČI USTANOVITELJI, DIREKTORJI IN RAČUNOVODJE ZASEBNIH PODJETIJ
SVETING — HERLEC, Podjetje za finančno — računovodsko svetovanje in inženiring d. o. o. prireja dne 6. marca 1990 ob 19. uri v prostorih Delavskega doma v Kranju, Trg revolucije 3 — vhod št. 6, I. nadstropje, posvetovanje na temo:
FINANČNO IN RAČUNOVODSKO POSLOVANJE ZASEBNIH PODJETIJ NA PRAKTIČNIH PRIMERIH
Cena posvetovanja znaša 300.00 din in se vplača na žiro račun št. 51500-601-17410 s pripisom za posvetovanje ali v gotovini pred pričetkom. Dokazilo o vplačilu prinesite s seboj!
KAVČIČ   -   PODBREZJE   26   - tel. 064-70-154
CEMENTNI  IZDELKI  IN GRADBENI MATERIAL ZA GRADNJO IN UREDITEV VAŠEGA DOMA.
POMAGAMO VAM IZBRATI NAJBOLJŠE
i
POKLIČITE NAS j
e> eto©©©©© oftoc
GOSTIL D P
™r vGOZDU Sprejemamo rezervacije za dan žena!
VABIMO VAS V PRENOVLJENO GOSTILNO Vsak dan, razen ponedeljka, od 11. do 22. ure
• prijeten ambient
• dobra ponudba jedače in pijače
® KOMPAS
HOTEL CREINA ,Tel.: 21-022 INFORMACIJE
- Družabni plesni tečaji
- Otroška plesna šola (4 -15 let)
- Jazz balet, lambada, sal-
S3
PLESNI VEČERI (Evergre-en) vsak petek ob 20. uri v plesni dvorani doma JLA -KRANJ
Zahtevajte podrobnejši program
NEPOZABNI VEČER bo za vašo najdražjo ob dnevu žena, 8.3.1990, ob 20. uri. Nastopa: RICHARD ADAM-SH0W-ČSSR, gost večera: VLADIMIR SAVČIČ -Č0BI. Igra ansambel Obvezna smer. Rezervacija vstopnic v Domu JLA Kranj, tel.: 22-077
EUREKA MOJA PLESNA ŠOLA
•SMUČANJE«
• PLANICA* (finale svetovnega pokala) 32. — 25. 3. prodaja vstopnic, nalepk, avtobusni prevozi
• LES MENUIRES, 17. 3. •
Pomladanska smuka, TRI DOLINE, CHAMONIX
• Prvomajski klub Val Thorens, 26. 4. — 4. 5.
• Prvomajski klub Mallnitz, 27. 4. — 2. 5.
• POČITNICE DOMOVINA • •PROGRAM OD OKTOBRA DO MAJA •
• KOMPASOV SENIOR KLUB - M. LOŠINJ, HVAR DUBROVNIK
• V PRIPRAVI •
MINI POČITNICE ZA 1. MAJ, 26. 4. - 2. 5.
RABAC, ugodno za upokojence, tudi aprila, avtobusni prevoz
• Počitnice na otoku Ugljanu (Kukljica, apartmaji)
• LIECHENSTEIN, 3 dni, odh. 26.4.
• BENETKE — VERONA — DOLOMITI, 3 dni, odh. 27. 4.
• SARDINIJA — RIM — POMPEJI — CAPRI —
ASSISI, 8 dni, odh. 27. 4. (novo)
• GRČIJA in otok KRETA, 8 dni, odh. 27. 4. (zanimivo)
• CAPRI — POMPEJI — VEZUV — RIM, 4 dni, odh. v maju (primerno za skupine)
• POSEBEN PROGRAM ZA UČENCE, DIJAKE, ŠTUDENTE ZA 1. MAJ V DUBROVNIK, 7 dni, 27. 4.
• KOMPASOV TENIŠKI KAMP •
- UMAG - KATORO, 4 dni, 8. 3.
- KANARSKI OTOKI (z Mimo Jaušovec), 8 dni, 18. 3.
• POČITNICE - TUJINA •
• KANARSKI OTOKI - TENERIFA IN GRAN CANARIA, CIPER,
- odhodi v marcu
• POTOVANJA V TUJINO
• ZELO UGODNO • (OD FEBRUARJA DO APRILA)
• SPOZNAJTE EVROPO, 8 dni, 24. 3 , 14. 4
• NIZOZEMSKA, 5 dni, 29. 3.. 12. 4., 28 4
• AŽURNA OBALA, 4 dni, 15/, 22., 29. 3.
• PARIZ, 5 dni, 29. 3.. 5. 4.
• DUNAJ 2 in 3 dni, 9., 24., 30. 3.
• RIM. 4 dni, 15 3
• BENETKE, 1 dan 17., 24. 3.
• S POSEBNIMI LETALI V:
- BARCELONA, 5 dni, 18. 3., (ugodna cena). 3 dni. 23. 3. •
- GRČIJA. 4 dni. 29 3.
- LIZBONA, 4 dni, 19 3
- EGIPT, 8 dni, 31., 24. in 30. 4., 6. 5.;
- EGIPT, 9 dni, 14. 4.; 5 dni, 21. 4.
• VELIKA POTOVANJA •
• MAROKO, 9 dni, 27. 4.
• ISLANDIJA (REYKJAVIK), 6 dni, 26. 4.
• ISLANDSKA SAGA, 17 dni, 29. 6., 15. 7.
• INDIJA, GOA, 14 dni, 22. 4., 4. 11.
• SRI LANKA, MALDIVI, 14 dni, 26. 3., 23. 4.
• TAJLAND — MALEZIJA - SINGAPUR, 11 dni, 18. 3., 25. 4., 30. 5„ 27. 6.
• BANGKOK - SINGAPUR, 11 dni, 18. 3., 25. 4., 30. 5.,
27.6., 19.9.
• ZDA - HAVAJI, 14 dni, 26. 4., 28. 6., 9. 8.
• NEW YORK, SAN FRANCISCO, LOS ANGELES, LAS VEGAS, SAN DIEGO, 11 dni, 26. 4., 24. 5., 20. 9., 22. 11.,
• KENIJA - ZIMBABVE - TANZANIJA, 14 dni, 26. 4.
• MADAGASKAR - REUNION - MAURITIUS -SEJŠELI, 17 dni, 22. 9., 24. 11.
• EGIPT, 9 dni, 14.4.
• STROKOVNA POTOVANJA
• S POSEBNIMI LETALI:
• HANNOVER - CEBIT, 3 dni, 21 3 in 4 dni 23 3.
• PARIZ - SICOUB, 3 dni, 23 4
• HANNOVER - INDUSTRIJSKI SEJEM. 3 dni - 3. 5. .
4 dni -- 5. 5.
• DUESSELDORF - DRUPPA. 4 dni. 4 in 7 5.
• MUNCHEN — IHM, obrtni se)em. 2 dni. odh. 16. 3
• BOLOGNA — COSMOPROF, frizerski sejem, 1 ali 2 dni, odh. 22 4_____
• TEČAJI TUJIH JEZIKOV •
— posebni programi za intenzivne tečaje tujih jezikov skozi vse leto —
• NOVO NOVO •
— ŠOLANJE ZA ČETRTOŠOLCE V ZDA ZA LETO 90/91
PREVOZI — organziramo — posredujemo:
INFORMACIJE - PROGRAMI - PRIJAVE NAROČILA: Kompas, Prometna služba, Ljubljana, Pražakova 4, tel: 061 326-159.
• ITALIJA 90• EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO ZA PRODAJO ARANŽMAJEV NA SVETOVNEM PRVENSTVU V NOGOMETU
Prijave sprejemajo Kompasove poslovalnice
I
petek, 2. marca 1990
MALI OGLASI,
21. stran amfsmmmsaLAS
■
<3g)TOYOTA KROPIUNIG
CELOVEC,
Flatschcherstrasse 66, tel.:9943-463-3210
• NOVA VOZILA
• RABLJENA VOZILA
• NADOMESTNI DELI
• DODATNA OPREMA
• SERVIS
• POPRAVILA
MULI OGLASI
27-960 Cesta JLA 16
APARATI STROJI
Ugodno    prodam AVTORADIO Blaupunkt  Bremen  S&R  45 in GLASBENI STOLP. Zg. Duplje 20 _2689
Prodam ploščinski BRUSILNI STROJ, znamke Kikinda URBA 550, nov. ® 631-377_2721
Ugodno prodam HLADILNIK z zamrzovalnikom in 210-litrsko hladilno SKRINJO. ® 25-981, int. 249,
popoldne_ 2767
Nov barvni TV Panasonic, ekran 63 cm, stereo, teletext, ugodno prodam. Zg. Bitnje 47, Žabnica (nasproti pokopališča)_2770
Prodam barvni TV z daljinskim upravljanjem, star 3 mesece, ekran 42 cm. Cena 1.400 DEM. Ba-j^Golnik 7/a_2771
VIDEOREKORDER, japonski, nov in        AVTOR ADI OKASETO FON Sharp, poceni prodam. ® 22-586 ___2780
Prodam vebasto PEČ za ogrevanje bivalne   prikolice   ali vikenda. [ g_70-QQ9_ 2786
Prodam nov OLJNI GORILEC. ^70-294_2788
, Prodam mizarsko KOMBINIRKO I ftobUnd, 5 operacij, stara 1 leto. 1&69-422_ 2803
Ugodno     prodam HLADILNO OMARO Gorenje in nov MOTOR *a pralni stroj Gorenje. ® 27-940 ___2807
Prodam TRAKTOR Tomo Vinkovič, 18 KS. Alojz Sušnik, Zg. Besnica ]0__2811
Prodam nov ŠIVALNI STROJ Sin-9erJ.ady Star, g 23-917 2812
Po ugodni ceni prodam nerabljen j SYNTHESIZER Yamaha PSS - 460. Troha,   C.   1.   maja   65, Kranj,
*33_654_2813
Ugodno prodam rabljen OLJNI MORILEC, rabljen BETONSKI MEŠALEC in večji CIRKULAR. Gori-čan, Pavle Medetove 25, Naklo
i.__ 2831
Prodam japonski VIDEOREKORDER in električni VARILNI APA-
!*AT.® 79-748_2838
Prodam RAČUNALNIK Commodo-[e 64 in KASETAR Commodore. [formacije na ® 64-367 2851
V>dam traktorsko kiper PRIKOLI-0. Škofjeloška c. 22, Kranj - Stra-če_2854
Ji TV phillips, 55 cm, nov, ra-zaslon, prodam. ,/448-475_2858
-dm starejšo STRUŽNICO Ki-■ida. C. na Rupo 1, Kranj - Kokri-S*_2873
,^godno i PRALNI
KUPIM
Prodam starejši barvni TV Saba.
®34-925_ 2887
Prodam stoječo KROŽNO ŽAGO -cirkular. ® 27-452 2909
Prodam barvni TV iskra horizont, na daljinsko upravljanje. ® 38-792 __2929
Prodam RAČUNSKI STROJ Olim-pya CP 1210. g 46-030 2945
Prodam barvni TV Gorenje, ekran 68 cm in PRALNI STROJ. ® 631 -260_2946
Prodam nov barvni TV in ZVOČNIKE JBL, 300 W. g 21-734 2951
Prodam PUHALNIK s slamorezni-co. ® 74-009_2958
Nov VIDEOREKORDER ugodno prodam. 3? 52-018_2964
Prodam črno-bel TV Jasna, ekran 46 cm. J. Puharja 7, stan. 11, Kranj,
g 35-196_2966
Prodam STROJ za brizganje plastike Bov 35 G. Lamovšek, Dru-
lovka 48, Kranj_2972
Prodam PRALNI STROJ Obodin. Andolšek, Šolska 4/a, Kranj - Stražišče . 2975 Prodam nov, uvožen MULTIPRAK-TIK in črno-bel TV. Šuceva 9, Kranj 2980
Prodam črno-bel TV Gorenje na daljinsko upravljanje, star 2 leti. Saša Eržen, Zg. Bitnje 89, Žabnica _2982
Prodam 1-fazni, 1.5 kW in 3-fazni, 1.1 kW, ELEKTROMOTOR. g 68-321_2989
VIDEOREKORDER Sharp VC - A 211 G, skoraj nov, ugodno pro-
dam. g 34-185_2992
Prodam industrijski in gospodinjski ŠIVALNI STROJ. ® 57-364 _2995
Prodam rabljen barvni TV Iskra, ekran 56 cm. ® 26-577 3000 Barvni TV Grundig, brezhiben, 55 cm, z daljinskim upravljanjem, prodam. ® 24-569, po 15. uri 3013
Prodam VIDEOREKORDER Grundig 500. g 80-755 3016
Prodam ELEKTROMOTOR 7.5 kvV, 2.800 obratov, REDUKTOR, MOTOR + SKLOPKA, kompletno pripravo za AVTOGENO VARJENJE in za vrtanje lukenj. ®23-860 3031 Prodam ŠIVALNI STROJ Bagat in VIDEOREKORDER. ® 70-491, popoldne 3036 Prodam nov VIDEOREKORDER Sharp. ® 68-665 3046
Prodam   nov   ŠTEDILNIK kiper-busch, šir. 50 cm, s pečico. Cena LOKALI 5.800,00 din.® 68-740_3069___
Prodam črno-bel TV Gorenje, ekran 58 cm. Pod Plevno 94, Škof-ja Loka,-g? 632-011_3078
ČESTITKE
Cenjenim strankam ČESTITAMO za 8. marec. Frizerstvo Ivanka Kle-višar, Seljakovo nas. 29, Kranj -Stražišče 2978
Prodam hrastove HLODE Visoče 7, Skofja Loka, ® 51 -284, popoldne_ 2902
Prodam PUNTE in BANKINE. Po-dreča 54, Mavčiče 2922
Prodam 3 kub. m. suhega HRASTA, deb. 5 in 2.5 cm in 1 kub. m. bukovega LESA, deb. 5 cm. ® 65-067_ 2949
Prodam 2.000 kosov STREŠNIKA špičak. Informacije na ® 57-945, popoldne_3033
Prodam hrastove in kostanjeve PLOHE, deb. 50 mm. Potočnik, Rovte 8, Podnart 3059
Prodam bukove DESKE, deb. 30 in 50 mm. Žirovnica 59/a, ® 80-063 _3063
Ugodno prodam dvoje GARAŽNIH VRAT Lip Bled, še zapakirana. Am-brožič, Krnica 22, Zg. Gorje 3073
Prodam suhe smrekove in hrastove PLOHE. Rupa 11, Kranj 3093
prodam dve STROJ
leti star Gorenje.
^38-392_2875
prodam nov dvoredni PLETILNI STROJ Eletex in rabljen dvoredni i LETILNI STROJ Svviss Magic. ^061/332-987_2879
Elektromotorja, 10 in 15 kw,
1 450 obratov, prodam, ® 67-097
_2883
Ugodno prodam novo trajnožare-. čo peč za centralno kurjavo Fero-term   28.000 ccal. ® 33-031 ali 33-015 2897
GRADBENI MATERIAL
Prodam dve toni APNA v vrečah.
® 46-069_ 2768
Prodam  gradbeno  BARAKO in
PUNTE. ® 74-498_2775
Prodam 35 kvad. m. KERAMIČNIH PLOŠČIC, primerne za kletne pro-
store. ® 49-008_2833
Prodam 9 kosov VRATNIH KRIL, lužen hrast, šir. 81 cm. <SP 81 -896, dopoldne ali 74-405, popoldne
2859
Kupim 1-sobno ali 2-sobno STANOVANJE v Tržiču. ® 52-259, od
10. do 23. ure_2699
Kupim TUNER Riz T 4130 in KASE-TOFON K 4020. Ponudbe na g 51-958_2783
Kupim smrekove HLODE in PRIZ-ME, deb. 8 cm. g 64-103 2827
PREDALNIK (nizki kosem) in dru-ge manjše kose starinskega POHIŠTVA, lahko tudi slabo ohranjeno, starinske VZORCE za kleklanje (muštre) ter starinske ČIPKE in VEZENINE, kupim, g 622-135 2832
Kupim 2-sobno ali 3-sobno STANOVANJE na Planini III. Šifra: PLAČILO TAKOJ_2848
PARCELO, primerno za postavitev čebelnjaka, v Poljanski dolini ali bližnji okolici, kupim. Šifra: ČE-BELNJAK _2880
Kupim novo ali še uporabno ŠKOLJKO za Z 750. Šmid, Pot na Jošta 53, Kranj 2905
Kupim 1.5 kub. m. DESK colaric, lahko 1 x rabljene. ® 621 -055 2950
Zazidljivo PARCELO v okolici Kra-nja, kupim. ® 21-623 2976
Kupim starejšo REVOLVERICO nad premera 40 mm, teža do 1.000 kg. ® 23-860__3032
Kupim JUGO 45, letnik 1985, 1986 ali 1987 ® 42-954_3055
Kupim TELETA, starega od 5 do 10 dni® 80-063 3064
Za finančno sodelovanje pri OPREMI LOKALA nudimo obresti in zaposlitev. Šifra: FINANČNO SODELOVANJE_3058
V Kranju ali bližnji okolici iščemo POSLOVNI PROSTOR za kovinsko dejavnost, v izmeri 200 kvad. m., z minimalno višino 4m.flf 48-601 _3085
OBVESTILA
ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE izdelujemo kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Roletar-stvo NOGRAŠEK, Milje 13, 64208 Šenčur, ® 061/50-720_2370
J & J VIDEO HI-FI SERVIS! Popravljamo vse vrste TV, video in hi-fi naprav. Nudimo vam tudi prevoz vašega aparata v servis in ga popravljenega dostavimo na dom. Garancija je 30 dni. Odprto od 9. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Se priporočamo! Pokličite na na ® 39-886 2405
ŽALUZIJE, 20 odstotkov znižane cene, ROLETE, lamelne zavese, HARMONIKA VRATA, MARKIZE, naročite na® 75-610_2476
Zidarski obrtnik sprejme vsa Zl DARSKA DELA, notranje omete in vse vrste fasad, s svojim odrom in orodjem. ® 34-042_2734
ROLETE .in ŽALUZIJE v različnih barvah in izvedbah izdeluje, montira in popravlja obrtnik. ® 26-919 _2765
POPRAVLJAM vse vrste šivalnih strojev. Informacije na ® 42-805, od 7. do 8. ure 2773 IZDELUJEMO ŽEBLJE, dolž. od 40 do 90 mm in KANTE za smeti. Kva liteta zagovoljena, cene ugodne! ®36-426, po 15 uri_2805
KOPLJEM ponikovalnice in ostale ročne izkope. Naslov v oglasnem oddelku._2970
Nudimo hitri in kvalitetni SERVIS VIDEO, AUDIO in TV naprav. ® 33-159_2979
Graditelji pozor - ugodnost! IZVAJAMO večja gradbena dela, novogradnje, adaptacije. Plačilo možno na kredit od 3 do 6 mesecev. ® 631-878, po 20. uri_2999
Opravljamo PREKRIVANJE streh in POLAGANJE PVC talnih oblog. ® 34-688_3044
PRODAJA in DOSTAVA premoga ter drv. Pokličite na ® 061/843-029 3056
OSTALO
VRTNICE - SADIKE, I. kvalitete, rdeče, bele, roza in rumene, prodam po ugodni ceni 12,00 din/kos Antonijevič Milen, Golnik 107, ®46-397_2367
Iščem INŠTRUKTORJA anglešči-ne za 1. letnik gimnazije. ®33-257 _2708
TAPISERIJE "Zadnja večerja", unikatno kolekcijo "Geometrijski ta-rot", prodam. ® 22-910, Rakovec _2757
Prodam SENO. Zalog 12, Cerklje
2800
Prodam mešana	DRVA.
®632-027	2806
Prodam krmilno PESO	Lahovče
23, Cerklje	2821
Prodam KROMPIR rezi	za seme.
Čirče 36, Kranj	2823
Prodam jedilni KROMPIR igor in drobnega za krmo. Mihelič, Podbrezje 16, Duplje 2828
Prodam nov otroški JOGI, dim. 120 x 60 cm in novo prešito ODEJO za otroško posteljico. ® 67-022_2830
Prodam enoosni GUMI VOZ, 14 col in KORUZO v zrnju. ® 77-634 _2837
Prodam globok otroški VOZIČEK. ® 33-538_2839
POČITNIŠKA STANOVANJA
NAPRODAJ:
VALICA PRI KANEGRI
(SAVUDRIJA),
PAULIJA PRI NOVIGRADU.
INF. PO TEL. (064)24-879
(DOPOLDNE) IN (064)40-349
(ZVEČER)._
Prodam 100-litrski KOTEL za žga-njekuho ali zamenjam za večjega. ®79 953_2881
Prodam lep stoječ sobni KAMIN. ®632-265_2899
Prodam bukove BUTARE in KRAJNIKE za drvarnico. ® 42-471 2911
Prodam SENO za krmo Anton Zagore, Šolska ul. 3, Bled - Ribno _2916
Prodam semenski KROMPIR igor Lahovče 47, Cerklje_2917
Ugodno prodam vrtno HIŠICO. Zg. Bitnje 222, Žabnica 2931
Prodam malo rabljen kombiniran otroški VOZIČEK, nežno zelene barve, znamke Schmid. Cena 2.800,00. ® 23-310_2937
Prodam SENO Cena 1,60 din. ® 74-859 2939
Prodam LATE za ® 70-697, popoldne
kozolec. 2961
Prodam nov TOPLI POD, 16.5 kvad. m. ® 37-726_2962
Ugodno prodam lepo ohranjen kombiniran otroški VOZIČEK Peg. ®73-207_2986
Prodam otroški športni VOZIČEK Peg. ® 39-252 3037
MOTORNE ŽAGE
HASSLER
UNTERBERGEN 41
(ZA ODCEPOM V B0R0VUE)
PONUDBA MESECA:
NAPRAVA ZA PEKO KRUHA
3.490.- NETO
NAJLONKE (5 PAROV)
SAMO 58.-
HELMUT TRIPOLT
RABLJENI NADOMESTNI DELI ZA NAJRAZLIČNEJŠE MODELE.
GOVORIMO SLOVENSKO CELOVEC, SUPRING 314, Tel.: 9943-463-35221 (V CELOVCU DRUGI SEMAFOR DESNO)
Kombiniran otroški VOZIČEK Chic-co prodam ® 73-660 3050
Prodam SADIKE sliv, grozdja, češenj in jabolk. Angelca Škrk, C. JLA 25, Kranj, ® 23-157 3071
POSESTI
Prodam GARAŽO na Planini v Kranju® 38-328_2777
Vrstno HIŠO v I. fazi gradnje, v Kranju, prodam. Šifra: DOGOVOR __2787
Na Bledu prodam HIŠO, takoj vse-Ijiva, 90 kvad. m., s telefonom, centralna kurjava in z garažo. Ogled v soboto, od 15. ure dalje. Prešernova c. 45/a, Bled 2796 GARAŽO v Kranju najamem. Ponudbe na ® 23-394 2799
V najem oddam GARAŽO za skla-dišče. Naslov v oglasnem oddelku.
;,„.;._ 2845	
IŠČEMO KOMERCIA-	
LISTE ZA PRODAJO	
OGLASNEGA PRO-	
STORA V ATRAKTIV-	
NEM ČASOPISU.	
PONUDBE   POD   Šl- i	
FRO: VISOKA PROVI- '	
ZIJA J	
Prodam staro GOSPODARSKO POSLOPJE z več hektarjev zemlje, v bližini Hrastnika na Štajerskem. Informacije: Glavni trg 37, Sevni-
ca, ® 0608/81 -571_2857
Staro HIŠO v Strahinju, 7 km iz Kranja (voda, elektrika, štev.), ugodno prodam. ® 39-427 2933
RAZNO PRODAM
Barvni TV Saba z daljinskim upravljanjem in otroški zložljivi VOZIČEK, vse dobro ohranjeno, pro-
dam.® 89-071_2265
Prodam SENO in dirkalno KOLO. Bistrica 13, pri Podbrezjah 2664 Prodam kovinska GARAŽNA VRATA, SKOBELNI STROJ z dodatno
cirkularko in "B" TROBENTO. Alič, Javorje 54, Poljane, ® 65-119 2704
Prodam nova GARAŽNA VRATA, dim. 240 x 208 cm in BIKA, težkega 350 kg. Poženik 36, Cerklje, ® 42-090_ 2792
Prodam APN 6, MOTORNO ŽAGO Husqarna 650, VIDEOREKORDER UNG 12 panasonic, 4 glave in CIRKULAR domače izdelave. ® 622-830, po 16. uri_2795
Prodam Z 750, letnik 1984, prevoženih 21.000 km, MIZARSKI STROJ, 4 operacije, delno lesene izvedbe, MLIN za šrotanje koruze in zrna ter nerabljeno otroško POSTELJICO. ® 70-027_2814
Prodam stropne OBLOGE - hrastov furnir,  20.8  kvad.  m., po 120,00 din za kvad. m. in PEČ ki-perbuseh za 900,00 din. ® 75-597 _2866
Prodam 1.800 kosov cementne OPEKE in avtomobilsko PRIKOLI CO. ® 40-666_2871
Prodam plemensko KOBILO haf-linger in hrastove PLOHE. Tiringer, Šmarjetna gora 2, Kranj 2901
Prodam dva barvna in enega črno-belega TV, star, v okvari, sedem li-toželeznih RADIATORJEV, KINOPROJEKTOR v okvari, 16 mm, 80-litrski BOJLER, malo rabljen, dva 8-litrska BOJLERJA, litožele-zno KAD, VVARTBURG, neregistriran, v voznem stanju in 15 m zemeljskega 3-žilnega KABLA. Informacije na ® 64-136, v soboto po 12. uri_2977
Prodam nov 80-litrski BOJLER, stari tip, skoraj nov ŠIVALNI STROJ Ruža Step Elektronik rabljena OKNA in dvižna GARAŽNA VRATA. ® 633-864_2981
Prodam dobro ohranjen Tomos ATX 50 ter KOSILNICO Gorenje. Informacije na ® 44-686 2984 V Kranju oddam v najem ZELENJAVNI VRT in prodam 1 kub. m. SIPOREXA, deb. 7,5 cm. ® 24-122
_2987
AVTOMATIK, letnik 1987 in AKVARIJ z vso opremo, prodam. Šolar, Partizanska pot 9, Kranj - Kokrica
_3005
Prodam črno-bele BIKCE, stare 1 tede in hlevski GNOJ ter kupim rabljene GUME, dim 16 x 750. Gori-če 11, Golnik, ® 46 047 3039
Prodam nov "ŠANK BAR", hladil-no   OMARO,   ŠTEDILNIK kiper-buseh in POGRAD, vse 30 odstotkov ceneje. ® 58 031, po 16. uri _3042
Prodam Z 750 LE, letnik 1984 in ORGLE Vermona. Cena po dogovoru. ® 69-456 3052
Prodam HARMONIKO, APN 6 in VIDEOREKORDER ®632-581 _3060
Prodam DRVA in 4 tedne starega črno-belega BIKCA. Zalog 11, Cerklje_3077
PRALNI STROJ, električni in plinski ŠTEDILNIK, PEČ kiperbuseh, trajnožarečo PEČ, HLADILNIK, OMARO za dnevno sobo, dve 2-delni OMARI, dve nočni OMARICI, dva KAVČA in dve POSTELJI, prodam. Tončka Nemec, Nova vas 12, Radovljica_3082
STAN. OPREMA
Prodam starejše POHIŠTVO: 2 dvodelni omari, kavč in pralni stroj. Kogoj, Vrtna ulica 7, Kri-že. ® 57-720
Prodam KAVČ - postelja, dva FOTELJA in PRALNI STROJ Gorenje. ® 52-254_2804
Prodam TROSED in dva FOTELJA. ® 37-340_2855
Prodam SPALNICO. ® 46-004
Usnjen TROSED, dva FOTELJA in klubsko MIZO, novo, še zapakirano, prodam 45 odstotkov ceneje. Pavlic, Kidričeva 26, Kranj, ® 41-038_2896
Ugodno prodam nov, še zapakiran REGAL za dnevno sobo. ® 26-737 Zaradi selitve ugodno prodam SPALNICO in nizko OMARO za dnevno sobo. Pirnar, Sr. Bitnje 79, Žabnica, ® 24-700 2954
Moderni interieri
nudi:
po zelo ugodni ceni zložljive mize, stole in ležalnike za kampiranje
stol 169 din miza 267 din ležalni stol 284 din ležalna postelja 264 din
Se priporoča Lesnina v Kranju in na Jesenicah
STANOVANJA
Nujno najamem GARSONJERO ali manjše STANOVANJE. Šifra: OBRTNIK_2748
Situirana uslužbenka s hčerko nujno potrebuje GARSONJERO ali
1- sobno STANOVANJE, lahko starejše. Šifra: RAČUNOVODKINJA _2751
Intelektualka z enim otrokom najame STANOVANJE v Radovljici ali bližnji okolici. Šifra: DOM 2769
Zamenjam 3-sobno družbeno STANOVANJE v Ljubljani, za podobno ali manjše na relaciji Rado vljica - Lesce - Bled. Šifra: OTRO-Cl _2784
Dekletom ali upokojenkam oddam ogrevani SOBI, posebni vhod, poleg avtobusne postaje. Naslov v oglasnem oddelku. 2835
Pritlično 1-sobno STANOVANJE, primerno tudi za lokal, prodam. Stojanovič, Frankovo naselje 160, Skofja Loka. Ogled v petek in soboto od 16 do 19 ure in v nedeljo od 8 do 12 ure._2926
2- sobno STANOVANJE, 55 kvad.m. na Planini prodam ali zamenjam za majše z doplačilom. ® 33-901, po 20 uri_2928
Zamenjam 1-sobno družbeno STANOVANJE na Planini I., za večje stanovanje v Kranju. ® 37-454_3004
3- sobno STANOVANJE na Jesenicah zamenjam za enako ali manjše v Kranju. Šifra: MENJAVA 3030
@©!IM^©JI3GLAS   22. STRAN
MALI OGLASI, OGLASI
Petek, 2. marca 1990
A U T O B E
DAR
nn
K F 2 ■ Te i le
m
BELJAK, FRIEDENSSTRASSE 24. tel.: 9943-4242-42250. FAX 44100
NADOMESTNI DELI ZA VSE AVTOMOBILE • VELIKO SKLADIŠČE OB SREDAH IN SOBOTAH GOVORIMO SLOVENSKO PONUDBA MESECA:
MOTORNO OLJE — M U L TI GRADE SAE 15W40 ZAVORNA TEKOČINA SHELL D. O. T. 4   5 I SVEČKE CHAMPION: N7YC   4 koti BENCINSKI FILTRI ZA SKORAJ VSE TIPE (6,8) CENE Z DAVKOM!
29 — 289,— 79,— 9,90
VOZILA
Prodam ohranjen R 4, letnik 1978. Zg. Bela 39, Preddvor, ® 45-707 _ 2402
Prodam JUGO 45, letnik 1982, pre-voženih 38.000 km, zelo dobro ohranjen. Drulovka 17/c, Kranj _2717
Prodam Z 101, letnik 1986, registri-rana do februarja 1991. Vojko Ru-tar, Boh. Bela 136, ® 77-037 2727
GOLF JX, skoraj nov, metalik, 5.500 km, dodatno opremljen, prodam® 22-910 2759
Prodam rezervne dele za OPEL MANTO, letnik 1972.® 631-784
126 P, letnik 1981, 55.000 km, ohranjen, garažiran, prodam. Perko, Pot na Zali rovt 5, Tržič, ® 50-057 2872
Prodam MOPED Tomos 15 SL. Podbrezje 41, Duplje_2874
JUGO koral 55, letnik 1989, z avto-radiem, ugodno prodam. ® 631-031 2876
VES ČAS RAZPRODAJI NOVO V M UJAKU
TOYOTA
TSCHEfTNITZ
SERVIS
PRODAJA VOZIL NADOMESTNI DEU DODATNA OPREMA UNIVERZALNA DELAVNICA BELJAK - SEVER • LANDSKRON TEL.! »943-4242-4442OI
GOSPODINJE!
Skrinja pušča vodo? Pokličite
IZOLACIJE SERVIS -BOJAN ROPRET,
Hotemaže 47/b, Preddvor, tel.: (064) 45—352
Popravilo opravimo na vašem domu.
Prodam R 4 GTL, letnik februar 1989. ® 81-489, od 6. do 8. ure in od 20. do 22. ure_2877
Prodam VISO dub II, letnik 1982, 44000 km Cena 42.000,00 din. Informacije na ® 78-155, od 14.30 do 16.ure 2878 Prodam Z 101, letnik 1985, registrirana do 30. 1. 1991. ® 26-846 2882
Prodam VESPO 200 PX in Tomos ATX, dodatno opremljen. ® 631-984_2772
Prodam Z 750, registrirana do avgusta   1990.   Ogled popoldne.
® 57-809_2776
Z 101 C, letnik 1981, prodam. ® 77-077_2778
Prodam R 4, letnik 1988 in Z 101, letnik 1986. Pipanova 22, Šenčur
2779
126 PGL, letnik 1979, registriran do 1. 2. 1991, prodam. ® 45-184 2781
Ugodno prodam Z 101 luxe, letnik 1976, registrirana do oktobra 1990 ali zamenjam za Z 126 P. ® 45-670, v soboto popoldne 2790
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985, registrirana do 1. 2. 1991. Prešeren, Reber 12, Bled - Zasip 2791
Prodam ŠKODO 120 L, letnik maj 1988, prevoženih 15.000 km, gara-žirana. ® 75-248, popoldne 2793
Prodam R 4, letnik 1978. ® 46-030 _2794
Prodam Z 101, starešji letnik, obnovljena, za 1.100 DEM. Ogled pri skladišču "Vinojug", Šenčur 2797
Prodam karambolirano Z 128, le tnik 1987. ® 68-317_2798
Prodam Z 101, letnik 1985. Trboje 41, Kranj_2802
Prodam LADO samaro, stara 2 leti in pol. Odar, Vrbnje 19/b, Radovljica 2809
Prodam nov JUGO 45, še neregistriran. ® 68-749 2815
Prodam Z 850, letnik 1985, dobro ohranjena. Informacije po 14. uri. Matjaž Guzelj, Sopotnica 3, Skofja
Loka__2816
Prodam MOTOR 14 M. Mitja Mlakar, Letališka 6, Šenčur - Voglje, ® 49 245_2817
DIANO, letnik 1980, brez motorja, prodam® 28 433 ali 22-277 2818
FIAT 127, letnik 1977, italijanski, dobro ohranjen, prodam. Janez Meglic,    čadovlje     15, Tržič,
® 51-399_2819
Prodam GOLF JGL, letnik 1981, lepo ohranjen. Kolar, Gorenjskega odr. 8, 4. nadstropje, Kranj 2822 Prodam GOLF d]e^^TeTml7l984^ za 9.000 DEM ® 80-154 2825
ProdamlUGO 45, letnik 1988. In-formacije na ® 78-665 2826
Prodam nov AVTOMATIK Kolibri, 300 DEM ceneje. ® 33 796 2834
AUDI 80 L, letnik 1975, odlično ohranjen, prodam. ® 45-244, popoldne 2836
Prodam VvV hrošč 1200, starejši letnik. Cena 1.300 DEM. Informacije na ® 26 616, samo dopoldne _2840
Prodam GOLF, letnik 1978 ® 23 845, od 17 ure dalje 2841
Prodam Z 101, letnik december 1986. ® 25 047_2842
NSU 1000 C, registriran, z rezervnimi deli, zelo ugodno prodam. ®68-635 2846
Hotel
" Kranj
domača hrana solidna postrežba ugodne cene
PRILOŽNOST ZA
- zaključene družbe
- obletnice
- poslovna kosila
ZA DAN ŽENA
PRIPOROČAMO
REZERVACIJE
ODPRTO VSAK DAN tel.:21-466
Prodam Z 750 in neregistrirano Z 101. Barbara Koligar, Bazoviška 15, Radovljica_2850
Prodam 126 P. Polanič, Delavska 44/a, Kranj - Stražišče. Ogled po
17 uri._2856
Prodam GOLF bencinar, letnik 1980, registriran do 29. 12. 1990. Seljakovo nas. 12, Kranj - Stražišče 2860 Prodam 126 P, letnik 1977, registri-ran do avgusta 1990. Cena 6.000,00 din. Informacije na ® 82-705, po
15. uri_2862
Ugodno prodam TOVORNI AVTO Man, starejši letnik, registriran do oktobra 1990. V račun vzamem tudi osebni avto.  Informacije na
® 82-363, po 18. uri_2863
Z 101, letnik 1977, registrirana do decembra 1990, prodam za 2.000 DEM® 50-332_2867
JUGO koral 45, letnik 1988, pro-dam. ® 73-664__2868
Prodam GOLF, letnik 1981, prevoženih 78.000 km, registriran celo leto. ® 24-846, dopoldne 2870
AUDI 80 GLS, letnik 1977, lepo ohranjen, prodam. Pavlovič, Old hamska 1, Kranj, ® 26-255 3095
Prodam tovarniško nov JUGO Florida. ® 26-517, do 18. ure dalje
3096
CITROEN GX 1.2, letnik 1978. ob novljen, prodam za 3.300 DEM. Borenovič, Vrečkova 4, Kranj, ® 35 943_2884
Prodam dobro ohranjen JUGO 45, letnik 1981. Meglic, Veljka Vlahovi-
ča 9, Kranj, ® 34 728_2885
Prodam CITROEN GSX 1300, letnik 1978. Cena 2.000 DEM. ® 51 320__2886
Prodam Z 750 SE, letnik 19ŠT Krašnova 7, Kranj Primskovo _2888
Prodam Tomos AVTOMATIK A 3 ML in Z 101, letnik 1974, registrirana do avgusta 1990. ® 620-940
2889
Ugodno prodam Z 101 GTL, letnik 1986, registrirana do novembra 1990. Informacije na ® 88 545
_2890
Prodam   126   P,   letnik f982~
® 68-322__2891
Prodam zelc dobro ohranjen 2 leti star JUGO 45 AX, registriran do decembra 1990. Cena 6.000 DEM v dinarski protivrednosti. ® 81-700, dopoldne_ 2892
Prodam Z 750. letniki976 in Z 750, letnik 1978, obe generalno obno vljeni in registrirani celo leto. So-kolov, Huje 1, Kranj_2893
Prodam Z 750, letnik 1980, zelo dobro ohranjena. Retljeva 12, Kranj -Čirče__2894
Prodam BMW 316, letnik 1979, z dodatno opremo. ® 80-087, od 16. ure dalje 2895
Prodam Z 750, letnik 1980, registrirana do februarja 1991. ® 57-706, popoldne 2898
NADA JELOVČAN
GRENC 2 64220 SKOFJA LOKA. tel 064 832 094
Cenjene stranke obveščamo, da je DISKONT Jelovčan Nada, Grenc 2, Skofja Loka ponovno odprt ob nedeljah od 9. do 12. ure. Začetek s prvo nedeljo v marcu. Ob sobotah je diskont odprt od 7. do 18. ure, ostale dni v tednu pa od 7.30 do 12. in od 13.30 do 19. ure.
Za nakup se priporočamo!
Prodam lepo ohranjen BMvV 320, letnik 1979, z dodatno opremo. ® 69 084 2900
Prodam JUGO koral 45, letnik av-gust 1989. Šuceva 9, Kranj 2903
Ugodno prodam Z 101 GX 1.1, le-tnik 1987 ali zamenjam za cenejši avto. Ogled v soboto od 15. do 18. ure. ® 51-187, Čehič_2904
Prodam VW 1200, letnik 1976, garažiran, dobro ohranjen. Krvavška 18, Cerklje_2908
MERCEDES 200 D, letnik 1975, prodam. ® 622-438_2914
Prodam FIAT 127, letnik 1978, registriran do januarja 1991. Poklukar, Zg. Gorje 7/b__2915
Ugodno prodam Z 126 P, letnik 1981. ® 77-477_2918
Prodam GOLF, letnik 1980 in Z 750, po delih® 37-279 2919
Obveščamo vas, da je v Lescah odprta
NOVA
PRODAJALNA TRDIH GORIV
Nudimo premog in drva po ugodnih cenah.
Šobčeva 17, Lesce Tel.: 74-009
Prodam 126 P, star 16 mesecev Cena po dogovoru. ® 36-891 2920
Prodam štiri skoraj nove GUME, dim. 8.25 x 20, po 1.600,00 din, razne DELE za Tam 5000 in starejšo Z 750, celo ali po delih - motor ima 95.000 km. Frantar, Zg. Jezersko 138 2921
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986\ v dobrem stanju. Praše 55, Mavči če_2924
Ugodno prodam Z 850 AK, kombi, letnik 1985. ®622 197, Puštal 151, Skofja Loka_2925
Prodam JUGO 55, letnik 1985. Božič, Trg svobode 31, Tržič 2934
Prodam REZERVNE DELE - ploče-vina in motor z menjalnikom za Z 101. Oblak, Gregoričeva 28, Kranj Čirče, ® 38-758_2935
Prodam R 4. Redžič, Gradnikova 9, Kranj 2936
PLESNA	
ŠOLA 0	
KRANJ %	
DELAVSKIMI	
DOM - ra>	
VHOD 6 *M	
TEL.:37-949	
Prodam Z 750, letnik 1978. Može, Triglavska 5, Bled 3018
Prodam MOTORNO KOLO Tori, le-tnik 1987. Cena po dogovoru. Milan Justin, Frankovo nas. 41, Škof-ja Loka_3020
letnik 1979. 3021
Prodam Z 101, ® 33-851
Prodam TAM 75 T 5 furgon, Z 101 in R 12 TL karavan. Andrej Perčič, Tenetiše 20, Golnik 2941
Prodam GOLF JX, letnik 1987, ben-cinar, 1.600 ccm, bele barve. Bregar, Cankarjeva 12, Radovljica
_2948
Prodam 126 P, letnik 1984. ® 37-955_2955
Prodam 126 P, prevoženih 2.000 km. Dorfarje 31, Žabnica, ® 633-297 2957
Poceni prodam POLONEZ, letnik 1982. ® 35-950 2959
Prodam R 4 TL, letnik 178, karam-boliran, celega ali po delih. Zdrav-ko Sodja, Jereka 2, Boh. Bistrica _2963
Prodam Z 101 konfort, letnik 1980, registrirana do januarja 1991. ® 45-250_2967
Prodamo JUGO koral 45, letnik 1989. Cena 38.000,00 din. Informacije na ® 27-481, od 7. do 15. ure
_2968
Prodam GOLF, letnik november 1979, obnovljen. C. 1. maja 73, Kranj 2971
Prodam Z 750, letnik 1977. Zvonko Hribar, Trg Prešernove brigade 10, stan. 45, Kranj 2973
Ugodno prodam VW JETTA, letnik 1987 in nov JUGO koral 55. ®27-731 .2974
Prodam JUGO 45, letnik 1988. ® 21-710 _ 2983
R 4, letnik 1984, prodam za 21.000,00 din® 35-922 2988
BMW 520, letnik 1981, 1. registra-cija 1984, registriran do februarja 1991, prodam ali zamenjam za starejši   Jugo   45,   z doplačilom.
® 066/23-756_2990
Prodam nov JUGO koral 60 in JU-GO 1.1 GX, letnik november 1987.
® 68-472_2991
Prodam dobro ohranjen JUGO 45, letnik 1981, 65.000 km. Urh, ® 27 544 2993
Prodam JUGO koral 55, star 1 leto. Krajnik, Poljanska c. 32, Skofja Loka 2994
Brazda Kalan, Poljšica 6, Podnart Tel.: 064/70-225
Po konkurenčnih cenah nudimo nove traktorje: Zetor, Ursus, IMT, TV, TD; nakladalke, obračalnike, vitle, sadilce, kosilnice BCS s posebnim popustom...
Plačate lahko tudi s posojilom!
Se priporočamo!
Po zelo ugodni ceni prodam LADO riva, letnik julij 1987. Miltenovič, Valjavčeva 14, Kranj 2996
Prodam Tomos AVTOMATIK, še v garanciji, z litimi platišči in smero kazi. Cena 7.500,00 din Matjaž Po-Ijanec, Selo 43, Bled 2997
Prodam GOLF JX diesel, letnik 1987 ali zamenjam za manjši avto, z doplačilom. ® 78-802, v soboto od 13. do 15. ure 3002
Prodam Z 750, letnik 1979. Cena 8.400,00 din Ogled popoldne. Dr-žanič, C. na Belo 1, Kranj - Kokrica _3003
Prodam Z 101 1.1. GX, letnik 1988. Vinko Gale, Pavle Medetove 40, Naklo_3008
OPEL KORSA 1.2 S, letnik 1987, 22.000 km, kot nov prodam. ® 77-059, popoldne_3010
Zelo ugodno prodam 6 mesecev star JUGO koral 60, 3.500 km. ®35-876 _3011
R 4, letnik 1978, prodam. Franc Kr melj, Grajska pot 6, Skofja Loka _3012
Dobro ohranjeno Z 750 LE, letnik 1984, ugodno prodam. ® 26-232 _3014
Ž~750 SE, letnik 1980, prevoženih 46.000 km, obnovljena, registrirana do septembra 1990, prodam. ® 27-148 3017
Prodam  JUGO  45,  letnik 1986.
® 24-208__3022
OPEL KADETT 1.3 LS, letnik junij 1987, prodarrf za 22.000 DEM. V račun vzamem brezhibno MANTO 1.6. Informacije na ® 723-401, zvečer 3023
JUGO koral 55, letnik 1989, regi-striran do 4. 3. 1991, 6.500 km, kot nov, ugodno prodam.
® 061/611-279 3024
Za R 4 prodam dvoja leva in dvoja desna zadnja VRATA in desna prednja VRATA. Dornik, Sebenje 96, Bled-Zasip, ® 77-744 3026
Prodam R 4, letnik 1976. ® 24 921 _3027
JUGO 45 L, letnik 1986, registriran do februarja 1991, rdeče barve, prodam za 5.300 DEM. ® 70-574 _3028
BT 50, letnik 1987, dobro ohranjen, malo vožen, ugodno prodam. C. II. grupe odredov 7, Cerklje 3029
Prodam AUSTIN 1300, v odličnem stanju. ® 66-248 3034
Ugodno prodam nov MOTOR APN 6.® 37-382_ 3038
Prodam Tomos AVTOMATIK, letnik  1987,  vožen  eno  leto, za 4.000,00 din. ® 48-209, po 16. uri __3040
Prodam rdečo LADO samaro, letnik 1987, z Michelin gumami in brako PRIKOLICO. Kuratova 48, Kranj - Kokrica ® 24-327 3041
Prodam JUGO 45, letnik 1984. ® 061/627-103_3043
Ugodno prodam GOLF, letnik december 1982. ® 57-364 3045
Prodam MOTORNO KOLO Tomos 14 TL. ® 50-027_3049
Prodam R 4, letnik 1984, garažiran, registriran do decembra 1990. Ce-na 4.500 DEM.® 36-028 3051
Prodam dobro ohranjeno LADO riva 1300, letnik oktober 1986, prevoženih 21.000 km. Krišelj, Gorice 57, Golnik_3054
Prodam Z 101, letnik 1984 in APN
6. ® 38-157_3057
Prodam dobro ohranjeno in registrirano Z 750, za 3.500,00 din. Stražiška ul. 12, Kranj, ® 21-515 _306_2
Prodam 126 PGL, letnik 1987. ® 58-010_3062
ŠKODO 120 LS, letnik 1979, vzdr ževana, prodam. Stepan, T. Vidmarja 6, Kranj, ® 33-673 3066
Prodam R 4 TL, letnik 1982. Cena 16.500,00 din® 79-045 3067 OPEL KADETT GL limuzina, 4 vra-ta, konsignacijski, star 3 leta, 44.000 km. Cena 21.000 DEM. ® 77-175 3068
Z 101 poceni prodam. ® 36-838 __3072
Ž 750, 1. registracija 1985, prodam.
® 25-639_3075
MOTOR Tomos kolibri, popolnoma nov, še v garanciji, prodam za
8.900,00 din® 24-155_3079
Prodam JUGO 45 A, letnik 1987.
Tenetiše 44, Golnik_3080
Prodam Z 101 mediteran, letnik
1979. ® 36-396_306H
Ugodno prodam CITROEN GA, letnik 1981, garažiran, lepo ohranjen. Zg. Brnik 132, Cerklje 3083
Prodam ALFA ROMEO alfeta, letnik 1977, 5 prestav, zelo ohVanje-na, registrirana do 3. 2. 1991. Cena 28.000,00 din. ® 80-785 3084 Prodam novo LADO karavan, le-tnik 1989. Velesovo 6, Cerklje 3086 Z 101 L, starejši letnik, prodam. Ogled v soboto popoldne. Polaj nar, Zasavska c. 64, Kranj 3087
Ugodno   prodam   Z-750, letnik
1976. ® 25-085._
OPEL KADETT 1,3, letnik 1983, prodam za 11.000 DEM ® 75-059 (od
7. -9. ure dopoldan.____
Prodam JUGO 45A, letnik 1987. -® dopoldne 27-761, popoldne 40 545 __2759
Prodam ZASTAVO 750, I. 1981, ka-ramboliran sprednji del. ® 36-825
DAS-D0BIŠ
Tel.: 064/35-981
POSREDUJEMO PRI NAKUPU IN PRODAJI RABLJENIH AVTOMOBILOV.
DAS - DOBIŠ
POSREDNIŠKO PODJETJE d.o.o. JANKA PUCLJA 9 64000 KRANJ Tel.: 064-35-981
SVETOVANJE IN STORITVE PRI PRODAJI IN NAKUPU:
- AVTOMOBILOV
- HIŠ
- PARCEL
- VIKENDOV OBIŠČETE NAS LAHKO OD 8h DO 12h IN OD 15hDO 18" SOBOTA OD 8h DO 12*
Ugodno prodam SIMCO horizont talbot, letnik 1981. Cena 45.000 00 din. ® 39-290_3089
Prodam Z 126 P, letnik 1983. Cena 2.500 DEM® 620-026 3090 Prodam VVARTBURG, letnik 1978, registriran do avgusta 1990. Cena 15.000,00 din. Rade Došenovič, Hrušica 71/c, Jesenice 3092 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987, dodatno opremljena. Cena 51.000,00 din® 37-351 3094
ZAPOSLITVE
Honorarno zaposlim DEKLE - žensko v trgovini na Bledu. Informacije po 15. uri - Blejski sonček 2691
Redno zaposlim dva PEKA. Pod-hom 9, Zg. Gorje (pri Bledu) 2766
Takoj zaposlim samostojnega MIZARJA. Možen kasnejši najem de-lavnice. ® 061/841 -048 2785
Redno ali honorarno zaposlim IZDELOVALCA AKVARIJEV. ® 24-571_2824
Iščem kakršnokoli DELO v okolici Škofje Loke. Informacije na ® 633-418, od 14. do 16 ure 2829
Simpatično dekle s prakso v STREŽBI zaposli Gostišče "Ple-vna" v Skofji Loki. Informacije na ® 633-092 ali 632-445_2923
Zaposlim KV LIČARJA. ® 48-601 2942
KV AVTOMEHANIK in ŠOFER A, B, C in E kategorije, išče sebi primerno delo. ® 68-255 2952
Iščemo AKVIZITERJE. Šifra: PO-HIŠTVO 2969
KUHARJA. 3009
Zaposlimo KV ® 77-458
Na Jesenicah iščem žensko za POMOČ v gospodinjstvu. ® 061/328-927 3065
ŽIVALI
Prodam brejo TELICO simentalko. ® 45-594_2960
Prodam 5 tednov staro TELIČKO. ® 52-113_2965
Prodam PUJSKE, težke od 25 do 35 kg. ® 85-483_2985
Rjave JARKICE ter manjše in večje PRAŠIČKE, prodam. Možna dostava na dom. Stanonik, Log 9, Skofja Loka 2998
Prodam 10 mesecev starega LA-BRADORCA. ® 34-351_3006
Prodam 8 mesecev starega ŽRE-BETA - haflinger. Pongrac, Žirovni-ca 13__ 3007
Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko. ® 80-755_3015
Prodam 8 mesecev brejo KRAVO, težka 550 kg. Savska 41, Bled -
Ribno_ 3019
Prodam 200 kg težko TELIČKO si-mentalko in oddam 1 leto starega VOLČJAKA. Trboje 31, Kranj 3048
Prodam težko TELICO, breja 8 mesecev. ® 66-232_3053
Prodam BIKCA simentalca Sp. Lipnica 25, Kamna gorica, ® 74-801_ 3070
Pet tednov starega BIKCA zame njam za teličko, staro do 10 tednov. Krajnik, Frankovo nas. 4, Skofja Loka, ® 633-940 3076 Prodam plemenske ZAJCE sami ce. Bodovlje 21, Skofja Loka 3088
Prodam KOKOŠI za zakol ali na-daljno rejo. ® 52-005 2567
Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Pivka 7, Naklo_2576
Manjše in večje PRAŠIČE prodam. Stanonik, Log 9; Skofja Loka 2754
Ugodno prodam več 10 dni starih BIKCEV frizijcev. Basaj, Suha 40, Kranj 2774
Petek, 2. marca 1990
23. STRAN
JEHGLAS
Prodam mlado KRAVO tik pred te-litvijo. Vidic, Poljšica 42, Zg Gorje ____2782
Prodam JAGENJČKE, težke približno 30 kg, po 30,00 din za kg žive teže in jalovo KRAVO -g? 45 293 _____ 2789
Prodam TELICO simentalko, breja 3 mesece in pol. Justin, Hotavlje 39, Gorenja vas__2801
Prodam 8 mesecev brejo KRAVO simentalko, ki bo tretjič telila. ®65-037 2808
Pro d a ni J ARKIČE IrT hlevski GNOJ Peter Grašič, Gonče 44, Golnik 2810
Prodam dva BIKCA križanca, stara lOdni. Struževo 20, Kranj 2820 Prodam polovico BIKA. Dvorje 41,
Cerklje_2843
Prodam 300 kg težkega BIKA in KRAVO po izbiri Strahinj 7, Naklo __2844
Prodam KRAVO s teletom ali brez. Grahovšče 14, Tržič - Lom 2847
Prodam MESO od mlade govedi in podarim TELIČKO, staro 1 teden ter prodam betonske STEBRE za kozolec. Markič, Gorice 13, Golnik ___2849
Prodam tri mlade SVINJE za dopi-tanje ali zakol in KRAVO, breja 8 mesecev. Sp. Brnik 60, Cerklje ___2852
Prodam VW hrošč, letnik 1975. Sp.
Brnik 60, Cerklje_2853
Prodam PRAŠIČKA, težkega od 30 do 40 kg. Sodnik, Pivka 11, Naklo __ 2861
Prodam 90 kg težke PRAŠIČE. Zg. Upnica 10, Kamna gorica, ® 74-804, popoldne_2864
PIŠČANCE pohance, hranjene z domačo krmo, prodam. Visoko 41, Šenčur, ® 24 288, od 15. do 19. ure 2865
Prodam KRAVO po drugem teletu, čista frizijka in BIKA, težkega 330
kg. Vrbnje 36, Radovljica__2906
Prodam BIKCA, starega 6 tednov. Lahovče 27, Cerklje__2907
Prodam polovico BIKA. Zg. Bitnje 18, Žabnica__2910
Prodam dve breji KOZI ® 48 041 _2912
Prodam TELICO po izbiri. ■2J65-014 2913
Prodam krmilno PESO,plemenske ZAJCE in ZAJKLJE. Strahinj 65,
Naklo_ ____ 2927
Prodam KRAVO s teletom. Žablje
2, Golnik •__ 2930
Prodam himalajsko MAČKO, z rodovnikom. © 39-859___2932
Prodom četrtino BIKCA, krmljen z domačo krmo. Naslov v oglasnem oddelku._ 2913
Prodam 6 tednov staro TELIČKO simentalko. Sp. Besnica 151 2944
Prodam TELIČKO frizijko, s'ara 6 mesecev. Arh, Tupaliče 10, Preddvor 2953 Prodam večjega BIKCA za nadalj-no rejo. Dorfarje 31, Žabnica 2956
Prodam 8 mesecev brejo TELICO   Prodam  PAPAGAJE  -  nimfe in simentalko. Vopovlje 15, Cerklje      nandaj.   Sr.   vas   11, Šenčur, 3035   ® 25 861, int. 395, dopoldne 3091
JOŽE KRISTAN
NOVA VAS 17 Radovljica
Tel.: 73-365
KOMPLETNE
POGREBNE
STORITVE
- Prevozi pokojnikov in žar
- Krste
- Žarne niše (za pokop žar)
- Cvetje, venci
- Osmrtnice, zahvale
- Ureditev dokumentacije
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka v pokoju iz tovarne Velopnevmatike
ZOFIJA GROS
roj. 1914
Od nje smo se poslovili v soboto, 24. februarja 1990, ob 15. uri na kranjskem pokopališču.
SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ
V SPOMIN
KARLU JELENCU, mi.
Štiri leta mineva, kar si nepričakovano odšel od nas. Hvala vsem, ki se ga spominjate!
NJEGOVI
Dražgoše, Gorje pri Bledu, 28. februarja 1990
V SPOMIN
Minilo jc leto, odkar je za vedno odšla v svoje tiho domovanje, kjer spi nevzdramno spanje, naša draga mama
IVANKA OBLAK
roj. Hladnik
Vsem. ki sit jo obiskovali, jo cenili in spoštovali ter se je še vedno kakorkoli spominjate, se najlepše zahvaljujemo.
Njeni otroci / družinami
Križe, Kranj, Ljubljana, Beograd, 17. februarja 1990
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat in stric
MATEVŽ STUDEN
Grenkevov ata
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni, posebej dr. Sajev-čevi, osebju Bolnišnice Golnik, dr. Potokarjevi in patronažni sestri Anki. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem Ikos Kranj, Iskra-Kibernetika, Jelovica — obrat Kranj, KOP Kranj za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi duhovnikoma ter pevcem.
VSI NJEGOVI
Tenetiše, 6. februarja 1990
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete
REZKE ŽNIDAR
upokojenke Dinosa Kranj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji v njenih težkih trenutkih pomagali in ji stali ob strani. Posebna zahvala dr. Polonci Steinmann-Greiser, dr. Ažmanu, dr. Potočniku, osebju bolnišnice Jesenice in Golnik, sorodnikom, sosedom, sodelavcem Kokre Kranj, sodelavcem Dinosa Kranj, prijateljem, g. župniku za lep obred, pevcem, g. Slavki Grošelj, g. Veri Jero-mel za izrečene poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, ji darovali toliko cvetja in jo pospremili na njeni zadnji poti.
NJENI NAJDRAŽJI
Kranj, 23. februarja 1990
ZAHVALA
V 80. letu nas je zapustil naš oče, brat, stari oče in stric
ALOJZ KRIŠELJ
iz Zg. Bele 2
Iskreno se zahvaljujemo sosedom iz Francarije, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem iz Iskre — podjetje Stikala, OŠ Simon Jenko Kranj in DE Prim-skovo ter Gorice, pevcem Gorenjci iz Nakla, g. župniku za pogrebni obred, zvonarjem ter vsem, ki ste darovali vence, cvetje in denarno pomoč, nam izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma Albina Drolca za dolgoletno nego in pomoč v njegovi bolezni. Vsem še enkrat
iskrena hvala!
VSI NJEGOVI Zg. Bela, Preddvor, Gorice, 14. februarja 1990
ZAFIVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tete
ZOFKE GROS
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se pevcem in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
ŽALUJOČI: Vsi njeni
Hrastje, 24. februarja 1990
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
ROKA
HUDOBIVNIKA
p. d. Novakovega ata iz Hotemaž
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom. Cestnemu podjetju, 1BI Kranj, Domu Albina Drolca Preddvor za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni osebju Doma Albina Drolca za nego in skrb. Zahvaljujemo se dr. Sajovcu za zdravljenje na domu, pevcem, g. dekanu iz Šenčurja in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
ZAHVALA
Pomlad že prišla bo, ko te na svet ne bo.
Ob izgubi dragega očeta, tasta, deda in pradeda
JAKOBA LANGUSA
Zadnekovega ata iz Peračice
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, osebju doma dr. Janka Benedika v Radovljici, sodelavcem Tehničnega biroja Jesenice in Gorenjca iz Radovljice za številno spremstvo ob slovesu, izraze sožalja in cvetja, sosedu Mlakarju za poslovilne besede, pevcem iz Radovljice za lepe pesmi, gasilcem iz Leš in Brezij za spremstvo in slovo na njegovi zadnji poti, g. župniku za opravljen obred ter vsem, ki so ga obiskovali in mu kdaj posvetili lepo misel ali drobno pozornost.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata
PETRA VERBIČA
i/. Gosposvetske 13, Kranj
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za darovano cvetje, izrečene besede sožalja in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se odredu ZB Zlato polje, godbi ZB in tovarni Sava za poslovilni govor ter Savskemu oktetu za zapete žalostinke. Ohranili ga bomo v lepem, nepozabnem spominu.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, tasta, brata
MIHA HAFNARJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Zahvala tudi delovnima organizacijama Elektro Kranj in Nama Skofja Loka. Zahvaljujemo se dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI
Zg. Bitnje, Skofja Loka, 20. februarja 1990
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, deda, pradeda, tasla in strica
FRANCA LUSKOVCA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Planike Kranj in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
Kranj, 14. februarja 1990
/
Iskra Tel začela s seznami »odpisanih
Črni petek za Iskrine delavce
Kranj, 28. februarja - Minuli petek bodo delavci mešanega podjetja Iskra Tel, ki so jih odpisali kot tehnološki višek, pomnili kot enega najbolj črnih v svojem življenju. Resda so že od lani, ko je bila sklenjena družabniška pogodba / nemškim partnerjem, kmalu zatem pa tudi kolektivna pogodba med sindikatom in gospodarsko zbornico, vedeli, da bo podjetje odpustilo več sto delavcev, ki veljajo za tehnološki, ekonomski ali organizacijski presežek. Toda ko so prejšnji petek začeli deliti ljudem odločbe, da jih ne potrebujejo več, je na desetine delavcev doživelo šok.
Zgodba ima svoj začetek lani, ko je Iskra Tel sklenila dru-žabniško pogodbo s Siemen-som in je bil partnerjev pogoj tudi zmanjševanje števila zaposlenih. Slednje je opredelila tudi kolektivna pogodba, v tovarni pa so osnovali še pravilnik o ugotavljanju presežnih delavcev in zagotavljanju njihove socialne varnosti, ki prinaša ek-saktna merila, po katerih bodo odpuščali, in določbe, kako sicer zagotavljati socialno varnost teh ljudi (s prezaposlitvami, predčasnimi upokojitvami, odpravninami), le da glede tega tudi naša delovna zakonodaja še ni rekla odločilne besede. Od okoli 1600 ljudi jih je 400 odveč, več kot polovica jih v sedanji prvi fazi prejema - ne še delovnih knjižic, pač pa odločbe, ki dajo vedeti, da jih to čaka. Ob zdaj veljavni zakonodaji ob 85-odstotnem OD čez dve leti, ob spremenjeni morda že prej.
Poslovno potezo tovarne, ki se s preveč delavci ne more postaviti na noge, je razumeti. Tudi pravno postopku ni kaj očitati, čemur pritrjuje tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja Mato Gostiša, ki dodaja, da se bo v pritožbenih postopkih seveda še izkazalo, ali so bili za seznam odvečnih izbrani pravi ljudje.
Ob brezdušnih dejstvih pa le ne moremo mimo ljudi. Se včerajšnji delavci, danes pa odvečna delovna sila na črnih listah odpisanih, se bridko sprašuje-
jo, zakaj so prav oni na seznamu, ko vendar nimajo druge možnosti preživetja, ne kmetije ne obrti ne "fuša", ko so desetletja pridno delali, ko bi sprejeli tudi drugo delo, zdaj pa doživljajo, da jim nemški predstojnik s prevajalko ob strani izroči odločbo, da so odveč, in še drugo, da do nadaljnjega ostanejo doma za 85 odstotkov plače. Večina jih niti ne ve, kam naj se obrnejo po zaščito, po nasvet, komu naj se v 15 dneh sploh pritožijo, komu je sploh mar zanje. Kje je sindikat, ki naj jih ščiti?
Jože Košir, predsednik sindikalne konference Iskra Tel, nam je
najprej razložil poslovno in zakonsko plat zadeve, nato pa dejal: »Potem ko smo izdelali in uskladili pravilnik, se v sindikatu nismo več ukvarjali s
presežki. Vodstvo jih je določilo, sindikat pa se bo vključeval v kasnejših pritožnih postopkih, kjer bo delavcem nudil zaščito in pravno pomoč. Za delavce je resnično težko, sindikat jim ne more najti ne dela ne materialne varnosti, ker nima lastnih virov, denimo fondov za brezposelne. Tudi družba nima socialnih programov za takšne primere. Sicer pa naj bi pri nas sindikat postal tak kot na zahodu - dovolj močan, da bi bil enakovreden partner podjetniku.«
Zdaj ni videti, da bi bil takšen. Jože Antolin, predsednik kranjskega sindikata, pa ob Istrinem primeru razmišlja tudi o vodilnih ljudeh, ki so bolj kot odvečni delavci odgovorni za propad tovarn, vendar se ne znajdejo na nobenem črnem seznamu. Narobe, sami jih sestavljajo za delavce. »V Iskri bi morali upoštevati moratorij na ugotavljanje in odpuščanje odvečnih delavcev, ki ga je v fe-
bruarju podprla slovenska skupščina,« je dejal. »Toda odločbe so se kljub temu pojavile. Sindikat v tovarni bi moral preveriti postopke, zahtevati objavo spiskov in preveriti merila, zakaj se je ta ali oni znašel med odvečnimi, zlasti pa terjati, da se ljudi bolj človeško seznani z dejstvom, da njihovega dela ne potrebujejo več. V teh okoliščinah se bo sindikat lahko najbolje izkazal v svoji zaščitniški vlogi.«
S pravo detektivsko spretnostjo smo našli troje delavcev, ki so prejšnji teden dobili odločbe, da so odveč.
Marinka Oblak iz Predo-
selj: »Težko sem sprejela dejstvo, da me v tovarni, kjer sem delala 21 let, ne potrebujejo več. Od decembra sem bila na "prisilnem" dopustu in čakal, da me pokličejo na delo, že prej sem bila skupaj z več sodelavkami tudi "izposojena" Kibernetiki. Rada bi še delala, tudi če bi me v tovarni razporedili ali mi našli drugo delo, vendar o tem ni bilo nobenega govora. Izročili so mi le odločbi, prvo, da sem tehnološki presežek, in drugo o 85-odstotnem osebnem dohodku za dve leti. Ne vem, po kakšnih merilih so nas odpuščali, socialne razmere jih niso zanimale. Mnogim je gotovo huje kot meni, ki skrbim za sina invalida, mož pa je že upokojen.«
Cveta Djukič iz Kranja: »Odkar sem v tovarni dobila odločbo, da sem tehnološki presežek, sem močno prizadeta. Po 12 letih v Iskri, ko mi niso bile pomembne ne nadure ne nočno delo in ko sem se na vso moč trudila presegati normo, sem odpuščena. Če že socialne okoliščine -imam dva nepreskrbljena otroka in nobene druge materialne možnosti za preživetje kot do zdaj dohodek - niso igrale vloge, kdo ostane v tovarni, zakaj je niso vsaj pridnost, delavnost, poštenje. Ne vem, kaj bom storila. Seveda, iskala bom drugo delo, toda prav malo upanja imam, da bom ravno jaz, ki nisem strokovnjak in nimam nobenih zvez, dobila delo, ko ga v kranjski občini išče več tisoč nezaposlenih.«
Ludvik Kogovšek iz Stra-žišča: »Nazadnje sem delal kot samostojni tehnik, predtem kot delovodja, v Iskri sem bil dobrih 25 let, prejšnji teden pa sem kar nenadoma dobil odločbi. Nisem več najmlajši, morda so sodili, da je moje znanje zastarelo, veliko sem bil tudi bolan, program "metakont", kjer sem nazadnje delal, so ukinili, morda je vse to odločilo, da sem se znašel na spisku odvečnih delavcev. Ko so nam prvič govorili o tehnoloških presežkih, so obljubljali, da bodo pri odpuščanju delavcev gledali na socialne razmere, da bodo poskrbeli za prekvalifikacije, prezaposlitve, a od tega ni nič. Pričakoval bi, da bi nas zaščitil vsaj sindikat, da bo njegov zastopnik navzoč, ko bomo dobili odločbe. Toda praktično zanj sploh ne vemo.«
Gordana Jeglič, vodja kadrovske službe v Iskri Tel: »Za letos podjetje predvideva, da bo postopoma poslalo na čakanje na delo 400 delavcev. V prvem polletju gre za 275, približno polovica jih je ob odločbi o čakanju na delo dobila tudi odločbo, da so trajni tehnološki presežek, ostali pa le odločbo o čakanju, ker se po pravilniku ne morejo šteti med presežke (denimo invalidi). Za delavce, ki so ugotovljeni kot presežni, iščemo različne rešitve: odpravnine za delavce, ki nameravajo začeti na svoje, razširiti pa jih nameravamo tudi na one, ki so pripravljeni sporazumno prekiniti delovno razmerje, ko bo to omogočila zakonodaja, in na predčasno upokojene, razmišljamo tudi o do-kupovanju delovne dobe.«
D. Z. Žlebir Foto: F. Perdan
Demonstracija obrezovanja Vabilo v kraljestvo Zlatoroga sadnega drevja
Kranj, marca - Hortikulturno društvo Kranj prireja v soboto, 3. marca, ob 9. uri na Rupi pri Remičevih, pri Kmetu po domače, demonstracijo obrezovanja sadnega drevja. Obrezovanje drevja bo prikazal ing. Marko Babnik. Vabljeni so vsi člani Hortikultur-nega društva in vsi, ki bi radi kaj več vedeli o pravilnem obrezovanju sadnega drevja.
D. D.
Društvo upokojencev iz Kranja vabi svoje člane in druge upokojence na zanimivo predavanje Kraljestvo Zlatoroga, ki bo v sredo, 7. marca, ob 17. uri v veliki dvorani društva. Predaval bo znani gorenjski planinec tovariš Jaka Čop. Vstopnine ni.
Ponovitev predavanja Zvoneta Šeruge
V ponedeljek, 5. marca, ob 18. uri, bo v kinu Center v Kranju ponovitev potopisnega predavanja Zvoneta Šeruge o njegovi leto dni dolgi poti prek afriške celine. Predavanje bo ponovljeno tudi na Jesenicah in sicer 12. marca, ob 18. uri v kinu Železar.
PREGLAS
V četrtek, 8. marca, ob 19. uri bo v hotelu Grand Toplice na Bledu
prva letošnja Glasova preja Voditelj Viktor Žakelj se bo na temo Med kulturo in politiko pogovarjal s podpredsednikom republiške konference Socialistične zveze, pesnikom in akademikom
Cirilom Zlobcem
ter pesnikom in urednikom
Jašo Zlobcem
Če želite sodelovati na zanimivem večeru in uživati ob dobri ponudbi hotela Toplice, nas pokličite po telefonu 21-860 (uredništvo) in rezervirali vam bomo mizo v restavraciji. Konzumacija je 100 dinarjev.
Uredništvo Gorenjskega glasa
ISKRA ŽELEZNIKI BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE
ob 17. uri žrebanje
NAGRADNIH KUPONOV v blagovnici FUŽINAR!
SAMO ŠE DANES PRIKAZ DELOVANJA Za vse izde|k<* ISKRE Železniki 20 ISKRINIH GOSPODINJSKIH APARATOV POPUST!
%
od 16. do 17. ure
NEMOGOČE JE MOGOČE   NEMOGOČE JE MOGOČE - NEMOGOČE JE MOGOČE