Leto VIII., Ribnica, februar 1987, številka 1
REŠETO I
MED KOLIČKI LEVO IN DESNO, PA ČIM HITREJE — Koledarska zima se je nagnila v drugo polovico. Najhujše zimske nevšečnosti (upajmo) so za nami, trenutke zimskih radosti pa bomo lovili (ja v pozno pomlad. Srečno sta za nami veliki svetovni smučarski prireditvi v alpskih in nordijskih disciplinah, ko smo se pred televizorji tresli, navyali za naše, stiskali pesti za stotinke sekund, metre in točke, preštevali kolajne in se jezili za tiste, ki jih niso osvojili naši ljubljenci.
Življepje pa gre naprej. Geslo kruha in iger se vedno bolj spreminja v zahtevo po kruhu, ki se je medtem že spet podražil ali pa se bo spet kmalu. Kakor pri slalomu je treba tudi v normalnem življenju zelo natančno vijugati med količki in že drobna napaka veliko stane. Tudi v življenju je polno (slalomskih) vratič in ničkoliko možnosti za »diskvalifikacijo«. Samo da Imenujemo ta vratca stabilizacija, inflacija, podražitve, standard (ne vem, kako se ime-nuje tista nasprotna zadeva od standarda!), pa delo, produktivnost, disciplina, red, odgovornost...
Da bi bilo v življenju čim manj (takih) vratič, strmina naj ne bo prehuda, proga ne preveč ledena in cilj čim bližje. Sicer pa živimo danes in ne bodimo žalostni, če nam je danes težje kot včeraj, ampak se veselimo, ker nam je gotovo lepše, kot nam bo jutri.

>
::'*s
Leto, kije pred nami
Skupščina občine Ribnica je na seji 19. februarja obravnavala predlog resolucije o politiki uresničevanja druibenega plana tega srednjeročja v letu 1987. Osnutek resolucije je skupščina dala na zadnji decembrski seji v skoro dvomesečno javno razpravo. O osnutku so razpravljali v številnih sredinah, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, delovnih skupnostih ter posredovali izvršnemu svetu več pripomb.
Pripombe se nanašajo na številna poglavja v resoluciji, predvsem pa na področje financiranja krajevnih skupnosti, stanovanjsko gospodarstvo, komunalne zadeve, vodopreskrbo, ogrevanje (Ribnica), obnovo ribniškega mestnega jedra, (ne)ureje-nost telefonskega omrežja, razvoj turizma, gostinstva in prenočitvenih kapacitet, kadrovsko problematiko ipd.
V občini, prav tako v širši skupnosti, ugotavljamo, da v lanskem letu kot prvem letu novega
srednjeročnega obdobja kljub nekaterim spodbudnim rezultatom v celoti ne dosegamo takšnega razvoja, ki bi nakazoval pomembnejše premike v kakovostni rasti gospodarstva.
Slovensko (in jugoslovansko) gospodarstvo še vedno teži visoka inflacija, zmanjšuje se obseg industrijske proizvodnje, zastaja konvertibilni izvoz, upada akumulacija in reprodukcijska sposobnost gospodarstva, krepi se administrativno urejanje razmer, gospodarstvo je še vedno močno obremenjeno. :	.	.
Resolucijska predvidevanja načrtujejo prav nasprotno, hotenja po zniževanju inflacije, večji proizvodnji, večjem izvozu, višji akumulativnosti, bolj samoupravno urejanje stvari, manjšo obremenjenost. Se pravi, da je realnost prav nasprotna od načrtovanja (ali pa obratno).
(Več o tem na 2., 3. in 4. strani)
Leto, ki je pred nami
V občini si bomo prizadevali uresničevati naloge iz dolgo in srednjeročnega razvojnega načrta, krepili bomo samoupravne in socialistične druibenekonomske odnose, razvijali in krepili sistem obveščanja in informiranja, gospodarstvo bo poskušalo ohraniti sedanjo dinamiko rasti proizvodnje in doseči najmanj 4,5 odstotno rast družbenega proizvoda. Kar najhitreje je treba dokončati začete investicije in se odločiti za nove, usmerjene v kvalitativno rast proizvodnje. Izvoz se mora še povečati, vse oblike porabe pa moramo prilagoditi dejanskim možnostim (kar bo zelo težko!). Tudi nagrajevanje mora potekati v skladu z družbenimi opredelitvami in v skladu z rastjo, dohodka. Odločno se bomo postavili po robu izgubam oziroma vzrokom zanje. Posebna skrb bo veljala perspektivnim delovnim organizacijam, ki imajo perspektivne programe.
Posebno pozornost bo treba posvetiti razvoju kmetijstva, izkoriščenosti in ohranjanju prostora, komunalni dejavnosti, drobnemu gospodarstvu, stanovanjski gradnji (družbeni in zasebni) ter obnavljanju starega stanovanjskega fonda. Resolucija namenja precejšnjo pozornost tudi vsem drugim področjem —energetiki, telefoniji, cestnemu omrežju, varstvu okolja, vsemu tistemu, kar predstavlja spodoben življenjski standard občanov.
Resolucija načrtuje v tem letu rast realnega družbenega proizvoda po stopnji 4 odstotke, fizični obseg proizvodnje 4,5%, izvoz blaga in storitev večji za 10%, uvoz naj bi bil počasnejši od rasti izvoza, zaposlovanje naj bi raslo po stopnji 3%, produktivnost naj bi se povečala za 1,3%, skupna poraba naj raste skladno z rastjo realnega razpoložlj. dohodka, prav tako splošna poraba in osebni dohodki, poskušali bomo ohraniti rast realnih osebnih dohodkov, sredstva za akumulacijo pa naj bi rasla hitreje od rasti dohodka.
Toliko iz uvodnega dela predloga resolucije za letošnje leto. Iz ostalih poglavij resolucije povzemamo še nekaj več zanimivih opredelitev. Prav je, da je z načrtovanjem razvoja občine v tem letu seznanjen vsak občan, ne le delegat v delegatski skupščini. Saj navsezadnje — uresničevanje v resoluciji opredeljenega je naša skupna skrb in naloga.
Razvoj po področjih
Industrija
OZD s področja industrije bodo tudi v letu 1987, glavni nosilec razvoja gospodarstva v občini. Predvsem z večjim prilagajanjem proizvodnih programov izvoznim usmeritvam, s hitrejšim uvajanjem sodobnih tehnoloških postopkov ter z aktiviranjem investicij v teku bo industrija dosegla 4,5% rast družbenega proizvoda.
V letu 1987 bodo na področju industrije zaključene oziroma začete naslednje večje investicije, katerih investitorji imajo sedež v občini Ribnica:
Donit
Donit TOZD Pletilnica Sodražica bo v letu 1987 aktivirala večnamenski objekt s prostori za razvojni oddelek in prototipno delavnico z ustrezno strojno opremo. Temeljna organizacija načrtuje tudi nakup 6 tkalnih strojev.
ITPP
ITPP predvideva v letu 1987 naslednje investicije:
—	prenovo in posodobitev emajlir-nice (s težnjo po manjši porabi električne energije in zmanjševanju proizvodnih stroškov),
—	izdelavo dveh novih previjalnih strojev za potrebe tkalnice,
—	večje investicijsko vzdrževanje v proizvodnji zaradi zastarelih naprav.
Načrtujejo tudi nabavo novega tkalnega stroja, za katerega bo investicija v letu 1987 začeta, ne pa tudi aktivirana.
RIKO
— Riko predstavlja v kovinsko predelovalni industriji in strojegradnji v letu 1987 v občini največjega investitorja.
— Od večjih začetih investicij bo končana druga faza izgradnje hale v Loškem potoku,
—	v letu 1987 načrtujejo izgradnjo hale primarne zaščite (lakirnica in peskalnica),
—	izgradnjo hale za vzdrževanje objektov in naprav za razvod tehničnih plinov,
—	nabavo sodobne strojne opreme.
INLES
Inles načrtuje v tem planskem obdobju investicije v TOZD Ribnica, Sodražica in Dolenja vas.
TOZD TSP Dolenja vas
V	letu 1987 bo dokončana investicija v najsodobnejšo elektronsko krmiljeno okensko linijo, ki seje pričela že v letu 1986, pa ni bila zaključena zaradi dolgih dobavnih rokov. Do dokončne dobave opreme bo treba v letu 1987 zgraditi še delovne prostore v skupni površini 1800 m2 z vsemi potrebnimi tehnološkimi in ostalimi instalacijami. Z dokončanjem te investicije bodo dokončno opremili TOZD TSP Dolenja vas za sodobno proizvodnjo okenskih programov.
TOZD TSP Ribnica
V	letu 1987 bodo v okviru tekočega investicijskega programa vključili v obstoječe objekte sodobno tehnološko opremo, ki predstavlja 1. fazo bodoče centralne krojilnice in lamelir-nice, katere izgradnja je dokončno predvidena v letu 1988. Že zgrajeni objekt lakirnice bodo v letu 1987 opremili z ustrezno tehnološko opremo, instalacijami ter s sistemom protipožarne zaščite.
TOZD TSP Sodražica
V	letu 1987 se načrtuje v že zgrajenih prostorih vgraditev ustrezne so-
dobne tehnološke opreme in ureditev protipožarne zaščite, s čimer bo do konca leta 1987 ta temeljna organizacija tehnološko usposobljena za fina-lizacijo izdelkov (inpregnacijo in celotno površinsko obdelavo z lakiranjem).
SUKON Zapuže TOZD Tekstilna tovarna Juijevica
V letu 1987 bo prišlo do povečanja proizvodnje z ozirom na zaključeno obsežno investicijo v letu 1986. Z ozirom na omejena investicijska sredstva bodo v letu 1987 usmerili le-ta v nakup strojev za modernizacijo predelave mikane preje.
DO Mercator Rožnik TOZD Jelka Ribnica
Sredstva, ki so na razpolago, bodo v glavnem namenili za prodajalno Gra-čarice in popravilo strehe na blagovnici. Predvidena je tudi adaptacija skladišča pijač in zamenjava opreme v SP Ribnica.
KZ Ribnica
Načrtuje v letu 1987 naslednja investicijska vlaganja:
—	gradnjo hlevov za krave molznice za skupno 63 stojišč v družbeno organiziranem zasebnem sektorju,
—	gradnjo oziroma razširitev obstoječe servisne mehanične delavnice za popravilo kmetijske mehanizacije in 3 zbiralnice mleka.
—	rekonstrukcijo trgovine Dom Sodražica.
Kmetijstvo
Osnovna usmeritev v kmetijstvu je v boljšem izkoriščanju naravnih danosti ob uvajanju sodobne tehnologije in znanja v neposredno kmetijsko proizvodnjo. Nosilec razvoja na področju kmetijstva bo KZ Ribnica. Kmetijska politika bo usmerjena predvsem v pospeševanje razvoja hribovskih območij, v optimalno izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, v povečano učinkovitost kmetijske pospeševalne in veterinarske službe ter v večjo proizvodnjo mleka, mesa in krme.
Tržna proizvodnja bo usmerjena predvsem v proizvodnjo mleka, ki se bo povečala za 3% in v proizvodnjo mesa, ki bo rasla po stopnji 10%. Zato načrtujemo rast družbenega proizvoda po stopnji 3%.
V letu 1987 bomo pričeli z večjimi hidromelioracijami. Ta dela bomo izvajali ob potoku Bistrica in Sajevec na površini cca 260 ha in agromelioracijami v površini 20 ha.
Samoupravna interesna skupnost za kmetijstvo in preskrbo občine Ribnica bo z načrtno politiko pospeševala kmetijsko proizvodnjo in svoja sredstva usmerjala v skladu s programom proizvodnje hrane v letu 1987, prvenstveno tja, kjer bodo ta sredstva dala največje učinke. Delovni ljudje in občani bodo za te namene združevali sredstva za OD po stopnji 0,7%.
Kmetijska zemljiška skupnost bo kot nosilec kmetijsko zemljiške politike v občini skrbela za uresničevanje nalog in usmeritev, ki so opredeljene v srednjeročnem družbenem načrtu občine Ribnica in kijih narekuje tudi izvajanje zakona o kmetijskih zemljiščih.
V	programu dela Kmetijske zemljiške skupnosti za leto 1987 načrtujemo naslednje naloge:
—	hidromelioracije s komasacijami,
—	agromelioracije,
—	manjša melioracijska dela,
—	začetek izdelave agrokarte.
Gozdarstvo
Osnovna skrb v gozdarstvu bo namenjena izboljšanju kakovostnih sestojev, varovanju in revitalizaciji gozdov prizadetih po žledu, večjim lesnim zalogam ter večji donosnosti, vse to pa bo zahtevalo strokovnejši pristop in uvedbo sodobnejše mehanizacije in organizacije dela.
Varovanje gozdov bo pomembna naloga glede na njihovo splošno koristno funkcijo in gospodarske učinke. GG Kočevje (TOZD Gozdarstvo Jelenov žleb in TOK Gozdarstvo Ribnica) bo v skladu z gozdnogospodarskimi načrti gozdove negovalo, obnavljalo in izkoriščalo, pri preskrbi lesa za predelavo pa se bo povezovalo z lesno predelovalno industrijo v občini na dohodkovnih odnosih. Za odpiranje novih gozdnih predelov pa bodo gradili nove gozdne ceste in vlake v skladu z opredeljenimi prostorskimi sestavinami družbenega načrta občine Ribnica za obdobje 1986—1990.
Da bi se omogočila smotrna poraba drobnega lesa, neprimernega za lesnopredelovalno industrijo, bo GG Kočevje v Ribnici dogradilo obrat za predelavo drobne oblovine v okviru mehaniziranega skladišča Meles Ribnica.
Drobno gospodarstvo
Razvoj drobnega gospodarstva v zasebnem sektorju bo temeljil na programu razvoja drobnega gospodarstva (ki bo izdelan za tekoče srednjeročno obdobje) in na tesnejšem sodelovanju z industrijo v občini ter na zagotavljanju spodbudnejših pogojev za razvoj storitvenih in deficitarnih obrtnih dejavnosti.
Za nadaljnji razvoj obrti bo potrebno zagotoviti tudi ustrezne lokacije za gradnjo poslovnih prostorov, saj je pomanjkanje le-teh eden od glavnih omejitvenih faktorjev za razvoj te dejavnosti. Prav tako bo potrebno zagotoviti tudi vire sredstev za gradnjo oziroma urejanje poslovnih prostorov za razvoj deficitarne obrtne dejavnosti v mestnem naselju Ribnica ob izvajanju načrtovane revitalizacije starega jedra Ribnice.
Organizacije združenega dela bo potrebno spodbujati k tesnejšemu in dolgoročnejšemu povezovanju z drobnim gospodarstvom na osnovi čvrstih kooperacijskih pogodb, pri čemer morajo imeti prednost tisti nosilci obrtnih dejavnosti, ki imajo registrirane svoje obratovalnice na območju občine Ribnica.
V	letu 1987 bomo podpirali razvoj tistih obrtnih dejavnosti, ki s svojo proizvodnjo nadomeščajo uvoz in se vključujejo v izvozna prizadevanja v sodelovanju z delovnimi organizacijami.
Spodbujali bomo tudi razvoj domače in umetne obrti ter dejavnost kmečkega turizma.
V	zasebnem sektorju gostinstva bomo podpirali razvoj celovite gos-
RESOLUCIJA ’87
Skupščinski preiskovalni odbori so iztepači za preproge, ki udarjajo ravno tako močno, da ni preveč prahu.
Enrique Morales
tinske ponudbe, gostinski ponudbi v obsegu bifejev pa ne bomo dajali podpore.
Urejanje prostora
Pripravo prostorskih sestavin nedokončanih elementov srednjeročnega načrta z izdelavo krajinskih zasnov bomo nadaljevali in zaključili v prvi polovici leta 1987. Do konca januarja 1987 bomo izdelali tudi program priprave prostorsko izvedbenih aktov za obdobje 1986—1990. S tem bomo omogočili pravočasno izpeljavo upravnih postopkov za pridobitev lokacijskih dovoljenj za uresničevanje lanskih nalog.
V letu 1987 bomo ustanovili strokovne službe s področja urejanja prostora in naselij, ki bodo usposobljene za opravljanje nalog, kijih določajo zakonski predpisi s področja sistema družbenega planiranja, urejanja prostora in naselij, stavbnih zemljišč in graditve objektov. V novoustanovljeno upravno organizacijo bomo vključevali tudi strokovna in administrativna dela Samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje.
Sklad stavbnih zemljišč bo skrbel za pridobivanje, urejanje in opremljanje stavbnih zemljišč prvenstveno na območju zazidalnega načrta Lepovče, v skladu z zakonitimi predpisi pa bo predlagal Skupščini občine Ribnica v sprejem Odlok o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta Mlaka Ribnica in zazidalnega načrta Sodražica.
Varstvo okolja
Varovanju in izboljšanju človekovega okolja bomo v letu 1987 posvetili veliko pozornost in postopoma reševali ekološke probleme v občini, ki so se nakopičili v preteklih letih. Skrbeli bomo za zaščito vodnih virov, za varno odlaganje odpadkov, za sanacijo regionalnega vodovoda, obstoječih lokalnih in medkrajevnih vodovodov, za varstvo zelenih površin in postopno izgradnjo kanalizacijskega sistema s čistilno napravo v naselju Ribnica. V prvi četrtini leta 1987 pa bomo sprejeli tudi odlok o varstvu okolja na območju občine Ribnica.
Komunalno
gospodarstvo
Na področju kolektivne komunalne oskrbe si bomo prizadevali nadaljevati z izboljševanjem storitev vseh dejavnosti z glavnim poudarkom na varovanju okolja in zunanjem izgledu naselij. Storitve se bodo opravljale za naslednje dejavnosti:
—	vzdrževanje nekategoriziranih cest.
—	urejanje zelenic in čiščenje naselij, posebno še v mestnih naseljih Ribnica in Sodražica,
—	javna razsvetljava,
—	zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov,
—	sofinanciranje vzdrževanja kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav.
Na področju individualne oskrbe si bomo prizadevali izboljšati storitve v
vseh dejavnostih. V ta namen bomo vodili politiko cen, ki bo pokrivala stroške enostavne reprodukcije in vlagali večja investicijska sredstva za:
—	pričetek izgradnje centralne čistilne naprave za mestno naselje Ribnica,
—	izgradnjo glavnega kanalizacijskega kolektorja DB in I| v Sodražici,
—	pripravljalna dela za I. fazo to-plifikacije mestnega naselja Ribnica,
—	dokončali izgradnjo vodovodnega sistema v Loškem potoku,
—	aktivirali globinsko zajetje v Sodražici in nadaljevali z raziskavami vodnih virov.
Cestno gospodarstvo
Osnovna naloga bo namenjena izboljšanju vzdrževanja in varstva regionalnih in lokalnih cest.
Večja vzdrževalna dela se bodo izvajala na naslednjih cestah oziroma cestnih odsekih:
—	obnova vozišča regionalne ceste skozi Sodražico,
—	dograditev Partizanske ceste v Ribnici na odseku od začasne čistilne naprave v Hrovači do priključka na magistralno cesto,
položitev zapornega asfaltnega sloja na lokalnih cestah Sodražica — Sv. Gregor, Vinice — Lipovšica,
—	najnujnejšo rekonstrukcijo lokalne ceste Velike Poljane — Vrh.
S pripravljalnimi deli bomo pričeli na obvozni cesti 1. faza, to je povezava Meles — Riko.
Stanovanjsko
gospodarstvo
Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja bo potekala v Sodražici, kjer naj bi bil zgrajen šest stanovanjski blok in v Ribnici, kjer naj bi začeli z izgradnjo 30 stanovanj, katera bodo vseljiva v letu 1988.
Izvajalci bomo investicijske priprave na območju starega mestnega jedra v Ribnici — kare Seškova ulica, Urbanova ulica, Gallusovo nabrežje, kjer bodo v naslednjih letih zgrajeni trije poslovno stanovanjski objekti.
Pri oblikovanju stanarin za družbeno najemna stanovanja bodo upoštevani planski akti Stanovanjske skupnosti in Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije. Predvideno je, da bomo dosegli letno stopnjo stanarine v višini 2,04% od uporabne vrednosti stanovanja. Združena sredstva stanarine bomo uporabili za najnujnejša vzdrževalna dela. Najemnine za poslovne prostore v družbeni lastnini bomo oblikovali v višini 4,8287% letne stopnje od uporabne vrednosti poslovnega prostora. Združena sredstva za večja vzdrževalna dela bomo oplemenitili z bančnimi sredstvi in jih uporabili za temeljitejše posege s poudarkom na izboljšanju toplotnih izolacij.
Individualna gradnja se bo izvajala pretežno v okviru stanovanjske zad-
Te dni seja
1	V V e	1 Ve
skupscme občine
Te dni (19. februarja) so zasedali vsi trije zbori skupščine občine Ribnica. Glede na obravnavano problematiko (poročilo o stanju in problematiki vzgoje in izobraževanja na področju osnovnega šolstva v občini v preteklem šolskem letu) je skupaj s skupščino občine kot četrti skupščinski zbor zasedala tudi skupščina občinske izobraževalne skupnosti. Poročilo o problemih šolstva je sicer prišlo na skupščino občine v začetku drugega polletja za preteklo šolsko leto in je že zato na aktualnosti precej zgubilo. Kljub temu bomo v naslednji številki o stvari, predvsem pa o razpravi in morebitnih novih razmišljanjih o stanju v tem trenutku (če bo do tega prišlo), poročali kaj več.
Sicer pa so skupščinski zbori razen te skupne zadeve obravnavali še naslednje stvari (družbenopolitični zbor): program izvajanja del po SaS o združevanju sredstev za širitev vzgojnovarstve-nih kapacitet, obnovo in vzdrževanje izobraževalnih, kulturnih in telesnokulturnih objektov v občini v tem letu sedanjega srednjeročja, predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v tem letu srednjeročja (o resoluciji pišemo obširneje že v tej številki), predlog programa dela skupščinskih zborov, imenovali so delegate skupščine v samoupravne organe VVZ Majde Šilc ter imenovali odbor za pripravo praznovanja občinskega praznika in žirijo za podeljevanje občinskih nagrad in priznanj.
Razen tega sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti obravnavala še predlog odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti v občini, predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o poslovnem času, predlog odloka o javnem redu in miru v občini, predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o upravljanju, uporabi in vzdrževanju kanalizacije v občini. Dali so soglasje k spremembi in dopolnitvi statuta sklada stavbnih zemljišč in potrjevali letni načrt dela in finančni načrt sklada stavbnih zemljišč za to leto. Obravnavali so predlog odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine. Izvoljen je bil tudi nov predsednik zbora združenega dela — Ivan Francelj iz Sodražice, zaposlen v Inles TOZD Ribnica. Dosedanja predsednica zbora Breda Oražem je od poletja zaposlena kot vodja strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in ji je prenehal delegatski mandat.
ruge, v glavnem na območju zazidalnega načrta Gornje Lepovče, manj pa na drugih območjih.
Vodno gospodarstvo
V	letu 1987 bomo zaključili izgradnjo suhega zadrževalnika v Prigorici s spremljajočim pretočnim kanalom Bistrica—Sajevec. Dokončanje te investicije bo omogočilo v tem planskem obdobju večje hidromelioracije na površini cca 600 ha zamočvirjenih kmetijskih zemljišč ob potoku Sajevec in Bistrica, ki jih bomo postopoma z agrotehničnimi operacijami spremenili v kmetijska proizvodna zemljišča.
V	letu 1987 bomo zagotovili tudi izvajanje rednih vzdrževalnih del na večjih vodotokih in požiralnikih.
Energetika
Nadaljevali bomo z vzdrževalnimi in obnovitvenimi deli na električnem omrežju ter skladno s srednjeročnim programom pristopili k izgradnji transformatorskih postaj in razdelilnih postaj v Sodražici.
Stanovanjska skupnost pa bo tudi v letu 1987 nadaljevala s postopnim preurejanjem zunanjih fasad na stanovanjskih objektih, z vgraditvijo ustreznih izolacijskih materialov, kar bo prispevalo k večjemu varčevanju z energijo.
Komunalna delovna organizacija Komunala Ribnica bo prevzela v upravljanje kurilne naprave v vseh družbenih stanovanjskih objektih na Prijateljevem trgu in Trgu V. Vlahoviča, s čimer bo omogočeno redno ogrevanje in vzdrževanje kurilnih naprav.
Promet in zveze PTT promet
V	letu 1987 se načrtuje nabava nove poštne opreme in v kolikor bi se dogovorili za sofinanciranje, bi pričeli z razširitvijo ACT v Ribnici in izdelali tehnično dokumentacijo za razširitev ACT v Sodražici.
Cestni promet
DO Eurotrans Ribnica kot pomemben prevoznik blaga ustvarja večji del celotnega prihodka s prodajo na zunanjem konvertibilnem trgu. Taka usmeritev pri ustvarjanju celotnega dohodka bo tudi v prihodnjem letu,
posodobitev voznega parka.
V cestnem potniškem prometu, ki ga na območju občine opravlja DO Integral TOZD STO JN A, se v prihodnjem letu predvidevajo vlaganja v modernizacijo voznega parka. Novi avtobusi bodo nadomestili stare in služili tudi za posebne prevoze po naročilu.
kar pa bo zahtevalo od delovne organizacije večja vlaganja v obnovo in
Preskrba in turizem
Tudi v prihodnjem letu bo temeljna naloga trgovine zadovoljiva preskrba prebivalstva z osnovnimi živilskimi artikli in potrebščinami ter povečanje ponudbe raznovrstnega blaga. Trgovina na drobno mora iskati svojo razvojno perspektivo v aktiviranju notranjih rezerv, učinkovitejšem in selektivnejšem nastopu do dobaviteljev, z vključevanjem novih dobaviteljev in v hitrejšem uvajanju novih

oblik prodaje in prilagajanju obratovalnega časa potrebam potrošnikov in turizma. V mestnem naselju Ribnica morata nosilca razvoja trgovske mreže Mercator Rožnik TOZD Jelka Ribnica in Kmetijska zadruga Ribnica proučiti namembnost lokalov in ostalih prostorov ter na ta način bolje izkoristiti obstoječe zmogljivosti, pri čemer morata upoštevati potrebo po njihovi modernizaciji in specializaciji, kar bo prispevalo k bolj kakovostni ponudbi in kulturnejši postrežbi.
Na področju blagovnih rezerv bomo skrbeli za njihovo povečevanje in redno obnavljanje. Za te namene bomo še nadalje združevali sredstva iz OD po stopnji 0,2%.
Turistična dejavnost v občini se odvija predvsem preko Turističnih društev, ki često delujejo med seboj neusklajeno in brez dolgoročnejših programov. Zato bo potrebno v prihodnjem letu proučiti možnost ustanovitve Občinske turistične zveze, preko katere bi območje naše občine, ki je turistično še nerazvito, vključevali v širši prostor ljubljanske regije. Osnova za tako vključevanje, pa mora biti izdelan dolgoročnejši in celovitejši program razvoja v občini, s tem pa bodo ustvarjene tudi večje možnosti za pridobitev dodatnih sredstev za razvoj turistične dejavnosti v občini. Zagotoviti bi bilo potrebno tudi razširitev hotelskih kapacitet skladno z razvojnimi možnostmi DO Mercator TOZD Jelka Ribnica.
Družbene dejavnosti
Globalni obseg programov na področju družbenih dejavnosti bomo v letu 1987 ohranili na nivoju leta 1986, razen pri otroškem varstvu, kjer bomo z dograditvijo tretje faze vrtca v Ribnici odprli 6 novih oddelkov, ter na področju zdravstva z nastavitvijo glede na potrebe še ene zobozdravstvene ekipe, če se bomo tako dogovorili z uporabniki. V letu 1987 moramo zagotoviti skladno rast osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih in državni upravi z rastjo osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu in tako ohraniti njihovo doseženo medsebojno usklajenost ob koncu leta 1986.
Prispevne stopnje bodo ostale take, kot so bile v zadnjih treh mesecih leta 1986 in bodo v povprečju le neznatno višje od povprečnih prispevnih stopenj v letu 1986, kljub tako dogovorjeni sicer minimalni širitvi programa. Ob realni rasti družbenega proizvoda 4% se bodo tudi realno povečala sredstva za družbene dejavnosti. Uporabili jih bomo za pokrivanje širitve omenjenih programov ter pokrivanje primanjkljaja, ki je nastal v občinski zdravstveni skupnosti v letu 1985 in smo ga prenesli v leto 1986 in ga bomo prenesli tudi v leto 1987.
V letu 1987 bomo začeli in zaključili z izgradnjo tretje faze vrtca v Ribnici (6 oddelkov za cca 120 otrok). Nadaljevali bomo s postopnim obnavljanjem dotrajanih objektov družbenega standarda, zlasti osnovnih šol v Ribnici in Sodražici, pričeli bomo tudi z obnovo Miklove hiše v Ribnici kot osnovnega objekta bodočega centra družbenih dejavnosti. Viri sredstev za
Prečke na lestvi niso zato, da na njih počivaš. Nogi naj jih rabita samo toliko časa, dokler druga ne najde opore na naslednji.
Thomas Huxley
Novo vodstvo sindikata
Občinski svet zveze sindikata Ribnica je konec januarja izvolil novo vodstvo občinske organizacije, predsednika in podpredsednika občinskega sveta.
Za predsednika občinskega sveta zveze sindikata je bil izvoljen Anton Prus iz Dolenje vasi. Rodil se je v Metliki 18. nov. 1955, po šolanju pa je do decembra 1984 delal v Ribnici na postaji milice. Zdaj je zaposlen v Inles Ribnica kot referent za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter požarno varnost. Je član delavskega sveta v DSSS Inles, predsednik OK ZS v DSSS in predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Inlesa.
Za podpredsednika občinskega sveta je bil izvoljen Zvone Oberstar iz Ribnice (roj. 25. 7. 1944). Zaposlen je kot komercialist v ITPP v Ribnici, sicer pa že vrsto let aktivno dela v sindikatu in na drugih področjih. Je tudi delegat v družbenopolitičnem zboru in v skupini delegatov za zbor občin skupščine Slovenije.
Za člana predsedstva občinskega sveta ZS so izvolili tudi Jožeta Ložarja, kovinostrugarja, zaposlenega v Riko TOZD ZPO Ribnica.
nadaljnje opravljanje gasilskih enot, dograditev gasilskih domov, izobraževanje oziroma usposabljanje pripadnikov gasilskih enot, v skladu s samoupravnim sporazumom pa bo tudi sodelovala pri adaptaciji počitniškega doma na Travni gori.
Krajevne skupnosti
Da bo čim širši krog delovnih ljudi in občanov vključenih v samoupravno odločanje, bomo krepili in razvijali delegatski sistem krajevne samouprave. Posebno pozornost bomo posvetili financiranju krajevnih skupnosti. Ob podpori SZDL se bodo na nivoju občin nadaljevale aktivnosti za oblikovanje enotnih meril in kriterijev za zagotavljanje sredstev delovanja delegatskega sistema in organov krajevne samouprave. Na podlagi dogovorjenih meril in kriterijev bomo pripravili sporazum o delitvi sredstev proračuna, ki se iz njega namenjajo za financiranje delegatskega sistema in krajevne samouprave v skladu z zakonitimi predpisi.
Bankrot
Besedo, ki pomeni finančni, gospodarski propad, pogosto uporabljamo oziroma slišimo. Verjetno jih ni veliko, ki bi točno vedeli, kaj beseda »bankrot« dejansko pomeni—poleg tiste znane opredelitve o propadu. V Benetkah so v srednjem veku trgovci in denarniki urejali medsebojne posle kar na prostem v nekem parku. Vsak je imel svojo klop, na kateri je sklepal posle. Kadar pa svojih obveznosti ni mogel več poravnati, so mu ostali od jeze razbili klop, na katerije sklepal kupčije in v parku se ni smel več prikazati. Razbita klop pa po italijansko pomeni banca (klop) rota (razbita), torej — bankrot.
Kdaj bomo pričeli v naši druibi razbijati klopi?
izvajanje teh nalog bodo predstavljali zakonsko predpisana amortizacija, sredstva samoprispevka, ki se bodo trošila v skladu z odlokom o samoprispevku ter sredstva, ki jih združujemo po posebnem sporazumu in ki se bodo tudi uporabljala po vsakoletno sprejetem programu, pa tudi sredstva iz naslova revitalizacije mestnega jedra Ribnica.
Ponovno bo potrebno preveriti in realno ovrednotiti vse programe zagotovljene in dogovorjene pri vseh izvajalcih na področju družbenih dejavnosti, posebej pa osnovnih šol, da bi tako zagotovili enoten pristop k ovrednotenju programov in postopno zagotovili izenačenje pogojev vseh učencev v osnovnih šolah. V samoupravnih interesnih skupnostih pa se bomo morali dogovoriti za podrobno metodo spremljanja izvajanja programov.
V letu 1987 bomo končno izvedli že večkrat spremenjeno reorganizacijo SIS družbenih dejavnosti, v okviru katere bomo pripravili vse potrebne dokumente za ustanovitev Centra za socialno delo ter Centra družbenih dejavnosti kot samostojni izvajalski organizaciji. Vsestransko bomo proučili možnost opravljanja strokovnih, finančnih in administrativno tehničnih del za potrebe SIS družbenih dejavnosti znotraj upravnih organov v smislu racionalizacije, boljše poveza-
nosti in večje učinkovitosti dela, na osnovi v Izvršnem svetu sprejetega programa aktivnosti za racionalizacijo in povečanje učinkovitosti dela državne uprave.
Požarna varnost
V skladu s srednjeročnim programom SIS za varstvo pred požarom občine Ribnica bo delo požarne skupnosti v letu 1987 usmerjeno v
Uveljavljali bomo tudi družbenoekonomske odnose na podlagi združevanja sredstev OZD in samoupravnih interesnih skupnosti za zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
Davčna politika in splošna poraba
Sredstva splošne porabe bo občinska skupščina oblikovala v skladu z odlokom in družbenim dogovorom tako, da bo splošna poraba rasla v skladu z rastjo realno razpoložljivega dohodka. Sredstva za proračunsko porabo se bodo oblikovala z enotno davčno politiko. Za vodenje in izvajanje enotne davčne politike v občinah bodo občine sklenile družbeni dogovor na nivoju SR Slovenije. Z dogovorom bomo poleg opredelitve elementov davčne politike določili tudi enotne davčne stopnje in merila za oprostitve in olajšave posameznih vrst davkov. Določili bomo način spremljanja izvajanja enotne davčne politike in ukrepe, ki bodo zagotovili njeno izvajanje, smotrnejšo organizacijo, boljšo kadrovsko zasedbo in tehnično opremljenost uprave za družbene prihodke. Dogovorili in izpolnili bomo računalniško-informacijski sistem, za boljšo organizacijo in racionalizacijo dela pa bo uresničena pobuda za opravljanje nekaterih davčnih zadev v skupnih medobčinskih oziroma republiških organih (inšpekcija).
Urejanje kmetijskih zemljišč
Za melioracije 580 hektarov
Izgradnja zadrževalnika Prigorica in pretočnega kanala Bistrica — Sajevec je v zaključni fazi, kar je osnova za ureditev vodnega režima v občini Ribnica.
Ureditev osnovne odvodnje je namreč pogoj za pričetek del na urejanju in usposabljanju kmetijskih zemljišč, ki so v ravninskem delu občine precej zamočvirjena in tako neprimerna za intenzivnejšo kmetijsko pridelavo.
M-Kmetijska zadruga Ribnica kot nosilec investicij na področju hidro in agromelioracij in kmetijska zemljiška skupnost občine Ribnica sta že v letu 1985 pričeli z določenimi deli na tem področju, predvsem planiranju melioracij na posameznih področjih. Vsa planirana dela so tako v srednjeročnih planih investitorja, občine Ribnica. OVS (območne vodne skupnosti) in ZVSS (zveze vodnih skupnosti Slovenije).
V srednjeročnem obdobju hidromelioracij:	86-90 je predvidena izvedba	naslednjih
1. Bistrica I.	166 ha	1987
2. Sajevec	84 ha	1987—88
3. Blata	30 ha	1988
4. Bistrica II.	130 ha	1989
5. Bistrica III.	140 ha	1990
6. Sv. Marjeta	30 ha	1990
SKUPAJ	580 ha	
Za izvedbo hidromelioracij na področju Bistrica L, to je od pretočnega kanala
Kakšno naj bo oddano mleko?
Glede na to, da se v zadnjem času ugotavlja bistveno odstopanje od predpisane kvalitete mleka (predvsem dolivanje vode), posredujemo proizvajalcem mleka kratek izvleček iz pravilnika o kakovosti mleka in hkrati opozarjamo, da se bo mlekarna ravnala točno po pravilniku.
1.	Kakovostni razredi mleka
Skladno z navedenim Pravilnikom opredeljujemo stopnjo higienske kakovosti surovega mleka, dostavljenega v zbiralnico oziroma prevzetega na farmi glede na določitev cene mleka z:
—	reduktaznim testom,
—	ali s štetjem mikroorganizmov v 1 mililitru mleka.
2.	Reduktazni test
Glede na čas razbarvanja metilenskega modrila — čas redukcije, se uvršča mleko v:
1.	ustrezno — čas redukcije nad 3 ure in več
2.	ustrezno — čas redukcije do 3 ure
3.	Na podlagi ugotavljenega skupnega števila mikroorganizmov v ml se razvršča mleko v naslednje kakovostne razrede:
1.	razred — do 500.000/ml
2.	razred — od 500.000 do 1 mio/l ml
3.	razred — od 1 mio do 3 mio/l ml
4.	razred — 3,001 mio in več /I ml
4.	Kriteriji plačevanja mleka
Mleko se plačuje na osnovi ugotovljene kakovosti. Kakovost se ugotavlja na podlagi analiz najmanj enkrat mesečno odvzetega vzorca mleka individualnega dobavitelja mleka v zbiralnici ali na farmi.
OZD in zasebnim rejcem, ki so v 1. 1986 oddali 20.000 1 mleka in več, se mleko kontrolira in plačuje po kriteriju ugotovljenega skupnega števila mikroorganizmov v ml po metodi štetja.
Ostalim rejcem se mleko kontrolira in plačuje po kriteriju reduktaznega testa. Mlekarske reproskupnosti pa lahko s svojim sklepom dajo možnost določenim rejcem, da se njihovo mleko kontrolira in plačuje po kriteriju štetja mikroorganizmov.
Mleko se po kriterijih reduktaznega testa in ugotovljenega skupnega števila mikroorganizmov z metodo štetja v 1 ml plačuje takole:
4.	Reduktazni test:
1.	za mleko ustrezne kakovosti — dogovorjena cena
2.	za mleko neustrezne kakovosti — dogovorjena cena znižana za 10%
5.	Zaviralne snovi in potvorbe mleka
Mleko, v katerem se ugotovijo zaviralne snovi ali potvorba, spada izven kakovostnih razredov. Če se te ugotovijo, se takoj prepove oddaja mleka za 30 dni, izvedejo pa se tudi sankcije, ki jih določijo mlekarske reproskupnosti.
Če se pri istem rejcu v treh mesecih ponovno ugotovi vsebnost zaviralnih snovi ali potvorba mleka, se mu prepove oddaja mleka za 3 mesece lahko pa tudi za daljši rok.
Vse stroške analiz plača pri takih primerih rejec-proizvajalec.
6.	Če se ugotovi v mleku več kot 500.000 celic, se mora postopati v skladu s Pravilnikom o preprečevanju, ugotavljanju in zatiranju mastitisa.
Pospeševalna služba KZ Ribnica
Bistrica — Sajevec do kmetije Oberstar — Selan, so se začetna pripravljalna dela že pričela.
Investicijska komisija si je 8. 1. 1987 ogledala teren in ugotovila, da bo investicija gospodarsko upravičena in je priporočila investitorju, naj naroči izdelavo investicijsko tehnične dokumentacije za melioracije in idejno zasnovo za komasacijsko področje. Z ozirom na to, daje projektant že izbran, je potrebno pridobiti le še nekatere izjave in potrdila od ostalih koristnikov prostora.
Na terenu je namreč slišati pripombe, zakaj gremo v melioracije najprej na področju Bistrice L, ko bi bila bolj potrebna melioracija v spodnjem predelu občine in sicer na površinah pod pregrado. Moram reči, da smo se odločili za omenjeno lokacijo zaradi:
1.	Na tem področju je osnovna odvodnja delno že urejena, ostalo pa bo po zagotovilu OVS v letošnjem letu.
2.	Omenjena melioracija zejama kraje Ribnica, Breg, Žlebič, Slatnik, Sušje, Breže, Jurjeviča in Sajevec, tu pa je jedro kmetijske pridelave v dolinskem predelu občine Ribnica. Tržna proizvodnja na tem področju predstavlja 20% celotne tržne proizvodnje.
3.	Izdelana je tudi analiza sedanje in predvidene proizvodnje na tem področju, katero je pripravila kmetijska pospeševalna služba pri kmetijski zadrugi.
Iz analize je razvidno, da se pretežni del teh površin izkorišča zelo ekstenzivno z enkratno košnjo, le dobra četrtina površin je v intenzivnejšem izkoriščanju. Pridelki sena so 2.8 t/ha enokosnih do 4.5 t/ha na dvokosnih travnikih. Seno je zaradi zakisanosti zemljišča in slabega botaničnega sestava slabše kvalitete. Na 1 ha kmetijske površine se priredi le 0.6 glave odraslega goveda.
Glede na zakonske predpise je potrebno na melioriranem področju izvesti tudi komasacije, kar bo še dodatno pripomoglo k intenzivnejši in ekonomičnejši proizvodnji.
Ker je leto za takšna dela sorazmerno kratko, morajo vse potrebne aktivnosti steči kar najhitreje in najučinkoviteje.
Prav sedaj potekajo po vaseh sestanki z vsemi lastniki zemljišč, da se le-ti seznanijo z vsemi podrobnostmi, ustanavljajo se melioracijski odbori in melioracijska skupnost. I. S—S.O. Ribnica je zadolžen, da pripravi odlok o izvedbi melioracij, tako dabomo v jesenskem času lahko pričeli z izvajalnimi deli na terenu, saj projektant zagotavlja izdelavo projekta do polletja.
Finančna sredstva za izvedbo so v glavnem zagotovljena, saj so to v glavnem nepovratna republiška sredstva (80%), preostali del pa zagotavlja KZS, investitor in lastnik zemljišč.
Glede na predložen plan hidromelioracij lahko rečemo, da bomo imeli po dokončni izvedbi vseh celotno področje primerno urejeno, tako s kmetijskega kot vodnogospodarskega vidika. Prav bi bilo, da bi sodelovali vsi zainteresirani s čimmanj odpora in nasprotovanj, kajti le tako lahko dosežemo zastavljene cilje.
Mirko Pirc
Mladi in kmetijstvo
Regijsko tekmovanje mladih zadružnikov v Ribnici
Aktiv mladih zadružnikov v okviru KZ Ribnica deluje 3 leta. V dokaj široko zastavljenem programu sodeluje 40 mladincev.
Letos januarja smo organizirali kuharski tečaj, katerega seje udeležilo 30 žena in deklet. Februarja bomo organizirali tudi več predavanj iz programa pospeševalne službe. 28. februarja pa bo v Ribnici regijsko tekmovanje »Mladi in kmetijstvo«. Udeležilo se ga bo 13 ekip iz občin ljubljanske regije. Ekipe sestavljajo predvsem mladi kmetje iz posameznih občin.
Začelo se bo že ob 9. uri z dobrodošlico, ki jo bo izrekel predsednik SO Ribnica. Potem si bodo tekmovalci ogledali usmerjeni kmetiji na področju Sodražice. Po vrnitvi v Ribnico si bomo ogledali še DO RIKO. Popoldanski del se bo začel s pisnim delom tekmovanja. Ob 15.30 uri bo v domu JLA okrogla miza in pogovor s predstavniki Zadružne zveze Slovenije in Skupnosti za pokjninsko in invalidsko zavarovanje kmetov. Ob 18. uri je v domu TVD Partizan na Kolodvorski ulici zaključni del tekmovanja, na katerega vabimo vse občane Ribnice, sa/bomo tudi mi imeli ekipo, katera bo še kako potrebovala podporo iz dvorane.
Ob 20. uri bo še družabni večer z glasbo. Lahko boste izbirali med glasbo, dobro domačo kapljico in pa dobrotami, ki jih bo pripravil aktiv kmečkih žena.
Pridite, ne bo vam žal!
Mentor AMZ: Marko Škrabec
Prenova Zveze komunistov
Razvoj in kadrovska politika
Prenovo zveze komunistov, kar je ena od temeljnih zahtev 10. kongresa Zveze komunistov Slovenije, naj bi pri nas izvedli takole:
—	izpolnili vsebino delovanja ZK tako, da bodo komunisti bolj usmerjeni k temeljnim osnovnim vprašanjem, k utrjevanju polotaja delavca in bolj usposobljeni za zahtevno delo v političnem sistemu (SZDL, KS...)
Delo v ZK ne sme biti profesionalizirano, temveč osebni prispevek k revolucionarnemu procesu,
—	prenoviti načine dela, da bo član ZK res osebnost v svoji osnovni organizaciji, pa tudi kot delegat; pri tem je zelo pomembna vloga vodstev ZK;
—	zaostrili naj bi odnos do vseh članov ZK, ki kvarijo moralni ugled vodilne politične sile v naši drutbi — to so nedelavni člani ZK, omahljivci, lovci na kariero, zgolj opazovalci družbenih dogajanj;
—	pomladiti vrste ZK in si prizadevati za ugodnejšo socialno razredno sestavo.
Ker je ZK v določeni krizi, je odgovornost organizacije toliko večja, saj mora opravičiti svojo vodilno vlogo predvsem v tem, da išče izhod iz zastojev vseh vrst. Idejni nasprotniki so vse bolj napadalni in je treba znati ločiti zrno do plev. Vse to zahteva res usposobljene člane ZK in njihov a vodstva. Zahteva se visoka politična kultura. Da bi bili kos tem nalogam, je kadrovska politika izredno pomembna in bo treba največjo pozornost posvetiti njeni demokratizaciji, torej tudi javnosti v vseh fazah. Ne gre za lepotno napako, marveč za globoko vsebinsko dejanje. Že zelo površne analize namreč razkrijejo, da nedemokratičnost kadrovske politike bistveno vpliva na sistem odgovornosti. Če na kadrovsko politiko vplivajo le neformalni centri moči. potem je kajpak tudi odgovornost zanjo njihova. Ker pa so ti centri imaginarni (nevidni), ker praviloma govorimo o njih le na sploh, se vse skupaj znajde na slepem tiru ali pa v začaranem krogu. To je še bolj pomembno, ker ljudje ocenjujejo demokratičnost po tem, koliko jeje v KS, občini, njihov interes in odnos slabita sorazmerno z višino in oddaljenostjo, to je za tisto, kar se dogaja v republiki in federaciji.
Da bi lahko govorili ravnopravno, argumentirano in z medsebojno kulturo z vsemi strukturami družbe in tudi uspešno vodili dialog z idejnim in političnim nasprotnikom, je treba postaviti visoke kadrovske kriterije.
Demokratizacijo kadrovske politike moramo zagotavljati s takšnimi kadrovskimi odločitvami, ki bodo odgovorne družbenopolitične in druge naloge zau-
V_____________________________________________________________________________
pale samo ljudem, ki se znajo, morejo in hočejo spopadati s problemi in izzivi časa, ki se odgovorno vsestransko in kritično obnašajo do stvarnosti, vendar tudi predlagajo progresivne in uresničljive rešitve in si s svojim delom in obnašanjem prizadevajo za njihovo uresničitev.
Vsebina dela naše komisije za razvoj in kadrovska vprašanja:
—	Analiza in aturiranje članov ZK, pregled kadrov, planiranje kadrov in izobraževanje,
—	Kadrovska politika v delegatskem sistemu,
—	Ustvarjanje široke kadrovske podlage, zlasti ko gre za vodilne strukture,
—	Kadrovanje v vojaške poklice in organe za NZ,
—	Gibanje članstva ZK v občini.
Do statističnih podatkov in pregledov lahko hitro pridemo, je pa zelo težko oblikovali kadrovski pregled, usposobljenost članov, oz. organizacij in vodstev.
To delo bo zahtevalo aktiviranje vseh sposobnih članov ZK, organizacij in vodstev skozi praktično delo, predvsem v osnovnih organizacijah. Toda to še ni vse: komunisti se morajo preizkušati tudi v konkretnih družbenih napetostih, razčiščevanju, usklajevanju, dialogu. Pomembna je tudi načelnost, poštenost, vztrajnost in bojevitost, da se ne umakneš v kot, ko bi se moral izpostavili. Takšno analizo kadrov je težje pripraviti, ampak jo bo treba. Mislim, da je prav povedal sekretar predsedstva CK ZKS tov. Miloš Prosenc, ko je rekel: S člani, ki so s svojim dosedanjim ravnanjem izgubili ugled in zaupanje ljudi v svojem delovnem in življenjskem okolju, se moramo raziti. Seveda pa s prenovo res nihče ne misli na »čistko«. Ta bi bila nesmiselna, neojektivna, nesprejemljiva, žaljiva. Družbene razmere niso črno-bele, so prepletene, hotenja in interesi prav tako in ZK ni monolit brez notranje mišljenjske in iščoče pestrosti. S tako enostransko, rekel bi dogmatsko potezo, bi ji več škodili kot koristili. Pomembno je, da bomo znali zajeti tiste sile v družbi, ki bodo po sposobnostih, znanju in ideji zavzete za razvoj socialističnega samoupravljanja in za kvalitetnejšo družbo Kdor od članov ocenjuje, da tega ne vzdrži, kdor misli, da v tej smeri ni upanja, kdor misli, da se ni vredno bojevati za izhod iz krize, kdor ni pripravljen ničesar tvegati, naj nas zapusti. In pošteno bi bilo, da to tudi odkrito pove! Brez konfrontacij, konfliktov in tudi brez zamer ne bo šlo. Sicer pa nas ljudje ocenjujejo po delu in tudi sami bi se morali tako ocenjevati.
S.	Novosel
___________________________________________________________________________y
Z neposrednim vlaganjem v proizvodnjo
Nerazvitim hitrejši razvoj
V sklopu priprav na sejo Centralnega komiteja ZKJ o aktualnih idejnih gibanjih v družbi in nalogah Zveze komunistov je bil januarja v Beogradu posvet s petdesetimi sekretarji osnovnih organizacij ZK. V razpravi je sodeloval tudi sekretar akcijske konference ZK Riko Boris Petrovič.
Osnovni namen razgovora je bil, da se na osnovi razprav sodelujočih ugotovi, koliko lahko Zveza komunistov s svojim delom prispeva pri reševanju situacije, v kateri je naša družba in pomaga pri iskanju poti iz krize.
Boris Petrovič se je dotaknil konkretnih vprašanj. Na akcijski konferenci v Zvezi komunistov so se dogovorili, da lahko le na osnovi konkretnih dejanj, ki so interes vseh delavcev, delavski razred napravi korak naprej pri svojem odločanju o rezultatih dela.
»Ker prihajam iz organizacije materialne proizvodnje, bi želel, da se slišimo vsi, ki sodelujemo pri nastajanju nekega proizvoda, od začetka do končnega proizvoda. Potrebno bo več sodelovanja, povezovanja in medsebojnega dogovarjanja v fazi nastanka proizvoda. To pomeni predvsem tistih, ki pričnejo z izkopom rude, preko železarn, valjam, trgovine in ne na-
zadnje do izdelovalca končnega proizvoda v naši delovni organizaciji.
Mi smo prisiljeni v najrazličnejša vlaganja, žal pa kljub temu nastajajo problemi pri nabavi različnih materialov, zatika se pri rokih dobave in kvaliteti, vse to pa se nam kot bumerang preko tržišča vrača. Zaradi te nedogovorjene in slabe povezave raste predvsem cena proizvodom. Tržišče to ceno ne sprejema, predvsem tržišče izven naših meja«, je dejal v prvem delu razprave.
V nadaljevanju je prikazal vlaganje Rika v nerazvita področja.
Ali ne bi od politikov slednjič zahtevali, naj svojega jezika ne rabijo samo za prazno zvončkljanje, temveč naj s svojimi besedami tudi nekaj povedo?
Thomas Münster
»Danes je Rikov tozd Mašinstvo iz Tesliča uspešno organizirana enota naše delovne organizacije z dobrimi poslovnimi rezultati.
Do pred kratkim pa so ti delavci poslovali še na meji rentabilnosti. Vse, kar imajo, so ustvarili sami. Nič jim ni bilo poklonjeno, kakor dostikrat slišimo pri podobnih primerih vlaganja v nerazvite. Z nami so rasli kot kooperanti in na lastnih ramenih so nosili ves proces svojega razvoja.
V Riku mislimo, daje to povsem nekaj drugega, kot da bi naša delovna organizacija na nekem nerazvitem področju zgradila moderno opremljene proizvodne prostore in rekla koristnikom: »Tako, tovariši, sedaj pa izvolite delati!«
Pri povezovanju in vlaganju v nerazvite mora vladati obojestranski interes, ne bi pa se smelo vlagati sredstva v nekaj, če niti ne vemo, kakšne rezultate bo ustvarjalo.«
U. B.

I
Boris Petrovič, sekretar O O ZK Riko-DSSS
Stanovanjska zadruga RIKO
Ceneje, hitreje organizirano
bolj
Prispevek v tej številki občinskega glasila bi posvetili predvsem bolj podrobnim nasvetom občanom za vključevanje v Stanovanjsko zadrugo in potem z opisom sistema poslovanja preko Stanovanjske zadruge skušali odpraviti nekatere nepotrebne zaplete. Ti se nam v vsakdanjem poslovanju sicer pojavljajo, moramo pa reči, da so to vedno začetni problemi in da zadružniki hitro spoznajo pravilen sistem poslovanja. Ker pa trenutno še nismo uspeli realizirati t. i. uvajalnih seminarjev, na katerih naj bi se novo sprejeti zadružniki seznanili z načinom dela, bo začasna oblika v občinskem glasilu še najbolj primerna za posrednovanje prvih potrebnih informacij o vključitvi v zadrugo.
Vpis
v stanovanjsko zadrugo
Na lanskoletni skupščini zadruge sta bila sprejeta nov Statut in Samoupravni sporazum o ustanovitvi Stanovanjske zadruge RIKO. Bistvene so bile spremembe pri razširitvi delovanja zadruge izven delovne organizacije RIKO, tako da se sedaj lahko v gradnjo, organizirano preko Stanovanjske zadruge vključujejo praktično vsi občani občine Ribnica. V Statutu pa je predvidena tudi možnost vključitve graditeljev, ki gradijo stanovanjske objekte na območju občine Kočevje in poštnih številk Velike Lašče, Turjak in Nova vas. Graditelji iž omenjenih območij pa se v zadrugo lahko včlanijo le v primeru, da združujejo delo in sredstva v eni izmed ribniških delovnih organizacij.
Ker pa je iz izkušenj razvidno, da nekaj kategorij graditeljev še nismo zajeli s Statutom, bo verjetno Skupščina zadruge v letošnjem letu sprejela še dodatno spremembo Statuta.
Nove člane zadruge sprejema enkrat mesečno posebna komisija, ki jo je imenoval Zadružni svet kot najvišji organ zadruge. Interesent za pristop v zadrugo mora izpolniti obrazec oz. zahtevo za pristop v zadrugo. Obrazec lahko dobite v upravi zadruge, lahko pa ga interesentu pošljemo tudi po pošti. Poleg tega obrazca pri pristopu v zadrugo interesent podpiše pristopno izjavo, s katero potrdi poznavanje in spoštovanje zadružnih pravil, ki izhajajo iz samoupravnih splošnih aktov zadruge.
Uradne ure za člane
ponedeljek: 7. — 13. ure sreda: 10.30 — 13. ure petek: 7. — 13. ure Vse potrebne informacije dobite na tel. št. 861-611, int. 350.
Vsak interesent, ki je oddal natančno izpolnjeno zahtevo za pristop v zadrugo, postane enakopraven član zadruge z dnem, ko to potrdi imenovana komisija in ko interesent vplača pristopni delež za delovanje zadruge. Sklep komisije dobi vsak novosprejeti
Vsak zadružnik mora ob dvigu materiala v prodajalni podpisati dobavnico in zahtevati izvod dobavnice tudi zase, da bo lahko naredil primerjavo in kontrolo med prejetim in zaračunanim materialom. Ravno tako mora zadružnik zahtevati v upravi zadruge vse kopije računov, v kolikor jih ne prejme po pošti.
zadružnik v pismeni obliki, v sklepu pa so navedeni vsi potrebni podatki, med drugim tudi višina pristopnega deleža (trenutno 10.000,— din), številka žiro računa zadruge in ostalo. Ko interesent, sedaj že zadružnik, opravi navedeno formalnost, mora za pričetek poslovanja preko zadruge dostaviti v upravo zadruge gradbeno dovoljenje, potrjen načrt oz. projekt in izvleček potrebnega materiala, ki mu ga izpolni nadzorni organ. Ko je vsa dokumentacija dostavljena v upravo zadruge, zadružnik sklene z zadrugo pogodbo o premoženjsko-pravnih razmerjih pri gradnji stanovanjskega objekta. Ko so zagotovljena še ustrezna finančna sredstva za nakup gradbenega materiala, lahko zadružnik prične s koriščenjem uslug zadruge. Obveznost zadružnika pa je, da ves preko zadruge nabavljen material vgradi v svoj stanovanjski objekt, ki se mora graditi po odobreni tehnični dokumentaciji. Zadruga enkrat letno tudi opravlja nadzor nad ugradnjo materiala, ki je bil kupljen preko Stanovanjske zadruge. Pri tem bi omenili pomanjkljivost, ki se dogaja pri tistih zadružnikih, ki adaptirajo obstoječe objekte. Upravičeni so namreč do nabave le tistega materiala, za katerega je iz priglasitve del ustreznemu občinskemu organu razvidno, katera dela bodo opravljali na obstoječem objektu. Dogajajo se naslednji primeri: zadružnik dostavi v zadrugo potrdilo o priglasitvi del, v katerem navaja, da bo zamenjal strešno kritino in ostrešje. Iz priloženega predračuna pa je razvidno, da bo urejal podstrešno stanovanje. V takšnem primeru pripada zadružniku le material za
obnovo ostrešja, za ves ostali material pa je potrebno plačati prometni davek.
gradbenega dovoljenja, saj je celotno delo organizirano v sami zadrugi in moramo poudariti, da so bila vsa ta dela do sedaj hitro izvedena. Verjetno | je vsakemu graditelju, ki je sam iskal vso dokumentacijo, znano, koliko časa in živcev je potrebnih za pridobitev zahtevne dokumentacije. V našem primeru pa bo, kot vse kaže, pot do gradbenega dovoljenja trajala okrog 2 meseca in vse dokumente zbira en sam človek. Upamo lahko le, da bo takšna oblika dela postala vsakdanjik za zadružnike in da bo skrajšani
Zamudne obresti
Članom, ki nabavljajo material brez finančnega kritja in ne pokrijejo obveznosti v roku 15 dni po prejemu opomina, zaračunavamo zamudne obresti po veljavni stopnji in jih obremenimo na kartici.
Stavbna zemljišča v Gornjih Lepovčah
Za potrebe svojih članov je zadruga konec leta 1986 v območju zazidalnega načrta Gornje Lepovče I. faza pridobila 27 stavbnih zemljišč, na katerih naj bi že letos v večini primerov pričeli z gradnjo objektov. Kot smo že navedli v prejšnji številki, je bila cena stavbnega zemljišča okrog 3.300.000,— din in smatramo, daje bila kolikor toliko ugodna, čeprav je bilo posamezniku vseeno kar težko zbrati toliko denarja naenkrat. Pri tem je zadružnikom v veliki meri priskočila na pomoč LB Ljubljana, Poslovna enota Kočevje, ki je s hitrim reševanjem vlog odobrila potrebne kredite. Za izpeljavo celotnega posla pa gre zasluga tudi Skladu stavbnih zemljišč občine Ribnica, ki je skrbel za koordinacijo kompletnega dela.
Bistvena posebnost takšnega načina pridobivanja zemljišč je v tem, da bodoči graditelji nimajo skrbi s pridobivanjem potrebnih soglasij, načrtov in
čas pridobivanja dokumentacije pri sedanji inflaciji prispeval tudi hitrejši in cenejši gradnji.
Trgovina
Zadruga je v lanskem letu ustvarila okrog 340 milijonov (novih!) din prometa, od česar je v trgovinah naše občine ostalo le 86 milijonov din ali približno 25%. Iz tega podatka je razvidno, kako slabo je trgovina v ribniški občini organizirana in enostavno ji s svojim odnosom do kupca in nekonkurenčnostjo ne uspe od graditeljev pridobiti denar, ki so ga pripravljeni nameniti za nakup raznovrstnega materiala. Predvsem šepa založenost z ustreznim materialom, poleg osnovnih gradbenih materialov še posebej material za izvedbo vseh vrst instalacij in nenazadnje slaba oskrba s pohištvom. Ni ga graditelja, ki bi uspel v ribniških trgovinah na enem mestu zbrati skupaj material npr. za vodovodno instalacijo. Kot kaže, znajo marsikje drugje bolje delati in z boljšo organizacijo pritegniti ljudi in denar.
Andrej Rus
REŠETO
Po sledeh delegatskih vprašanj
Če kaj, potem se je kot oblika dela v delegatskem odločanju uveljavila tista točka dnevnih redov skupščin, ki odpira možnost delegatom za dajanje najrazličnejših pobud in vpraševanja. Še najbolj živahno je pri tej točki na sejah zborov krajevnih skupnosti, pa tudi v ostalih dveh zborih se delegati vedno bolj poslužujejo te oblike dela. Dejstvo je, da je ta oblika še vedno premalo uporabljena, saj bi morala po svoje tudi prispevati k načrtovanju dela skupščine oziroma njihova vodstva spodbujati, da v redno delegatsko odločanje dajejo tudi posamezna vprašanja, ki jih delegacije izrazijo na tak način.
Na sejah zborov skupščine občine Ribnica v lanskem letu (sedanji sklic) je bilo postavljenih precej tehtnih vprašanj oziroma vrašanj, ki zadevajo širši krog občanov. Tajništvo skupščine je v začetku tega leta pripravilo manjšo »inventuro« teh zadev in za februarsko skupščino pripravilo tudi obširnejše odgovore na najpomembnejša vprašanja. Prav je, da objavimo vprašanja in odgovore, saj bomo le tako lahko zadostili delegatom, ki so jih v imenu svojih okolij na skupščini zastavili. Drugo pa seveda je, če smo lahko z odgovori zadovoljni oziroma do kdaj bodo zadeve, ki občane v posameznih krajih zanimajo, tudi urejene. Samo odgovor na delegatsko vprašanje je namreč premalo, če ni v njem tudi povedano, da je zadeva resnično rešena.
Prehod preko ceste Vprašanje delegacije KS Dolenja vas:
V	Dolenji vasi imamo težak problem, za katerega pa pravijo, da se ne da rešiti, to je prehod čez glavno cesto iz Dolenje vasi v Lipovec. To bi se moralo nekako rešiti. Tam hodijo starejši ljudje čez cesto, ker so na drugi strani njive. Urgirali naj bi na republiki, da se zgradi podvoz.
ODGOVOR:
Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82) določa, da delovni ljudje in občani v okviru izvajanja nalog s področja družbene samozaščite skrbijo za varnost v cestnem prometu in ustvarjajo pogoje za varno in pravilno potekanje prometa ter preprečevanje prometnih nezgod in drugih nevarnosti.
V	smislu navedenih določil delegati krajevne skupnosti Dolenja vas že več let vprašujejo.
Pa poglejmo, kdo je pristojen za odločanje o prehodu čez magistralno cesto na smeri Dolenja vas — Lipovec ter kako je mogoče izboljšati varnost na imenovanem mestu.
Za razrešitev zastavljenega problema se je doslej trudil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Skupščini občine Ribnica, ki je z zakonom pooblaščen za ustvarjanje pogojev za varen promet.
Organi za notranje zadeve nadzorujejo izdajanje predpisov in ukrepov, ki se nanašajo na varnost cestnega prometa.
9. člen Zakona o varnosti cestnega prometa je določil pristojnosti občinske skupščine, Izvršnega sveta in upravnih organov.
Izvršni svet Skupščine občine lahko uredi (med drugim) promet pešcev in promet s kolesi, kolesi z motorjem in
vprežnimi vozili ter ukrepa v drugih zadevah lokalnega prometa v naseljih.
Zaradi nemotenega in varnega poteka prometa v naseljih lahko občinski upravni organ, pristojen za promet, uredi odstranitev ali postavitev nove ali dodatne prometne signalizacije, če to zahtevajo prometne in varnostne razmere.
Zaradi zagotavljanja enotnega in varnega poteka prometa na magistralnih cestah skozi naselja uredi občinska skupščina, njen Izvršni svet oziroma upravni organ pristojen za promet, zadeve, o katerih vprašujejo delegati krajevne skupnosti.
Organizacije za vzdrževanje cest morajo opremiti prehode za pešce, kamor sodi tudi prehod preko magistralne ceste na smeri Dolenja vas — Lipovec.
Za opuščanje določil Zakona o varnosti cestnega prometa so predvidene kazni.
Predlogi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Skupščini občine Ribnica:
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (za to so na razpolago zapisniki) od 1971. leta spremlja ogrožanje varnosti cestnega prometa na javnih cestah. V obdobju ISletseje marsikaj storilo za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Žal so iz zadnjih 15' let še vedno v obravnavi tako imenovane črne točke: avtobusno postajališče v Žlebiču, ovinek na južni strani Brega pri Ribnici, križišče lokalne z magistralno cesto v smeri Dolenja vas — Lipovec in mesta, kjer se zahteva dodatna cestno prometna signalizacija.
Ker smatramo, daje ogrožen lokalni cestni promet, je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Ribnica, da sprejme ukrepe za zagotovitev cestnega prometa na križišču cest v smeri Dolenja vas — Lipovec in magistralno cesto.
Predlog ukrepov bo izdelal in predlagal oddelek za notranje zadeve skladno z njegovimi pristojnostmi (20. člen Odloka o organizaciji in delov-
nem področju upravnih organov občine Ribnica, SDL, št. 12/80).
Rok izvedbe te naloge bo določil Izvršni svet SO Ribnica.
Kaj je
z vojaškim blokom? Delegacija krajevne skupnosti Ribnica:
Kaj je z vojaškim stanovanjskim blokom nasproti Zdravstvenega doma v Ribnici? Blok propada!
ODGOVOR:
Dvonadstropni stanovanjski blok, ki je imel nekdaj 12 stanovanj, je zemljiškoknjižna last JLA.
Zadnji redni stanovalci so se izselili iz njega v letu 1977, to je pred desetimi leti.
Prihodnost zemljišča, na katerem stoji imenovani stanovanjski blok, je določila Skupščina občine Ribnica z odlokom o potrditvi spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta mestnega naselja Ribnica za predel ob Mai-nikovi ulici (SDL, št. 29/78). Ž odlokom in pripadajočim zazidalnim načrtom:
— sprememba za zdravstveni dom (št. projekta 2432 — september 1978).
Z izgradnjo novega zdravstvenega doma v Ribnici in delovanjem Osnovne šole v Ribnici so nastale nove potrebe za družbene in javne objekte ter za površine za šport in rekreacijo. Zato je od 6. 12. 1978 vojaški stanovanjski blok v Ribnici predviden za rušenje, ker leži na stavbni parceli št. 266 v k. o. Ribnica.
Pravna podlaga za odstranitev dotrajanega vojaškega stanovanjskega bloka je podana v Zakonu o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. 1. SRS, št. 5/80) ter v Odloku o potrditvi spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta mestnega naselja Ribnica za predel ob Maj-nikovi ulici (SDL, št. 29/78), katerega
usklajenost mora biti potrjena glede na srednjeročni družbeni plan občine Ribnica za obdobje 1986—1990.
Postopek v zvezi z vojaškim' stanovanjskim blokom na Majnikov! ulici bo vodil Komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun občine Ribnica, rok za izvedbo naloge pa bo določil Izvršni svet SO Ribnica.
Snegobrani Delegacija krajevne skupnosti Ribnica:
Je kak zakon o namestitvi snegobranov na stanovanjskih hišah?
ODGOVOR:
Imamo republiške in občinske predpise, ki zavoljo varnosti človeka in materialnih dobrin določajo vgrajevanje snegobranov in tudi kazni zoper tiste, ki ne upoštevajo reda.
Začasno sta še vedno v veljavi Odlok o prekrških zoper javni red in mir v občini Ribnica (SDL, št. 1/76) in Odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih in zimske službe na območju občine Ribnica (SDL, št. 19/81).
Z zadnjim odlokom je določeno, da so hišni sveti, uporabniki poslovnih hiš in lokalov, lastniki zgradb dolžni odstranjevati ledene sveče s streh in žlebov, sneg in led s pločnikov, posipati pločnike ob poledici ter namestiti in vzdrževati snegolove in žlebove na zgradbah, kjerje ogrožena varnost ljudi in materialnih dobrin. Izvajanje določil tega odloka bi morala nadzirati cestna in prometna inšpekcija. Zagroženo je tudi s kaznimi od 50 — 30.000 din.
Kljub odlokom pa ledene sveče, sneg in deževnica vseeno padajo na nas in ogrožajo našo varnost. Glede na to, da občina Ribnica še nima komunalne, cestne in prometne inšpekcije, je dogovorjeno z odlokom za inšpekcijske službe občin Kočevje in Ribnica, da bodo njihovi inšpektorji posredovali v postopek neredneže, ki ne upoštevajo določil o »snegu, ledenih svečah in podobnem«. Zato pa se predlaga svetom krajevnih skupnosti in posameznikom, da prijavljajo lastnike ali upravitelje zgradb, ki he poskrbijo, da ne bi sneg in led z njihovih streh in na njihovih hodnikih za pešce ogrožali varnosti ljudi.
Prijave lahko pošiljate
Oddelku za inpšekcijske službe občin Kočevje in Ribnica ali Komiteju za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun občine Ribnica, kjer jih bodo sprejemali inšpektorji in jih posredovali sodniku za prekrške oz. predlagali druge ukrepe. V preteklih petih letih še nihče ni bil kaznovan, ker nima na nevarnih mestih snegobranov.
Povračilo škode Delegata v zboru združenega dela:
Ob Opekarski cesti kopljejo kanal in vprašujem, kdaj nam boste povrnili škodo na hiši, ki je nastala zaradi izkopa kanala?
ODGOVOR:
Projekt »Zadrževalnik Prigorica«
DELEGATSKA VPRAŠANJA
ima svoje sestavne dele na precejšnji površini Ribniške doline.
Zahtevke za določitev odškodnine, ki je nastala zaradi gradnje »zadrževalnika Prigorica« (verjetno s pretočnim kanalom), se pošilja Komiteju za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun občine Ribnica, katere bo ustrezno obdelane posredoval Območni vodni skupnosti Ljubljanica-Sava, Ljubljana, Vojkova 1 A. (telefon 314-088).
Stavbišča na Mlaki
Delegati v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti:
AH ima kdo pravico obdržati stavbno zemljišče (na Mlaki), če plača prispevek k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča?
Kakšna je cena za odkup parcele?
ODGOVOR:
Najprej je potrebno povedati, daje Izvršni svet Skupščine občine Ribnica na seji dne 10. decembra 1986 sklenil, da se prekine izdajanje lokacijskih dovoljenj na Mlaki, ker je bil zavrnjen predlog odloka o prenehanju lastninske pravice na območju noveliranega zazidalnega načrta Mlaka. Z oddajanjem nezazidanih stavbnih zemljišč se bo nadaljevalo, ko bodo zagotovljeni nekateri pogoji, ki so določeni z zakonom.
Ko bodo podani pogoji, bodo dosedanji lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč na Mlaki v okviru zazidalnega načrta lahko uveljavili prednostno pravico in dobili stavbno zemljišče skladno z zakonom.
Vrednost takšnega stavbnega zemljišča bo določena v skladu s Pravilnikom o oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Ribnica. Vse podrobnejše informacije lahko dobi vsak zainteresiran na Komiteju za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun.
Preskrba, z žagovino Delegacija kmetijske zadruge Ribnica:
Preskrba naših združenih kmetov z žagovino je zelo neurejena. Zadruga je dobila za izdajo oz. preskrbo 2 voza žaganja na dan. Sprašujemo, kako je mogoče zadostiti 850 kmetom kooperantom, če dobijo vsi v enem letu 400 voz žagovine?
ODGOVOR:
Pogovarjali smo se z vodjo INLES TOZD Ribnica Ilc Francetom in Rus Janezom, dipl. ing. agronomije iz KZ Ribnica.
V tovarni INLES v Ribnici nastanejo v jeseni in zimi dodatne velike potrebe po žagovini za proizvodnjo toplotne energije. Zaradi posebne skrbi za kmetijstvo v sezoni 1986/87 nadaljujejo dobavo dogovorjenih količin žagovine. Da bi razpoložljive količine žagovine ustrezno po količinah in številu živine prejemali, je prevzela nakazila za žagovino Kmetijska pospeše-
valna služba Kmetijske zadruge v Ribnici.
Ob razmišljanjih, kako je nepogrešljiva žagovina za kmeta, se je tudi
predsedstvo skupščine občine Ribnica zavzelo za redno dobavo žagovine. Soglašalo pa je tudi s predlogom, da bi kmetje v poletnem času vskladiščili žagovino za zimo, seveda če bo tedaj na voljo več žagovine. Nekateri tudi predlagajo, naj bi ponovno v večjih količinah nagrabili listje in pokosili steljo. Toliko za zdaj o dobavi žagovine za nastiljanje živini.
Povezovalna pot na Obrhu v Blatah
O delegatskem vprašanju iz krajevne skupnosti Dolenja vas še ni rešitve, ki naj bi jo predlagal Komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun.
Gasilski dom v Lipovcu
Na komiteju za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun občine Ribnica je 11. 9. 1986 vložilo Občinsko javno pravobranilstvo Ljubljana predlog v imenu Krajevne skupnosti Dolenja vas, da se stavbi na parceli 2821/1, kjer stoji Gasilski dom v Lipovcu, določi funkcionalno zemljišče.
Komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun je naročil izvedbo imenovane naloge Urbanističnemu zavodu PA Ljubljana 5. 11. 1986, vremenske razmere bodo omogočile, da bo funkcionalno zemljišče določeno. Potem bo zadeva vrnjena v dokončno odločanje Občinskemu javnemu pravobranilstvu Ljubljana.
Avtobusno postajališče v Žlebiču
Delegacija krajevne skupnosti Sodražica:
Svet občine Ribnica za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je obravnaval želje in utemeljitve za ureditev avtobusne postaje v Žlebiču 16. oktobra 1975 (ni napaka). Predstavnik občine Ribnica je takrat obvestil, da je v planu ureditev imenovanega avtobusnega postajališča.
O avtobusnem postajališču v Žlebiču je zapisano v srednjeročnem družbenem planu občine Ribnica za obdobje 1986—1990 na strani 22, da ima prioriteto izgradnja avtobusnega postajališča z manjšim gostinskim lokalom v Žlebiču.
Izgradnja avtobusnega postajališča v Žlebiču bo obravnavana v predlogu Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ribnica za obdobje 1986—1990 v letu 1987.
O delu
geodetske uprave in melioracije Delegacija krajevne skupnosti Vel. Poljane:
Izmera parcel se vleče, ima-
mo namreč vloženih veliko prošenj za meritve parcel, stvar pa se nenormalno dolgo vleče.
ODGOVOR:
Pobuda s pripombami je poslana Geodetski upravi v Kočevju.
V bližini tunela pod železniško progo v Dol. Podpoljanah je veliko parcel, ki jih zamaka voda. Dajemo pobudo, da bi se na tistem predelu izvršile melioracije in rešilo tista zemljišča.
ODGOVOR:
Pobuda je posredovana Komiteju za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun občine Ribnica ter Kmetijski zadrugi Ribnica.
Še iz Dolenje vasi
Delegacija krajevne skupnosti Dolenja vasje opozorila, da bi
morali omogočiti otrokom iz območja krajevne skupnosti obiskovanje male šole v Dolenji vasi.
ODGOVOR:
Predlog je poslan Skupni strokovni službi SIS družbenih dejavnosti in Komiteju za družbene dejavnosti in občo upravo občine Ribnica.
Delegacija krajevne skupnosti Dolenja vas je ponovno opozorila, da se uporablja kanalizacija v Prigorici in v Dolenji vasi tudi za odtok fekalnih odplak, čeprav je kanalizacija narejena za meteorne vode. Menijo, da je krajevna skupnost nemočna, da bi uporabnike kanalizacije pripravila k redu.
ODGOVOR:
Predlog je poslan oddelku za inšpekcijske službe občin Kočevje in Ribnica.
Z	\
Delegatsko
usposabljanje
Občinska konferenca socialistične zveze je s sindikatom jeseni pripravila podroben načrt usposabljanja delegatov v tem mandatnem obdobju. Dogovorjeno je bilo, da bi v prvem delu izvedli krajše oblike usposabljanja za vodje delegacij (za SIS in SO iz KS in TOZD), kar je bilo storjeno v novembru, v drugem delu pa še za vse člane vseh delegacij. Usposabljanje naj bi bilo opravljeno pred iztekom prvega leta sedanjega delegatskega sklica, to je do marca.
Ta del naloge je bil opravljen konec januarja do konca februarja. Na delegatske razgovore (ne predavanja) so bili povabljeni vsi delegati iz krajevnih in delovnih skupnosti za skupščino občine in skupščine interesnih skupnosti (blizu 1000 jih jel), razgovori pa so trajali dve do tri ure. V Ribnici je bilo to dvakrat, nato pa še za območja krajevnih skupnosti Dolenja vas, Sodražica, Loški potok, Slemena in Velike Poljane. Delegatom (udeležba je bila ponekod dobra, lahko pa bi se razgovorov udeležilo precej več delegatov!) je bilo predstavljeno sedanje stanje občine Ribnica ter predvidene naše skupne naloge na področju gospodarskega razvoja ter stanje in predviden razvojna področju družbenih dejavnosti. Spregovorili so tudi o vlogi delegata in vodje delegacije v samoupravni družbi.
Prav je, da delegati poznajo gospodarske razmere v občini, da poznajo razmere in razvojne načrte posameznih gospodarskih dejavnikov, prav tako je prav, da podrobneje poznajo razmere na področju družbenih dejavnosti, posamezne probleme npr. v šolstvu, zdravstvu, otroškem varstvu, na področju sociale, kadrov itd. Slej ko prej se srečujejo v posameznih razpravah s temi vprašanji, v razprave pa se težko vključujejo, če stvari (skoro nič) ne poznajo. Ugotovljeno je bilo tudi, da so še vedno mnogo prerahle vezi (ponekod jih sploh ni) med delegacijami in vodstvenimi delavci ter samoupravnimi in družbenopolitičnimi dejavniki. Delegatsko odločanje šepa tudi zaradi tega, čeprav ne samo zato.
REŠETO	VOJAŠKE ŠOLE
USMERJANJE MLADINE V VOJAŠKE ŠOLE
Kakšne šole in kje?
Vojaški poklic v naših oboroženih silah ima za našo socialistično skupnost v današnjih mednarodnih razmerah zelo velik pomen. Če realno ocenimo današnjo politično situacijo v svetu, je zanesljivo, da bo morala naša družba še dolgo posvečati izredno pozornost organiziranju svoje obrambe, kar pa obeta temu poklicu tudi dolgoročno perspektivo.
Vojaške šole so vzgojnoizobraže-valne ustanove JLA, katerih naloga je organizirano usposabljanje učencev in gojencev za bodoče starešine naših oboroženih sil s srednjo, višjo in visoko vojaško strokovno izobrazbo.
Kandidate za vojaške šole sprejemajo z natečajem, ki ga razpiše Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo. Splošni pogoji za sprejem so:
—	da so zdravi in sposobni, kar ugotovi pristojna vojaška zdravniška komisija
—	da niso bili sodno kaznovani in da proti njim ne teče kazenski postopek
—	da imajo priporočilo o moralnopolitičnih lastnostih
—	da imajo soglasje staršev.
Kandidati, ki se želejaviti na razpis, se zglasijo pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo.
Srednje vojaške šole so:
— Letalska splošna srednja vojaška šola »Maršal Tito« v Mostarju
— Splošna srednja vojaška šola »Franc Rozman Stane« v Ljubljani
— Srednja vojaška šola kopenske vojske v Sarajevu, smeri: pehota, artilerija, ARE PZO, oklopno-mehanizirane enote, inženirstvo, zveze ter atomsko-biološko-kemič-na obramba
— Tehniška srednja vojaška šola kopenske vojske v Zagrebu, smeri: strojniška, elektrotehniška, raketna, kemijsko-tehnološka ter prometna
— Letalska tehniška srednja vojaška šola v Rajlovcu, smeri: strojnotehniška, elektrotehniška, elektronskotehniška, telekomunikacijska
— Mornariška tehniška srednja vojaška šola v Splitu
— Intendantska srednja vojaška šola v Sarajevu
— Šola za strokovne delavce v vojaškotehniških poklicih v Zagrebu, mehaniki za pehotno oborožitev, artilerijsko oborožitev ter bojna vozila - goseničarje.
— Šola za strokovne delavce v letalskotehniških poklicih v Rajlovcu: poklic: aviomehanik, avioor-ožar, avioklepar, mehanik za ra-darsko-raketne sisteme, orodjar. Poleg teh pa v tej šoli za določen profil poleg moških sprejemajo tudi
ženske. Ti profili so: avioelektro-mehanik, aviomehanik za instrumente, avioradiomehanik, mehanik za radarsko-računalniško opremo in gumar-plastičar.
— Sanitetna srednja šola v Novem Sadu (farmacevtska smer -samo za III. letnik).
— Glasbena srednja vojaška šola v Beogradu (vpisuje v L)
Šolanje, pravice in obveznosti učencev in gojencev
Šolanje se začne 1. septembra in traja štiri, tri ali dve leti. Učenci in gojenci stanujejo med šolanjem v internatu in imajo na stroške Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo pravico do stanovanja, hrane, oblačil in obutve, šolskega pribora, učbenikov, zdravstvenega varstva, denarnega nadomestila za prevoz do doma in nazaj ob polletnih in letnih šolskih počitnicah ter do mesečnih denarnih prejemkov.
Učenci Letalske splošne srednje vojaške šole »Maršal Tito« so med šolanjem poleg obvladovanja rednega programa dolžni, po predhodnem padalskem treningu s skoki, leteti z jadralnimi in motornimi letali z dvojnimi komandami po programu jadranja -letenja, po končani šoli pa nadaljujejo šolanje na Letalski vojaški akademiji.
Učenci Splošnih srednjih vojaških šol nadaljujejo po končani šoli šolanje na Vojaški akademiji kopenske vojske.
Gojenci srednjih vojaških šol rodov in služb so po končanem šolanju sprejeti v aktivno vojaško službo s činom vodnika ustreznega rodu ali službe.
Učenci Šole za strokovne delavce v vojaških poklicih odidejo po končanem šolanju na služenje vojaškega roka, za tem pa so sprejeti v službo v enote-ustanove, za katere so se šolali; pri tem pa dobe:
—	naziv strokovnega delavca IV. stopnje za določeno specialnost
—	status civilne osebe v službi v JLA ter vse pravice in obveznosti, ki iz tega izhajajo.
Učenci oziroma gojenci so dolžni po končanem šolanju ostati v službi v JLA toliko časa, kolikor določa Zakon o službovanju v oboroženih silah.
Medsebojne obveznosti kandidatov, sprejetih za šolanje, in Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo bodo urejene s pogodbo. S to pogodbo bodo poleg drugega določeni stroški šolanja (stroški za hrano, stanovanje v inter-
natu in mesečni denarni prejemki) za primer, če učenec oziroma gojenec po svoji krivdi ne bi izpolnil obveznosti.
Napredovanje v službi
Po koncu vojaške šole gojenci napredujejo v čin vodnika ali podporočnika, kar je odvisno od tega, kakšno strokovno izobrazbo so si pridobili.
Nižji oficirji, to je tisti, ki so končali srednjo šolo, napredujejo od vodnika preko vodnika L razreda, višjega vodnika. višjega vodnika L razreda, zas-tavnika do zastavnika L razreda.
Tisti, ki so končali vojaško akademijo, pa napredujejo od podporočni-
ka preko poročnika do kapetana, ta čin pa najpogosteje dobijo v 27. letu starosti. Za naslednje čine je potrebno opraviti izpite po posebnem programu. Aktivnim oficirjem je zagotovljeno napredovanje do čina podpolkovnika.
Vojaški osebi ne more prenehati služba brez njene privolitve, dokler ne dopolni določenega leta starosti.
Razpis natečaja za vpis na srednje vojaške šole v letu 1987 je odprt do konca meseca marca, razpis za vpis na šolo za strokovne delavce v vojaško tehniških poklicih v Zagrebu pa do L junija 1987.
Ostale informacije lahko zainteresirani dobijo pri Oddelku za ljudsko obrambo.
z	;	:
Intervju
Moj očka vojak
Tudi moj očka je bil vojak naše ljudske vojske. Zanimalo me je. kako je bilo v vojski, pa sva se o tem pogovarjala.
«Kaj si bil v vojski?«
K vojakom sem odšel aprila 1972. leta. Datum sem si dobro zapomnil. ker sem šel k vojakom mesec dni kasneje zaradi epidemije črnih koz na Kosovu.
«Kako ti je bilo, ko si šel od doma?«
Odhod sem komaj čakal, saj je bilo to zame nekaj povsem novega, nekaj posebnega. Do tedaj še nisem bit zdoma več kot dva dni in ne dalj kot dobrih slo kilometrov. Sam sebi sem se zdel kot pustolovec. Komaj sem čakal dan. ko bom sel na pot. ko pa je bilo treba iti. me je pričelo stiskati pri srcu. Vedel sem. da odhajam v neznane kraje. Potem sem pa videl solze v materinih in sestrinih očeh in najraje bi ostal doma.
«Kje si slutil vojaški rok?«
Najprej sem bil dva meseca v Beli Crkvi, kasneje pa v Beogradu v gardi. Biti vojak v gardi je bilo za vsakega mladega človeka posebna čast.
«Koliko let si imel tedaj?«
V vojsko sem še! zelo mlad. Star sem bil komaj 18 let. Prva dva meseca sta bila res težka, kasneje v Beogradu pa je bilo bolje. Dobil sem mnogo prijateljev in vsak dan spoznal kaj novega.
«Kdo te je pospremil na pot in kako si potoval k vojakom?«
Na pot do avtobusa me je spremljal oče. Ob slovesu mi je dal še nekaj koristnih očetovskih nasvetov. V Ljubljani se nas je zbralo kar veliko in kmalu smo se spoznali mladi, ki smo potovali v isti kraj. Hitro smo bili prijatelji. In potem, na cilju na Kosovu, so me obšli čudni, mešaniobčut-ki. Težko bi jih opisat. Vse je bilo novo in tako čudno. Sedel sem v nekem prostoru, žalostno razmišljal in najraje bi bil doma. Seveda seje kasneje vse to spremenilo.
Sabina Merhar, 4. raz.
\	COŠ Dolenja vas
Dedek Mraz obiskal Poljance
Prav škoda, da se ljubke prireditve ob prihodu dedka Mraza na Velikih Poljanah niso udeležili tisti »strici«, zaradi katerih je vesela otroška prireditev »visela« v zraku še v začetku decembra. Ne samo otroci, ampak tudi tisti, ki so jih otroci pripeljali, da se z njimi poveselijo ob prihodu dedka Mraza, so bili dobro razpoloženi ob ljubki predstavici. Le-to so pripravili sami Poljanski otroci. Obe tovarišici sta nastopajoče dobro pripravili, zato sta bili upravičeno zadovoljni, saj ni kar tako napraviti uspešen nastop za domačo publiko.
Mlade plesalke so popestrile priložnostno igrico, kateri smo se vsi iz srca nasmejali.
Najmlajše očke pa so se veselo zaiskrile, ko je prišel njihov naj-
Mlade Poljanke, čeprav lam nimajo šole, so pripravile lep in privlačen program ob prilfodu dedka Mraza konec lanskega leta (foto: Toni Mariniek)
Propadajoča hiia v Velikih Poljanah, ki naj bi jo letos nekako zaščitili. Poljanski dedek Mraz je vsaj tako obljubil, če bodo le Poljanci za to. In denar tudi. (Foto: Toni Mariniek)
boljši prijatelj dedek Mraz. Malo so se ga v začetku bali, a nekaj hudomušnih vprašanj in odgovorov je otroke prepričalo, da se pod veliko brado skriva zelo dobra duša, ki jim za konec kratkega odgovora da še pisan paket.
Moramo reči, da je bil tudi dedek Mraz vesel. Pa tudi mož beseda je bil. Lani je namreč obljubil, da bo, če bodo Poljanci pridni, ob letu prišel po asfaltu v vas. In tako je tudi bilo, pa še luč v Vahtnici je gredoč prižgal.
Otrokom in tudi odraslim je obljubil, da bo do naslednjega leta mogoče uredil propadajočo spominsko zaščiteno leseno hišo sredi vasi. Zaenkrat jim je svetoval, naj ne hodijo blizu, da ne bo nesreče.
France Šilc
Iz arhiva za
današnji čas
Starejši krajani in občani dobro poznajo tovariša Prezlja Vladimira, ki se je dolga leta oglašal iz našega konca. Mnogo drobnih novic, pobud in nasvetov je prišlo izpod njegovega peresa. Dolga leta sta z lani umrlo ženo službovala na Ortneku. On kot šef železniške postaje, ona pa kot poštarka na naši pošti.
Ljubezen do Ortneka je bila tako močna, da sta se odločila, da bosta tudi po odhodu v pokoj ostala med nami. Na Poljanski strani Ortneka sta zgradila prijazno hišico in v njej sem pred časom obiskal danes že 85-letnega, toda še vedno čilega tovariša Vladimirja. Z možem sva kramljala o tem in onem. Tovariš Prezelj je bil aktiven na vseh področjih. Bil je prvi predsednik krajevne skupnosti Sveti Gregor - Velike Poljane (takrat je bila to ena krajevna skupnost), pa dolgoletni tajnik turističnega društva Grmada.
Videl sem, da je še posebno vesel ureditve struge Zastave. To je potoka, ki teče skozi Ortnek. Rezultati ureditve tega potoka so bili vidni že lansko leto, ko je Matetov Janez silira! prve prikolice silažne koruze.
Možakar se je zamislil in odšel v sosednjo sobo, mi prinesel svoj arhiv ter mi ga izročil. »To doma preglej, mogoče ti kaj prav pride! Dam ti paše sliko, ki priča o tem, kako so včasih skrbeli za našo dolino.«
Kakšno iz arhiva bom, če bo moj svinčnik pri volji in urednik za to, še napisal. Za danes pa bi našega bralca seznanil, kaj predstavlja mala fotografija.
Pri »zapornici« se reče mestu, kjer je pred več kot 50 leti nastala ta fotografija. Slikal je tov. Prezelj, ženska na sliki pa je njegova žena Ivanka. Od tako nastalega jezu je voda tekla pod Moči-lami in poganjala mlin v gradu Ortnek. Prečni kanali so odvišno vodo odvajali in celotna dolina je bila ena sama njiva.
Daje bila to prava zapornica, se vidi po kolesu in »špindlu«, za kar je skrbel delavec, zaposlen pri Koslerju. Žal je neurje pred leti odneslo desno krilo zapornice in tudi ozek mostič, kije bil bližnjica do Močil.
Naj omenim, da smo leseni mostič vsakih nekaj let na novo obnavljali. Lansko leto pa smo krajani tega konca stopili skupaj in zgradili novo krilo. Na krilo smo položili jeklene nosilce, zalili z betonsko ploščo in uredili dostop, tako da je bližnjica na Močile varna. Pa še na nekaj smo mislili. Še bo možno zgraditi zapornico. Sicer pa nekaj desk in zopet se bomo tako kot nekoč kopali pri zapornici.
France Šilc
REŠETO
Sindikalno delo v naših delovnih organizacijah
Dobro delo posameznih komisij v Riku
V januarju so vse osnovne organizacije zveze sindikatov Riko na letnih članskih sestankih ocenile delo v preteklem letu in sprejele programe za to leto.
Poročila o delu osnovnih organizacij so podrobneje ocenila delo sindikalnih organizacij, organiziranost, delo komisij in odborov, dosežkov njihovega dela, pa tudi pomanjkljivosti in manjšo aktivnost posameznih komisij.
V preteklem obdobju velja pohvaliti komisijo za socialno varstvo delavcev, ki je rešila tudi največ tekočih problemov. Sorazmerno dobro so doslej v Riku in tudi v občini urejali stanovanjska vprašanja, ki pa se letos znajo zaostriti spričo tega, ker dve leti ne bo zgrajeno nobeno družbeno stanovanje v občini. Nujno je, da v občini v tem letu pričnejo spet z gradnjo družbeno najemnih stanovanj. V Riku zdaj že drugo leto uspešno deluje stanovanjska zadruga, ki je individualnim graditeljem v veliko pomoč in oporo. Pohvaliti je potrebno
tudi dosežke na področju organizirane športne dejavnosti, čeprav tudi tu še niso izkoriščene vse možnosti. Na področju družbenega standarda, predvsem organiziranega preživljanja dopusta ob morju ali v planinah, so tudi doseženi izredni uspehi in razvoj prav v zadnjem letu.
Osnovne organizacije so odigrale pomembno vlogo pri pripravi in izvedbi delegatskih volitev. Naloga in odgovornost sindikata pa je, da ne zapusti do naslednjih volitev naših delegacij. pač pa jim je potrebno nuditi vso
moralno in strokovno pomoč za čim boljše opravljanje njihovih ne ravno lahkih delegatskih dolžnosti.
Pred
pomembnimi nalogami
Če so v delovni organizaciji z doseženimi proizvodnimi rezultati v preteklem obdobju lahko zadovoljni, pa niso in ne morejo biti zadovoljni z odnosom do dela, redom in disciplino. Pred nekaj meseci je delavski svet delovne organizacije na pobudo sindikata sprejel vrsto ukrepov za izboljšanje reda in discipline v delovni organizaciji, ki postajajo posebej aktualni prav zdaj, ko prehajajo na 40-urni delovni teden. To pomeni, da bo potrebno v krajšem delovnem tednu narediti prav toliko ali še več, da se bo to tudi opravičilo. V osnovnih organizacijah ugotavljajo, daje delovni čas
iz najrazličnejših vzrokov še premalo izkoriščen in da so prav tu še silno velike rezerve. Prav tem vprašanjem, redu in disciplini, odnosu do dela, tudi medsebojnim odnosom, bo potrebno v prihodnje posvetiti še mnogo več skrbi kot doslej, menijo v sindikatih.
Delovni načrti Rika v drugem letu novega srednjeročnega obdobja so obsežni, veliki in zahtevni. Potrebno bo strniti vse svoje sile, vse svoje znanje in sposobnosti. Seveda Riko ne more ostati zaprt v svoje tovarniške okvire, pač pa mora skrbeti tudi za okolje. Vedno doslej je imel Riko izreden posluh tudi za potrebe občine, krajevnih skupnosti, posameznih krajev, kjer živijo delavci Rika. Vse, kar dobrega in lepega skupno ustvarimo izven delovne organizacije, je v korist in ponos nam vsem. Za vse skupne dosežke pa smo vsi skupaj bogatejši, smatrajo v osnovnih organizacijah zveze sindikatov Riko.	D
Rikov najmlajši TOZD Mašinstvo Teslič
Prvo leto v novi sredini
Minilo je leto dni, kar je Mašinstvo iz Tesliča v Bosni in Hercegovini postalo šesti tozd delovne organizacije Riko. Ob združevanju so se pojavljali tudi pesimisti, ki niso prav zaupali integraciji. Rezultati, kijih dosegajo, so dobri. Zadnje leto je daleč najboljše po rezultatih in ustvarjeni akumulaciji, odkar Mašinstvo obstaja.
V letu 1985 so kot kooperant Rika ustvarili 470 milijonov dinarjev celotnega prihodka, lansko leto pa kot samostojen tozd 1 milijardo 600 milijonov din. Dela imajo dovolj za vse leto. Delavci v tem vidijo svojo socialno varnost in tega se ne da primerjati z nikakršnimi podatki, nikakršnimi pokazatelji. Osebni dohodki so dobri in delavci niso več obremenjeni z datumom v mesecu, kdaj bodo prejeli svoj osebni dohodek, saj sedaj vedo, da bo to 12. v mesecu.
tudi v letošnjem letu računajo dvakratno povečati proizvodnjo. Za to so realni pogoji in celotni prihodek v letošnjem letu naj bi znašal okrog 2 milijardi 760 milijonov. To pa ne bo
rezultat cen in inflacije, saj mislijo predelati za okoli 800 ton več železa kot lani. Planirana akumulacija za letos je 180 milijonov. Za občino Teslič to pomeni veliko, ker je ostalo gospodarstvo nizko alumulativno. So podpisniki samoupravnega sporazuma o skupnem vlaganju 20% akumulacije za razvoj novih proizvodnih kapacitet v Tesliču. To je edina možnost pridobivanja novih delovnih mest za okrog 4.000 nezaposlenih delavcev.
LETOS DO NOVIH
PROIZVODNIH PROSTOROV
Letos jih čaka velika naloga, izvedba investicijskega programa za razširitev prozvodnih prostorov. Investici-
ja bo znašala okrog 1 milijardo 68 milijonov, z gradnjo pa naj bi pričeli v začetku maja. V investicijskem programu je planirana nabava tudi nekaj najsodobnejših obdelovalnih strojev, saj se zavedajo, da gredo lahko v korak s tehnološko razvitim svetom samo s sodobno in tehnološko moderno opremljeno proizvodnjo.
Nadaljnji razvoj tozda je začrtan na proizvodnem programu naprav za melioracijo zemljišč (odvodnjavanje in namakanje). Letos so razpisali 16 štipendij, sedaj pa že imajo osem štipendistov, od tega tri na strojni fakulteti. V naslednjih letih želijo ustvariti svoj strokovni kader.
Z nabavo računalnika, ki bo priključen s svojimi programi na cent-
ralnega v delovni organizaciji, želijo izboljšati in posodobiti obojestranski pretok informacij, ki so nujno potrebne pri normalnem poslovanju med tozd in delovno organizacijo.
Plan proizvodnje imajo dobro začrtan in že sedaj vedo, kaj bodo delali v mesecu decembru. Vsi delavci se zavedajo, da se tozd lahko razvija le na osnovi njihovega lastnega dela in rezultatov dela, ki jih bodo ustvarili.
Rezultati, ki so jih dosegli v lanskem letu, povedo vse. Sami so dokazali, da so se delavci Rika pravilno odločili. Na 13. kongresu ZK BiH so prav v trenutku, ko se v naši družbi govori o zapiranju v občinske in republiške meje, navedli svetal primer združitve Rika in tozda Mašinstvo. Delavski razred je še enkrat dokazal, da med njimi ni nikakršnih meja in da s tem ne priznavajo v naši družbi nobenih okvirov zaprtosti v posamezne sredine.
U. B.
V utesnjenih delovnih prostorih Rika v Tesliču
Nogometni pokal DO Riko
v
Športno rekreativno društvo Riko je že drugo leto organiziralo tekmovanje v malem nogometu za pokal delovne organizacije.
Nastopilo je štirinajst ekip iz vseh tozd (nastopili niso samo iz tozd Mašinstva zaradi oddaljenosti) in delovne skupnosti. Največ uspeha so imeli nogometaši tozd Ricomag, ki so v finalu premagali lanskoletnega zmagovalca pokala in nogometne lige Riko, tozd ZPO tesno 2:1. Tretje mesto je pripadlo ekipi S-125, ki je premagala Loški potok 4 : 3.
Najboljši strelec pokala je bil Ivan Kalajžič iz ekipe S-125 s 6 zadetki.
Trenutno je v teku nogometna liga Riko. Nastopa štirinajst ekip in odigrali so že šest kol. V vodstvu sta ekipi ZPO iz Loškega potoka.
Interesne dejavnosti v šolah
V zimskih in tudi letnih počitnicah šole doživljajo kritiko, da ne organizirajo aktivnosti za učence, ki počitnice preživljajo v domačem kraju. Zato je bila letos dobrodošla pobuda Komisije za preživljanje prostega časa pri OK ZSMS in šole Ribnica, da poskušamo organizirati naslednje aktivnosti: za učence od 1. do 4. razreda 2x tedensko smučarski tečaj, 2x tedensko kulturne prireditve (filmi, lutke in ure v knjižnici), delo v računalniški učilnici ter delo v taborniški organizaciji, za učence od 5. do 8. razreda pa tečaj krojenja in šivanja, delo smučarjev, izobraževanje na področju računalništva, seznanjanje z novimi knjigami in kviz tekmovanje.
Zanimivo je to, da bo pri tem sodelovalo več zunanjih sodelavcev in pričakujemo, da bo pripravljen izbor dejavnosti pritegnil marsikaterega učenca. Vse to je le del aktivnosti, katere opravljajo učenci v šoli v šolskem letu, le vsebina je bolj sproščena in drugačna. Med šolskim letom poteka na šoli 52 interesnih dejavnosti. Največ učencev se vključi v telesnokulturne in kulturne dejavnosti. V eno dejavnost je vključenih 313 učencev, v dve 194, v tri ali več 251 učencev. Dejavnosti potekajo vse leto ali pa so sezonsko omejene kot npr. smučanje, streljanje itd. Poleg teh izvaja šola tudi smučarski tečaj v 5. razredu, kolesarski tečaj v 4. razredu, tečaj prve medicinske pomoči v 7. razredu, plesni tečaj in tekmovanje z različnih področij. Bogatitev preživljanja prostega časa mladih mora postati skrb šole, pa tudi staršev, kulturnih, športnih in drugih organizacij in društev, ki delujejo v kraju, saj le z ustvarjanjem pogojev lahko mladi začnejo z aktivnim delom.
Pouk angleščine
Fakultativni pouk angleškega jezika teče na šoli drugo leto. Uveden je bil na pobudo staršev in interesa delovne organizacije Riko, ki je bila pripravljena kriti stroške za kader in učila. Pouk izvajamo od 3. do 8. razreda, v letošnjem letu je organiziran tudi na COŠ Dolenja vas.
Pouk obiskuje preko 180 učencev, preko 80% pa ima zelo dober učni uspeh. Naj iz izvedene ankete navedem nekaj zanimivosti: učenci so se vključili v fakultativni pouk angleškega jezika zato, ker ta jezik potrebujejo pri nadaljnjem izobraževanju v srednjih šolah (95%), motivi pa so tudi obvladanje osnov jezika zaradi potovanj in sporazumevanja s tujci in sorodniki, razumevanja besedil v filmih in glasbi. Angleščini pripisujejo velik pomen v stikih med narodi in jo vzporejajo še z nemškim jezikom. Zanimiva je ugotovitev, da učenci (96%) menijo, da je za znanje jezika pomembno poglabljanje slovnice (sicer slovnica učencem ne diši preveč) in osvajanje besednega zaklada, ponavlanju osvojene snovi, samemu pisanju besed ter tudi »domačemu čtivu«.
Učenci pripravljajo gadivo za 2. številko glasila »ABC of English«, pa tudi predstavitev svojega dela-dramatizacijo
Pepelke. Na predstavitev bodo povabili tudi starše. Ob uspešnem delu so učenci zadovoljni, na kar kažejo ocene, saj je zelo malo učenfcev ocenjeno z oceno manj uspešen. Lahko smo zadovoljni, saj bodo naši otroci lahko lažje komunicirali v življenju, ki je pred njimi. Prizadevati si moramo, da bomo dobili še kakšnega anglista in razširili znanje nujno potrebnega jezika.
Računalništvo na šoli
In kako z računalništvom? Po velikem trudu in naporu Rika, ki nam je omogočil montažo in nakup računalniške opreme za 30 učencev - to je za eno učilnico, ki je ena najbolje urejenih v slovenskem prostoru in ki so si jo ogledali gostje z raznih koncev - je delo steklo. S sodelavci Rika smo izvajali osnovni tečaj računalništva za učence, ki so to želeli. V letošnjem letu bomo izpolnili obljubo Riku, ker bodo tečaj končali učenci 5. razreda, v naslednjem letu pa bomo delali le še z eno generacijo, popestrili delo z novimi oblikami in vsebino. Šola je poslala na 180 urne tečaje 4 učitelje, ki bodo lahko vodili skupine učencev na računalniškem področju, kljub temu pa brez zunanjih sodelavcev in pomoči ne bo šlo. Tečaj iz računalništva (osnove) je opravilo 50% vseh učencev od 5. do 8. razreda.
Nemajhni problemi se nam porajajo pri izbiri primernih programov za učence od 1. do 8. razreda ter na različnih izobrazbenih področjih, saj morajo biti programi prilagojeni starostni stopnji, znanju, sposobnosti pa tudi interesu učenca, na drugi strani pa naj bi računalnik postal učilo. Z nekaterimi programi bomo že letos posegli tudi v nižje razrede. Želimo pa še zmogljivejši računalnik, ki nam bo omogočil tudi prenos poslovanja, vodenje administracije, statistik, bazo podatkov v knjižnici in podobno. Osebne računalnike moramo povezati v mrežo, katera bo rešila »izgubljeni čas« pri tehničnih opravilih. Za vse te naloge pa bi potrebovali človeka, ki bi se ukvarjal samo s pregledom in pripravo programov ter organizacijo in prehodom na te sodobne pripomočke.
In kaj menijo učenci o računalniku:
—	zdi se mi imeniten,
—	mnogo zna,
—	pomaga mi pri učenju,
—	ima lepo tipkovnico,
—	z njim lahko rišem, računam
—	najraje programiram
—	imam ga rad, ker na njem lahko igram,
—	z računalnikom lahko igram šah,
—	računalnik redno poskrbi za našo sprostitev.
Jože Starc
Zimskim počitnicam ob rob
Krenilo je. Mrtvila, prisotnega v preteklih letih, ni več. Tečejo tudi priprave na ustanovitev društva prijateljev mladine. Komisija za prosti čas pri OK ZSMS je pripravila program dejavnosti za preživljanje prostega časa za učence nižjih razredov. Šola vnaša del svoje ponudbe, smučarski klub pa organiziranje tečajev. Nastal je kar pester program, če pomislimo na pretekla suha leta. Posebna vrednost je tudi v tem, da so o teh dejavnostih začeli razmišljati subjekti v okolju, ne samo
Iskrici
Vzgoja brez discipline je kakor mlin brez vode.
Celo v možganih naj-modrejšega človeka je mogoče najti neumen kotiček.
Aristotel
učitelji in del staršev. Tudi izvajalci teh dejavnosti niso zaposleni v šoli. To pa učence pritegne saj jim delo v šoli in tudi »šolski« način dela v počitniškem času ne ustreza.
In ker je krenilo, bi bilo prav, da ocenimo, ali smo sposobni speljati družbeno akcijo preživljanja prostega časa učencev bolj dolgoročno in načrtno, saj ne želimo, da bi bila trenutna in odvisna od dobre volje posameznikov.
Zavedati se moramo, da je prosti čas močan dejavnik vzgoje pa tudi izobraževanja. Prosti čas posega v življenje posameznika tja do pozne starosti in ga kulturno bogati. In če govorimo o družbeni akciji, pri tem mislimo na organiziran prosti čas, katerega pa opredeljuje niz dejavnikov. Te pa moramo poznati in analizirati, če hočemo v tej smeri strokovno in bolj kvalitetno delati.
Gre za ugotovitev, da moramo učencem omogočiti take dejavnosti, ki bodo protiutež njihovemu rednemu delu in delovnim pogojem.
Torej moramo načrtovati sprostitvene dejavnosti, v katerih bodo prevladovale telesnokulturne oziroma športne aktivnosti predvsem v naravi, s kadri, ki niso zaposleni v šoli in po možnosti ne v šolskih prostorih. Mladi morajo imeti možnost, da se udejstvujejo v izbrani aktivnosti in se v njej tudi samopot-rjujejo, kar kaže, da bi morali upoštevati možnost tekmovanja. Dejavnosti je potrebno načrtovati skupaj z učenci in jim ne ponujati zanje odtujenih programov: skupaj moramo izbirati aktivnosti, v katere se žele vključiti; skupaj oblikovati vsebine, katere učenci žele izvajati ali se jih naučiti. Analizirati bo potrebno kulturo izrabe prostega časa, socialno okolje, prostorske, kadrovske, tehnične, materialne možnosti oz. pogoje. Vse to morajo upoštevati vsi možni izvajalci, sodelovanje in skrb za učence pa morebiti izraziti preko Društva prijateljev mladine.
Jože Starc
Z	A
Pepelka
malo
drugače
Četrtek, teden dni pred novim letom. Začne se SU, toda za nas vaje.
»Saj res, Helena, Marija, Dušanka, no saj veste, vaje imamo!«
Odhitimo v zbornico po tov. Bogdano Mohar, ki je mentorica dramskega krožka na naši šoli. Odidemo v arhiv po sceno in jo pripravimo. S Tatjano, mojo sošolko, ne sodelujeva pri igri, temveč sva šepetalki, če katera od deklet pozabi tekst.
Glavno vlogo igra Helena, ki je Pepelka, njena mama je Dušanka, sestri Marija Rupa-rčič in Marija Gregorič, Dobra vila pa je Slavica. Vse je pripravljeno, da lahko začnemo z vajo.
Dušanka: »Pepelka, sem že doma, pozdravljena ljuba Pepelka, kako se je kaj moje dekletce imelo čez dan?«
»Uh, mama, moraš res vse potacati,...«
Vse je šlo zelo dobro, dokler ni prišla na vrsto Marija. »Marija, daj, zbudi se, no! Kako da se ne spomniš, saj več: Svinjski pastir Peter me pelje poslušat tisto vznemirljivo novo punk skupino Trije šovinistični prašički. Si se zbudila?«
Zopet gremo naprej. »Dušanka, obrni se bolj proti meni, da ne boš kazala hrbta občinstvu. Ti, Dobra vila, se malo zavrti in tleskni s prsti, ko prideš iz ognjišča.«
Nato pride gledat ravnatelj. Igralke postanejo malo nervozne in se pogosteje motijo, čeprav se trudijo, da bi odigrale čim bolj sproščeno. »Helena, ti moraš ves čas nekaj delati, ker si pač Pepelka!« Gremo naprej! Bližamo se koncu. »Preveč časa ji bo vzelo premišljevanje o poroki.«
Tako dekleta, za danes bo dovolj. Samo tam mislim, da bi se morala bolj začuditi. Drugače je bilo v rediti
Tako, na kratko sem vam predstavila vajo igre Pepelka malo drugače. Če vam je všeč, nas lahko povabite. Radi bomo prišli.
Ivanka Marinč, 7. razred OŠ dr. Anton Debeljak Loški potok
Na podlagi 28. člena Statuta Občinske raziskovalne skupnosti Ribnica je skupščina Občinske raziskovalne skupnosti Ribnica na 2. seji dne 27. 11. 1986 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP
1.	Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Ribnica za obdobje 1986—1990 je sklenjen, ker gaje sprejela večina udeležencev sporazuma.
2.	Ta sklep se objavi v občinskem glasilu Rešeto.
Predsednik skupščine ORS Ribnica: Številka: 29/86	Leopold Trdan 1. r.
Datum: 27. 11. 1986
Na podlagi 22. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Ur. list SRS 1981/1) in 7. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi KS Ribnica, so delegati na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Kulturne skupnosti Ribnica dne 18. 12. 1986 sprejeli
UGOTOVITVENI SKLEP
1.	Skupščina Kulturne skupnosti Ribnica ugotavlja, daje samoupravni sporazum o ustanovitvi KS Ribnica sprejet, ker gaje podpisala večina ustanoviteljev — temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, delovnih skupnosti in krajevnih skupnosti, ki imajo sedež v občini Ribnica.
2.	Ta sklep se objavi v Občinskem glasilu Rešeto.
Predsednik skupščine
Številka: 119/86	Kulturne skupnosti Ribnica:
Datum: 18. 12. 1986	Franci Zajc 1. r.
Na osnovi 26. in 28. člena Statuta Telesnokulturne skupnosti Ribnica je skupščina TKS Ribnica na svoji 2. seji dne 11. 12. 1986 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP
1.	Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Telesnokulturne skupnosti Ribnica ugotavljata, daje SaS o temeljih plana Telesnokulturne skupnosti Ribnica za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker gaje sprejela večina udeležencev sporazuma.
2.	Ta sklep se objavi v občinskem glasilu Rešeto.
Številka: 73/86	Predsednik skupščine TKS Ribnica:
Datum: 11. 12. 1986	Uroš Bregar 1. r.
cWjJuČCVt^k

sXtck '	/*Wr
UuÜtMA. /OVYUWll	AXVi,	"fcULO^.
^tÖJ>Cx5l ^	/d/vU.,/W AJM /Wx Acw. V
Afcno- ,i|AijöJU .^$>6.05^	>6Wo- /KxkA\$.
Ho- ^oS-OYtu. Wujl M.04 jttcra'. Ho/wSho-	.
Acmv ^ ^ twii-o- ,^u!uav	'žoAcr
/tvAcxWj/wv mvwuio. Motto,	/ytcvs ^
My W-s	, oxiLAm mvoicr
rvvuaM^.^iHUvC^ /!lcuw /Wer whxc^x!U ^ klonem), tivtWWAuSl AW) HpAo- AjL IkIo- SlasÄ Ajcwu mx. *nrvo- juoAcÄojU -ü. A A?yxovnomj. ^ovcvnijiM /vwvo- Mx	. J&fecmuw
/wie /tvruuAllo-, Xzo/r
/(VLWIO-
<^u5U
OACCV-ČtIa /jLoS.CSYA) 1AV /rCYVSVW XYWU-Ö
^uAa. Moiaiiauaiv. :	j_ r ,___
Mjlcr /vmIx , Aa. hmr Ioa^q.
c^.o^>wvaxHČ
^otllA^cx axiA t /H
Na podlagi 52. člena Zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Ur. list SRS štev. 35/1979) in 52. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske raziskovalne skupnosti Ribnica, so delegati skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Ribnica dne 27.11.1986 sprejeli
UGOTOVITVENI SKLEP
1. Skupščina Občinske raziskovalne skupnosti Ribnica ugotavlja, daje samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske raziskovalne skupnosti Ribnica sklenjen, ker gaje sprejela več kot polovica ustanoviteljic oziroma večina temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, delovnih skupnosti in krajevnih skupnostih, ki imajo sedež v občini Ribnica.
2. Ta sklep se objavi v Občinskem glasilu Rešeto.
Predsednik skupščine ORS Ribnica: Številka: 28/86	Leopold Trdan 1. r.
Datum: 27. 11. 1986
Gasilci v Grčaricah
Prostovoljno gasilsko društvo Grčarice je eno najstarejših v občini. Misel, da sem sklenil nekaj napisati o našem društvu, ni njegova aktivnost v preteklem obdobju, saj je bilo že ve-
Misli
Kdor obvlada druge, je močan, kdor obvlada sebe, je mogočen.
Lao - tse
*
Vsakdo se lahko razjezi. Toda razjeziti se na pravega in na pravi način, o pravem času, upravičeno in smiselno, to ni tako lahko.
Aristotel
liko napisanega in povedanega, predvsem sem hotel pisati o nekakšnem preporodu v aktivnosti društva.
Ta preporod se je začel nekje z letom 1970. Pri tem so z svojo aktivnostjo poprijeli mlajši vaščani z dolgoletnim predsednikom Dezordo Alojzom. Nabava nove gasilske mo-torke, gasilske opreme, nabava gasilskega vozila je bila pod njegovim vodstvom hitro opravljena. Z njim je bilo lažje premagovati težavne naloge, pri čemer moramo poudariti, daje bil nam vsem nekakšen vzornik, kateremu ni bilo žal prostega časa, števila udarniških ur na vseh področjih dela v vasi in nesebičnega dela. Kljub temu, da ni več predsednik društva je v nas še polno elana za delo, elana na temeljih pristnih medsebojnih odnosov. Tako naj bo tudi v prihodnje.
Miran Košmrlj
Elektrika tudi pri Seljanu
Minilo je že veliko let, kar imamo vsi zagotovljene dobre življenjske pogoje: stanovanje, vodo in elektriko. Nismo pomislili, da še kje živijo delovni ljudje brez teh ugodnosti oziroma brez teh osnovnih pogojev, čeprav so enakopravni člani naše skupnosti. Malo pred novim letom so se tudi pri Seljanu poslovili od petrolejk in sveč v dolgih zimskih večerih. Končno je prišla elektrika tudi v zadnji zaselek v ribniški občini.
Njegovim prebivalcem je prinesla več svetlobe, približala jim je dogodke doma in v svetu preko televizijskih zaslonov, ne počutijo se več tako odrezani od sveta, pa še cesto jim splužijo letos prav do zaselka, kar tudi močno vpliva na njihovo razpoloženje in življenje je postalo bolj perspektivno. Tudi
pozimi lahko vsak trenutek pride v vas zdravnik ali veterinar.
Težko je najti besede, s katerimi bi opisali občutke prebivalcev zaselka pri Seljanu. Eno pa je gotovo. Zelo so hvaležni za to pridobitev, čeprav so sami ogromno prispevali z lastnim delom in materialom. Zahvaljujejo se krajevni skupnosti, ki si je tokrat res prizadevala, da je elektrifikacija uspela. Še posebej se zahvaljujejo Gozdnemu gospodarstvu Velike Lašče, ki seje izkazalo pri poseku, ter vojakom in starešinam JLA, ki so pomagali pri izkopu jam. Zahvala gre seveda tudi vsem ostalim organizacijam, ne nazadnje tudi Elektro Kočevje enota Ribnica, kt so kakorkoli pomagali, da je električna energija postala sestavni del življenja tudi pri Seljanu.
Zadovoljni prebivalci zaselka

Na osnovi 12. člena Statuta Kulturne skupnosti Ribnica je skupščina KS Ribnica na svoji 2. seji dne 18. 12. 1986 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP
1.	Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Kulturne skupnosti Ribnica ugotavljata, da je SaS o temeljih plana KS Ribnica za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejela večina udeležencev sporazuma.
2.	Ta sklep se objavi v občinskem glasilu »Rešeto«.
Predsednik skupščine
Številka: 119/86	Kulturne skupnosti Ribnica:
Datum: 18. 12. 1986	Franci Zajc 1. r.
Na podlagi 23. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju telesno-kulture (Uradni list SRS 1979/35) in 49. ter 50. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Telesnokulturne skupnosti Ribnica, so delegati na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Telesnokulturne skupnosti Ribnica dne 11. 12. 1986 sprejeli
UGOTOVITVENI SKLEP
1.	Skupščine Telesnokulturne skupnosti Ribnica ugotavlja, daje samoupravni sporazum o ustanovitvi Telesnokulturne skupnosti Ribnica sprejet, ker gaje podpisala večina ustanoviteljev - organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, delovnih skupnosti in krajevnih skupnosti, ki imajo sedež v občini Ribnica.
2.	Ta sklep se objavi v občinskem glasilu Rešeto.
Številka: 73/86	Predsednik skupščine TKS Ribnica:
Datum: 11. 12. 1986	Uroš Bregar
OBVESTILO
\
Člani Občinske zveze tabornikov Ribnica (v ustanavljanju) obveščamo vse krajane občine Ribnica, da bomo vsak prvi ponedeljek v mesecu zbirali star papir.
O kraju in času akcije bomo sproti obveščali posamezna naselja.
Prosimo za sodelovanje.
Taborniški pozdrav!
Izvršni in nadzorni odbor OZT Ribnica (v ustanavljanju)
V____________________________________________________________________________y
V skladu z določili 1. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj občine Ribnica
razpisuje
žirija za podeljevanje priznanj občine Ribnica naslednja priznanja in nagrade:
1.	Imenovanje za častnega občana
2.	Plaketa 26. marec
3.	Priznanje občine Ribnica
4.	Urbanova nagrada
Podeljeno bo več priznanj in nagrad. Priznanja in nagrade so namenjene posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena.
Predloge lahko posredujejo organizacije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, družbenopolitične organizacije ter družbene organizacije in društva.
Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo žiriji za podeljevanje priznanj občine Ribnica pri Skupščini občine Ribnica, Ribnica, Gorenjska cesta 3, najkasneje do 10. marca 1987.
Žirija za podeljevanje priznanj občine Ribnica
Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Ribnica na podlagi 131. člena Statuta ZSS in pravilnika o podeljevanju srebrnega znaka
razglaša
rok in pogoje za predlaganje kandidatov za
SREBRNI ZNAK
ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE V LETU 1987
Predsedstvo OSZS Ribnica razpisuje za leto 1987 podelitev srebrnih znakov Zveze sindikatov Slovenije štirim članom Zveze sindikatov in eni osnovni organizaciji Zveze sindikatov.
1.
Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije bo podeljen članom Zveze sindikatov, kije z večletnim družbenopolitičnim delom v OO ZS oz. organih sindikata uveljavljal delavske interese in dosledno ter učinkovito pomagal uveljavljati in razvijati sindikat ter krepiti njegovo razredno naravnanost.
2.
Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije bo podeljen OO ZS za večletno učinkovito delovanje pri uveljavljanju interesov članstva, zavzemanju za uveljavljanje vloge Zveze sindikatov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, prizadevanju za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu ter za poglabljanje odločujočega vpliva delavcev in priznanj za doseganje dogovorjenih ciljev gospodarskega in družbenega razvoja.
3.
Predlog za podelitev srebrnega znaka ZSS lahko oblikujejo OO ZS, konferenca OO ZS, občinski odbori in organi Zveze sindikatov.
4.
Predlog z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo Občinskemu svetu Zveze sindikatov Ribnica do 31. marca 1987.
Predsedstvo OSZS Ribnica
V skladu z določili 4. in 7. člena pravilnika o podeljevanju priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu žirije
razpisuje
žirija občinske konference socialistične zveze Ribnica za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda
10 srebrnih priznanj osvobodilne fronte za leto 1987
Priznanje OF je namenjeno posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnega pomena pri razvoju socialistične samoupravne družbe, zlasti:
—	pri uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh,
—	za dosežke pri uveljavljanju in krepitvi ter razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil,
—	pri uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju življenja in dela ter v družbi na sploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in pri uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti.
Predlog lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, krajevne skupnosti, delovne skupnosti in druge samoupravpe organizacije in skupnosti, vodstva družbeno političnih organizacij krajevnega in občinskega nivoja ter družbene organizacije in društva. Predlog z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo žiriji za podeljevanje priznanja OF pri OK SZDL Ribnica najkasneje do 31. marca 1987. Kasnejših predlogov žirija ne bo upoštevala.
Žirija za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Ribnica
Občni zbor aktivistov Rdečega križa Ribnica
Konec lanskega leta smo se zbrali aktivisti Rdečega križa iz vse občine. Pogovorili smo se o opravljenem delu in sprejeli plan za prihodnje.
V letu 1986 smo organizirali tečaj in preizkus znanja za bolničarje in pomožne bolničarje enot CZ, tečaje in izpite iz prve pomoči za voznike motornih vozil. Organizirali smo krvodajalsko akcijo v Ribnici in Sodražici. Pomagali smo pri izvedbi tekmovanja v prvi pomoči ekip PP pri CZ in šolskih ekip. Izvedli smo akcijo zbiranja oblačil in posredovali oblačila tistim, kijih potrebujejo. Sprejemali smo cicibane v mlade člane RK in sedmošolce v člane krajevnih organizacij Rdečega križa. Starostnikom smo priredili srečanja, zbirali smo odpadne surovine, v tednu boja proti kajenju smo s plakati in prodajo nalepk opozarjali na škodljivost kajenja. V mesecu novembru smo sodelovali v akcijah boja proti alkoholizmu, z literarnimi in likovnimi prispevki smo sodelovali v natečaju Mir otrokom sveta, sodelovali smo v delu skupščin socialnega skrbstva in zdravstvenega varstva, zagotavljali smo material iz založbe RKS za zdravstveno preventivo otrok in mladine pa tudi odraslih, vključili smo se v akcije solidarnosti, skrbeli smo za pomoč starejšim, invalidom in drugim, tudi higiena in varstvo- okolja sta naša skrb, trudili smo se seznanjati občane z delom organizacije RK in pridobiti nove člane RK.
Žal ugotavljamo kot vsa leta nazaj, da so Mladi člani RK na OŠ temeljni kamen naše organizacije, opravljajo
r	\
Krvodajalska akcija
Pozivamo vse zdrave in polnoletne občane na odvzem krvi 10., 11. in 12. marca.
Vsak odrasel človek naj vsaj enkrat v življenju da kri. To dejanje je humano, brez nevarnosti za zdravje, ne boli. Tudi morebitni vrtoglavici se bomo izognili, če bomo pred odvzemom pojedli kaj nemastnega (čaj, kruh, sadje, marmelada). Mastna kri je neuporabna. Akcija v občini naj bi zajela 5% prebivalstva. V Ribnici to število dosegamo, vendar na račun tistih krvodajalcev, ki dajo kri večkrat na leto. Vsem krvodajalcem se zahvaljujemo in vabimo občane, da postanejo krvodajalci, to se pravi tudi aktivni člani Rdečega križa.
Predsedstvo OORK Ribnica
Glasilo Sodalistične zveze delovnega ljudstva Ribnica. Izhaja enkrat mesečno oziroma desetkrat letno v nakladi 4.000 izvodov. Ureja uredniški odbor v sestavi: France Grivec, glavni in odgovorni urednik, Uroš Bregar, tehnični urednik, Miran Košmrlj, Janez Mihelič, France Lapajne, Andrej Rus, Janez Gorše, Matjaž Nosan, Ciril Andoljšek. — Uredništvo: OK SZDL Ribnica, 61310 Ribnica, Seškova 14, telefon 861-274 ali 861-067. — Priprava za tisk: DIC — TOZD Grafika Novo i mesto, Tisk. Tiskarna Novo mesto.
veliko in pomembno delo, srednješolci in odrasli pa se zelo malo vključujejo v akcije. Razpravljali smo tudi o higieni in varstvu okolja in ugotovili, da se obnašamo zelo neodgovorno, da smo nemarni. Zakaj ne pokurimo odpadkov, ki jih lahko? Zakaj odpadnih surovin ne zbiramo? Ali papir sodi v smetnjak? Kakšna je okolica smetnjakov? V oči in ostala čutila bodejo tisti pred trgovino in blokom v Loškem potoku, pred šolo v Sodražici, pri kotlovnici na Prijateljevem trgu, na Trgu Veljka Vlahoviča, na vrtu pri trgovini Zelenjava. Ta trgovina je del Mercatorja, ki ima stiskalnico za papir v Ribnici, na vrtu pa je vedno grmada kartonov. Razmišljajmo in ukrepajmo, saj skupaj z naravo ogrožamo tudi sami sebe.
Sprejeli smo tudi predlog o višini članarine RK, ki za odrasle znaša 200 din.
Poleg nalog, ki smo jih izvajali v letu 1986, bomo letos začeli tudi z motiviranjem občanov za darovanje organov v zdravstvene namene. Izdajali bomo izkaznice in vodili register darovalcev. Udeleževali se bomo tudi seminarjev RKS.
Človekoljubje, ki je osnovna točka delovanja organizacije RK, je danes še kako potrebno, saj smo ga preveč zanemarili. Pred seboj vidimo še mnogo dela in pozivamo vse, ki želijo, da se nam pridružijo.
Predsedstvo OO RK Ribnica
Hvala
darovano kri
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
POLJANSKI DEDEK MRAZ — s kul mo in malček s prav tako — kako prisrčno srečanje. Podobnih prizorov je bilo po oblini konec decembra veliko. Kljub teiavam smo v občini uspeli ponovno realizirati samoupravni sporazum o novoletni obdaritvi otrok. Zadovoljni smo lahko vsi, predvsem pa najmlajii— z darili, kulturnimi prireditvami, prisrčnim novoletnim vzdušjem (foto: Toni Marinšek)
Taborniki danes
uresničevati statut Zveze tabornikov Slovenije in Zveze tabornikov Jugoslavije, v širšem smislu tako, kot je tudi zasnovan.
V tem smislu taborniška organizacija ni samo dobrodošla in zaželjena, ampak v družbi nujno potrebna.
Tovariški pozdrav!
Izvršni in nadzorni odbor OZT Ribnica (v ustanavljanju)
Človekova
vrednost
Koliko je vreden človek, to naše največje bogastvo? Glede na vrednost njegovih -sestavnih delov- ni kiti prida visoka. Znanstveniki so izračunali, da so surovine v M kg teikem človeku po sedanjih cenah vredne piškavih 12 dolarjev (dobrih 4.000 din). Pred petdesetimi leti je bil človek vreden še manj. V človekovem telesu sta naipogoste-jša elementa vodik (63% in kisik (15,5%), menda pa so našteli kar 28 različnih kemičnih elementov.
Zanimivi so še naslednji podatki, kar je aktualno skozi vso človeško zgodovino, polno vojn in ubijanja. Tudi danes, ko npr. v spopadih na Bliinjem vzhodu človeško iivljenje dejansko nima vrednosti. Koliko je včasih stal ubit človek v vojni in koliko danes (izračunano z vsemi stroški vojne, deljeno s številom ubitih)? V času Julija Cezarja, pred 2000 leti, so znašali stroški, da so ubili človeka v vojni, le 1,75dolarja.
V Napoleonovih vojskah pred 200 leti je bilo potrebnih le 6900 dolarjev, da so ubili človeka, v prvi svetovni vojni pa stane ubit vojak ie 48.300 dolarjev, v drugi vojni 115.000 in v vietnamski vojni, ki se je končala pred poldrugim desetletjem, kar 690.000 dolarjev. Niso še izračunali, koliko stane ubit človek v iraško-iranski vojni, zanesljivo pa preko milijon dolarjev!
V času, ko skoraj ni več dneva, da se ne bi zgodila katastrofa v naravi, za katero smo odgovorni ljudje, ko si obračamo hrbte in nam je vseeno, kaj se dogaja s sočlovekom, ko naši vodilni politiki pozivajo k stvarnemu reševanju problemov, so se mladi v Ribnici odločili, da ustanovimo Občinsko zvezo tabornikov.
Začenjamo iz nič. Nimamo prostorov, opreme, sredstev, tudi nismo naleteli na pretirano razumevanje s strani širše družbene skupnosti, imamo pa voljo, pogum in vztrajnost tistih, katerih ideje in načela želimo nadaljevati ter jih prenesti v sedanji in prihodnji čas. Imamo mladost in odločnost doseči visoke moralne vrednote ter praktične cilje, katere smo si zastavili.
Z vso odgovornostjo se bomo borili za ohranitev narave, za bolj humane odnose med ljudmi, v praksi hočemo
hydrovod
koče vj e r I b n l c a
Komisija za delovna razmerja DO Hydrovod Kočevje—Ribnica objavlja prosta dela in naloge
inkasanta vodarine
za področje občine Ribnica.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
POGOJI:
—	poklicna šola trgovske ali administrativne smeri,
—	šest mesecev delovnih izkušenj,
—	vozniški izpit B kategorije.
Rok prijave je 8 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni.
Prednost imajo kandidati z stalnim bivališčem v občini Ribnica. Osebni dohodek je okrog 130.000 din.