Politični ogled. Delegacije. Eer je ograka kriza reiena, bodo delegacije se sestalc po dveletnam odmorn meseca junija ali jnlija. Obravnavati bodo imele o zboljšanjn oboroženja armade. Nadomestna državnozborska volitev za volilni okraj, ki je izpraznjen valed i»mrti poslanca Žičkarja, se vrai 29. maja. Volilni imeniki so na vpogled že 20. t. m. — G. Žičkar je bii poalanec pete kurije. Slučajna ožja volitev bo dne 1. junija. Kranjski deželni zbor je zboroval le dva dni, dne 2. in 4. aprila. Dne 2. aprila je vlada predložila novo volilno predlogo, s katero bi se naj nstanovila nova aknpina za vae 24 let stare moške, torej skupina g aploano in enako volilno pravico. Ta skupina bi naj volila 10 poslancev. Eer bi si slovenska ljudska stranka pridobila večino novih poslancev in ker ji je gotovih tudi vaeh 16 mandatov v kmečki skupini, imela bi v prihodnjem deželnem zborn večino. Tega pa ^alovengka" liberalna stranka, katera je dogedaj v zvezi z Nemci imela večiuo, noče pripustiti in zato je dne 4. aprila začela obstrnirati. Toda obatruirala ni z duhovitimi govori, z zvitimi opravilniskimi predlogi, ampak 8 hrupom iu vrisčem. Liberalci so prinesli seboj kravje zvonce, raglje, rene, bobea ter so z njimi delali hrnp, da nibče ni mogel govoriti. Stari dedi. kakor žnpan Hribar, dr. T.včar, dr. Majaron, dr. Ferjančič so trobentali, bobnali, regljali kakor vaški paglavci! In da bi še obstrnkcija iaela dober namen! Toda preprečiti hočejo pravice kruetom in delavcem, katerim je dnslej v deželi gogpodovalo mesčan8tvo in velepoBegtvo! Slovengka Ijudska stranka je tudi skozi štiri leta obitrnirala, a obstiuirala je za Ijndske pravice, liberalna atranka pa je začela obstrnkcijo prcti ljudskim pravicRm. Ker hočejo na Stajerskem v zadnjem času priataši kranjskih libsralcev z vso silo igrati vodilne nloge, zato slovenskim kmetom priporočamo, da bodo oprezni pred ljndmi, ki v srcn niso njihovi prijatelji! Dae 4 aprila je bila vsled liberalne obatrakcija zaduja geja deželnega zbora. Sodi se, da bo deželni zbor razpnačen ia razpisane nove volitve. Slovenska ljmlska stracka ae je pcsretovala, kako je postopati zaradi pnhodnjih volitev. — Dne 7. t m. je cesar odgodil kranjski deželni zbor, kar ae je poslanc^m piamenim potom naznanilo. Na Ogrskem ao slednjič le odnebali voditelji vladi na8protnih straDk, ker so nvideli, da nimajo zialombe pri ljudst**u. Eričali so samo, da hočejo imeti samostojao Ograko, med tem pa niso uič skrbeli za ljudstvo, kateremu je šlo vedno slabai. Zato se pa tndi na Ograkem ljndatro, posebno kmetje, izseljnjejo. Odkar je kralj razpustil ograki državni zbor in uvedel aamovlado, zmanjkalo je tem vročekrvnim Ogrom korajže in zaceli ao ae pogajati z vladarjem ia se udali. Eralj je imenoval v ta namen novo miuistrstvo, v katero 80 tudi stopili prejsaji vladni naaprotniki. No sedaj ao kozli za vrtnarja. Novo ograko ministrstvo je sestavljeno takole: Ministrski predsednik je dr. Alekaander Wekerle. Ta si je pridržal obenem vodstvo fiaančnega ministrstva. Franc Eoant je trgovinski minister. Pravjsodni minister je Geza PoIodvj. Ministrstvo za aotranje reči je poverjeno grofn Andrasajjn. Nančni mioiater je grof Albert Apponji in minister a latere je poatal grof Aladar Zichy. Imeaovanje poljedelakega miniatra, brvatakega miaiatra in bonvedskega ministra ni ae izvršeno. Grof Aladar Zicby je predaednik katoliske ljudske stranke na Ogrskem, dočim je dr. Aleksander Wekerle oni mož, ki je izvedel na Ograkem znane protiverake zakone, mož torej, ki jako disi po framagonstvu. In vendar sta danea oba imenovana moža skupaj ministra. Marsikdo se bode čndil, da je postal Franc Eoaut miniater, kar pa ni čudo, ako se pomiali, da je bil gvoječaano pokojni grof Andrassy obsojen na vislice, a je postal kasneje vendarle avstrijski miniater za znnanje zadeve. Taki pojavi so pač neka avstrijska posebnogt, o kateri bodo poznejai zgodovinarji jasnejse govorili, nego Bmemo mi danea govoriti. Novi ministri so bili že v aedeljo zapriseženi. — Novoimenovano ministrstvo je imelo že svoj miniatrski avet, v katerem je bilo akleDJeno, da 86 bodo vraile dižavnozborske volitve med 29. aprilom in 9. majem. Dne 19. maja pa 86 anide aovi ogrski državni zbor. Na Pruskem so splošno volilno pravico zavrgli. Prnaki deželni zbor je v poimenskem glasovanju odklonil predlog svobodomiselne gtranke glede gploine, enake in neposredne volilne pravice. Ža predlog so glasovali svobodomiselni Poljaki in centrum (sredisče). Nato ge je aprejela vladna predloga glede pomnožitve mandatov in spremembe volilnih okrajev. Nravstveni in verski propad na Francoskem. Eako propada na Francoakem nravstveni in veraki čut, dokazujejo ti le podatki: Pariz šteje 2 milijona prebivalcev, srojo velikonočno dolžnost pa izpolni komaj 100.000 oseb, torej pet na sto, atiri ženske pa en moski I Brez dnhovna «o pokopali prej v Parizu 3000 oaeb, a zdaj jih pokopljejo vaako leto 17.000, kar zaaša tretjino vaakoletmh pariakih pogrebov. Sodnijakih zakonskih ločitev je bilo leta 1884. na Francoakem 1657, a leta 1902. ao ločili sodnijsko 8431 zakoaov. Na 62 rodbin pride ena ločena! V Parizn je rojenib vsako leto 18.000 nezakongkih, 30.000 izpostavljenih in zapnšdemh otrok vzgajajo po zavetišiih. Najnesramnejše apiae razsirjajo v 150.000 izvodib. Hadodelstev so nasteli leta 1880. na Francoskem 167.000 a leta 1892. je naraalo atevilo hudodelatev že na 700.000. Hudodelatva ge ogobito maože tndi med mladiao. Mladoletnih bndodelcev so naateli leta 1880. ae 16.000, leta 1891. je pa bilo že 41 000 mladoletnih hudodelcev, med njimi polovica proti nravnoBti. Pravijo, da ge atevilo mladoletaih hndodelcev pomnoži vsako leto za 2000. Samoumorov je bilo leta 1884. še 7500, 189- pa že 9000, med njimi 2000 ženskih samoumorilk. V deaetih letih je poakočilo stcvilo otrok gamoumorilcev od 140 na 460' Goljufije so poskočile v tem časa od 1000 na 3300, tatvine, ki go jih izvraili otroci, ao ae pomnožile od 5000 na 15 000. Vsako leto aprejmejo v poboljsevalnice 1000 do 1200 otrok. Tako daieč je privedlo liberalno framasonstvo na nekdaj cvetočem Franceskem. Številke bolj glaano govore, kakor V8ako drugo dokazovanje, kam pripelje ljadstvo protiverski boj!