St. 42.
V Gorici, 19. oktobra 1883
„Soča" izhaja vsak petek in veljft po pošti prejeraana ali v Gorici na dom poSiljana:
Vse leto.....f. 4.4U
Pol leta    ...    •    •   ,. -¦ 20 Četvrt leta    ...... 1 l<>
Pri oznanilih in t;.'„,; tudi iu ..j><-sUtnicah"- se plaČMije za navadno tnstop-nt« vrsto:
8 kr. če se tiska 1 krat 7    ,,    „   „     „   2   „ 6   »   „   „     „   3   „ Za. vfče črke pn prostoru.
a xm.
Posamezue Stevilke se dobwajo po 8 kr. v toliakarrwah v gosposki iilici bljzu „trp)i kron", na starom trgu in v nunski ulici ter v Trstu, via Ca-Sernia, 3.
Bopisi uaj se lilagovoljno poSiljajo urcdniStvii ..Socfi" v Goriei v Via Asooli 8, I., narofoiiua paopravniStvu „Soco" "Via della Croce fit. 4. II.
Rokopisi se ne vraCajo; dopisi naj se lilagovoljno franktijojo. — Delalccm in drugim ncpremognfm so naro&iina znifca, sutose oglnsn pri opravnistvu.
Polled na letosnji deielni zbor.             |
GoriSki rojaki spomiajajo se Se dobro, kake. bor- i be so bile letos o casu volitev v de^elni zbor. Mcnda ' ni rojaka, ki bi zeleK da bi se ponavljali tako vrofii dnevi, lavoljeut so bill mo^je po nasvetu goriSkega odbora in s t?m bil je kooec prepiru in boju, Naj bi bili izvoljeni mozji srednju vrste, letoSnjc ^volitve o-Btale bi vendar iastoe, kajti pokazala m je pri njih neoavadua politi&ia disciplina goriSkih Slovcncev, ki sprtfuje, da so zaveden in zrel narod. To je priznal celo italijanski list, ki se ne vjeina z uaSimi naLeli in naSimi prizadevanji, ki bi uara rajSi kaj pokvaril, ko popravil. V nekem clanku, ki ga je prim-sol po le-toSnjih volitvah, pravi, da slovenski poslanci so bili izvoljeni pod takitni okoliSeuiami, ki zagotavljajo slo2-no njih sodelovanje, ker so bili v resnici izbrani. Pravi, da Slovenci so bili delavni in da so se odlofi-no pogaujali m svoja nacela, zato da imajo take po-slance, kakorSne so hoteli, mod tern ko Italijani imajo take, kakorSoe so raogli, da Slovenci bodo zastopani po svoji 2elji, Italijani pa po volji svojih poslancev, Zborovaujc niesm av^ubta in septetnbra je dokazalo, da italijanski list je naSe razmcre dobro prosojoval.
Hvala se spodobi vsem dezolnim poslancem, ker so dejansko tolmacili   in zastopali zrelost  svojih vo-lilcev. Nikakegu nasprotja, nikakega prepira in zavi-ranja nisi na§ct med sloveuskin*i poslanci; kakor 2e« leaua vi'riga,   katere  no   mor<'§  prctrgnti,   driali so vedao vkup, ko je Slo za deielno konst all Cast. Ta-ka neomahljiva sloga,   kakorSna je  bila  videti  letos med slovenskimi deiclniint  poslanci  goriSkitni,   dela Cast dczeli  in  vsem Sloveoccm.   Nikogar nisi naSel, ! da bi bil hodil svoje poti,   da bi bil iskal  svoje ko- ! risti; vsi so gledali na skupno korist, na Cast deMe I in naroda.   S tern so pokazali, da je bilo opraviceno j zaupanje, katero so stavili volilci v oje; s tern so si | pridobili spoStovanjc celo pri svojih nasprotuikih. Uie I omenjeni italijanski list  pravi v tem oziiu,   da sio-venski poslanci bili so tesno zdrusiena bojna Seta, iz-urjena iu dobro vojena,   pripravljeni jzrtovati   osebno prepriCanje skupni volji.    Vecja hvala od te se Ijud-skim zastopnikwn pae ne more dati; in ta hvala pri-haja od politicavh na§ih nasprotnikov, kar jo dela se veCjo.
0 poslancih, ki so nas ie v prejSnjih sejnih do-bah zastopali v delelueni zborn, ni nam veliko govo-riti, ker so iz preisajin Caso? znani na§im Citataljem. De^elna odbornika dr. J. Tonkli ia dr. Abram sta tudi letos na Celu drugim poslancem stikala uma svitle meCe in branila dezeloe pravice in koristi na vse strani. Poslauec Kocijaacic stavil je dva va^na ii<-ed-loga, ki sta bila euoglasno sprejeta: o stavbenem redu za obciae in o istocasnem zarubljenji in cenenji pre-maklin. Poslanec Jonko ni se oglasal v zbornici, ali v peticijskem odseku se je mozko poganjal za naro-dove koristi. Franc PovSe poroCal je o innogib. jako vaznih predmetih. Ignacij KcvaCid stavil je interpela-cijo na visoko vlado o tohninski sodniji, ki ni ostala brez dobrega uspeha. Vrhu tega porocal je, kakor tudi g. Kocijancii, o mnogoterih zadevah.
Tudi z novitni poslanci, ki so letos v prvo za-sedli stole v de&dni hi§i, smemo biti po vsem zado-voljni. Gospod Ivanfiid, notar v Tolminu, pokazal se je spretnega poslanca, ki je poroeilo o znanem Loca-tellijevem nasvetu temeljito sestavil ter podal zgodo-vino doticuega prasanja od zaietka ustavnega 2ivijenja do danes. Bazen tega imel je ronogo drugih porofiil iu je znal nasvete, katere je stavljal v imenu odse-kov, zagovarjati proti katerim koli ugovorora. — G" Rajmund Mohor«5i6, zupan se^auski, postopal je sIo2ao z drugimi slovenskimi poslanci, vedel se je korektno in pokazal je v dejauji, da pozna narodove pravice in potrebe in da je pripravljeu 2a nje delovati. Stavil je interpelacijo do visoke vlade o potnem kmetijskera ufiitelji, o katerem je „Socatt pogosto tozila, in na-svet gled6 poseiskega reda, ki je bil enoglastio spre-jet. Veseli uas praviluo postopanje tega inoza tem bolj, ker smo nekdaj o njegovi trduosti nekoliko dvo-mili. Uparao, da lepo spnfcevalo, katero si je sam dai S svojim vedeajem y letoSojem zborus ostane ma ved-
no nepremenjeno. — Dr. Alekgij Rojie drobil je v odsekib resnico, kakor gre; tudi v zborn [imel je o-pravka s poroCili, dostavki, nasvetovanimi prememba-mi in predlogi, poHebuo z jako vaznim nasvetom glede goriskih bolniSnic in gledo bolniSniLnSh razmer sploh, ki nas jako tarejo. — Dr. Nikolaj Tonkli ui imel o-bilne prilike, da bi so bil pokazal v vsem svojera svitu. Porogila, ki so nm bila odlo^ena, je tofino in natancno sestavil. Kot odbornikov namestnik imel bo priliko, da se izuri v vseh de^elnih zadevah, da do-bimo v njem krepko mofi med aasuni zaatopniki, V resnici smemo torej zadovoljni biti, kakor so starimi tako tudi z novimi na§imi poslanci.
Ako primerimo delovanje naSili poslancev z itali-janskimi, moraine roCi, da na§i se italijanskih v niCe-mer ne ustraSijo in da nas ^asfno zastopajo. Prida temu so premnoga porocila, katera so imeli nnfii poslanci, dve vazni interpelaciji in Stiri nasveti, ki so velikega pomena za vso de2elo. Zato izrekamo hvalo naSim poslancem in volilcem, ki so jih izbrali,
Sedanji dolg in bodode bogastvo.
Nekdaj bila je navada, da so pametnl Jjudje varcno gospodarili. Kadar so imeli dobre letine, niso pou2ili vseh pridelkov v encm Utu, ampak skrbclt bo, da je bilo vedno starega blaga dobiti v Skrinjah, ko je ze novo zaCelo. To so posebno zarad tega delali, ker so vedeli iz skuguje, da vCasih pridejo slaba leta, katerih se clovek ne more ubraniti. Retell so pri 2iv-Ijcnji ostati tudi tista lota, ki bi ne dula zadostnega 2ivc2a; zato so hranili pridelke od leta do leta.
Dandanes je to pri mnogih ljudeh druga^e; do-misljujejo si, da imajo v svoji oblasti solace in de2, da morejo ukazovati zemlji in gnoju, da tnorejo pri-delati, kolikor se jim poljubi. Prepricani so, da njih veda jih ne more varati, da toliko, kolikor se potre-buje za vsakdaoje zivljenje, se mora pridelati tukaj ali tarn. Kolikor je pridelka enega leta, obrnejo ves za potrebe tistega leta s polnirn prcpricanjem, da pri-hodnje leto prinese §e ve6 blagoslova od prejgnjega, da torej ni treba hraniti.
Mnogi, ki gredo hitro naprej, ki se zato imenu-jejo naprednjaky, delajo §e drugaCe. Preverjeni so, da v petih, desetih letih bodo pridelki dvakrat, trikrat toliki, kakor so dandanes, da takrat ne bodo sarao zadostovali vsakdanjim potiebam, timveC da bodo celo ostajali. Da bi jim obilni ostauki na pridelkih pa na dohodkih iz obrtnije, kupiije in drugega Clovekovega m uaravuega napeujanja, ki se poka2ejo 5e le ces 5, 10 morebiti tudi 5e le 6ez 20 ali 30 let, ne delali pre-glavice takrat, ko se uresnicijo, odkazujejo jim pot, po kateri uaj nas zapuSeajo, u2e zdaj. V ta namen priklicejo si bodofie bogate pridelke, kolikor bodo presegali vsakdanje potrebe, u^c zdaj kot give pred oci in na dlaa ter jih obrucajo po svoji volji, na vi-dez za obCni blagor, v resnici pa kakor kane. Z drugimi besedami bi se to tako povedalo, da naprednjaS-ki vek dela velikanske dolgove za razne naprave ter se ziblje v sladki nadi, da poplaca dolg in obresti z dohodki iz dosedanjih virov in iz novih naprav, ki bodo tako veliki, da bodo zadostovali prihodnjim vsakdanjim potrebam in da zbrigejo Se vse sedanje dolgove do zadnjega vinarja.
Tako ravnatije je dandanes, rekel bi, sploSno; ono je znak na§ega veka ia sprifievalo, da kateri kraj napreduje. Kjer se ne morejo poprijeti iz srea takih nacel, so pogosto veseh, da pritiska na nje kaka zu-nanja sila, kako delo, ki se ne da odloziti, za katero se sme tudi po starih pravilih vzeti denar na posodo. S tem, da delajo dolg, stopili so v vrsto napredujoce-ga veka; s tern, da so bili siljeni dolg delati in da se pri zadol^enji niso pregre§ili zoper starodavna pia-vila varCuega gospodarstva, ohraniii so si 2isto vest, ki jim daje pogum, da govorijo z zavestjo o svojem gospodarjenji.
Preverjeni smo, da zadnje velja o goriSkem mes-tu, ki je pred 30 leti imelo nekaj donara na posodi y Ljubljani in ki se je do letos zadol2uo za lene^a
pol milijonfka, to je 500 tiSofi gld., in o goriSkl de-^cli, ki dol2uje okolo 200 tisoC gld. V tem naSem prcpvKanji potrjuje nas to, da (Mela in mesto bo piizudevata dolg poplafiati. Tako prizadevanje more sloneti le na starih, zapra&mih navadah preteklib, sivih casov, kajti dandanes imamo le prvi oddelek onih pravil, ki govoi*4 o dolgovib, namteft pravila, ka^ ko se dolgovi delajo, drugi oddelek, kako se dolgovi pliiCujejo, ni ho seBtavljcn. Nag vek napreduje tako hitro, da ni imel Se casa misliti na drugi del novih pravil o dolgovib, ssdi se pa tudi, da drugi del bo nekoliko tczji od prvega, Vidi se na prvi pogled, da mesto je bolj naprednjaftko, uego de^ela; drugace tudi ne sme biti, ako hoCe Gorica ostati glava de2eli. Kakor so v niestu steka knpital in razumniStvo (inteli-genca), tako mora mesto celi dezali svetiti z lepim vzgleriom, kako naj bo premotenje v ravni razmerl z dolgom, ali pa dolg s premo^enjom-
Ker porocata o gospodarstvu goriSkega mesta dva druga tukajinja lista, hoCemo nekoliko izprego-voriti v drugem «lanku lo o delelnem gospodarstvu, in sicer o dc^elnom zalogu in nacinu, po katerem ga hofiejo njegovi prijatelji zdraviti. Oporaiujamo pa 2e zdaj, da ninmo prijatelji takih nacrtov, ki zldajo na podlagi bodoaega bogastva. Bolj varno zdl se nara> da zidamo deMno poslopje a kamenjetn, katero ze ima-mo, katero je naSe, fie tudi ni po vsem H6uo. Ako si bomo narocevali kararski marmor iz Italije, ga sicer dobimo in hi§a bo lepa, ali ko bo treba marmor pla-(iati, se iahko zgodi, da deMna blagajnica bo prazna. Tedaj bi §la hisa ua boben in mi bi zgubiii lepi. marmor in delo, kar smo prejeli in kar smo od svojega dodali; polom bil bi velikansk. Ne zacenjajrao torej podjetij na rafiun prihodnjega bogastva, ki je negoto-vo; merimo svoja podjetja po moCeb, katere imamo, in po cvenku, ki je gotov.
Narodno gospodarstvo v Istri.
Iz Istre, 10. okt. 1883.
Narodno gospodarsko stanje v Istri je na ra«vno tako nizki stopinji, kakor*politi6no. Tu le te2ko za-pazi§ kak napredek; v primorskib. bregih je Se nekaj, drugodi pa o uranem gospodarstvu ni govora. Potrebe bo vsak dan vecje, dohodki pa vedno manjSi. Kmeto-valec je popolnem zapuScen; nikedd se no briga za njegov blagostan. On zlvi v najvecjivnevednosti, po-duka nima po vefijem nikakorSnega. Sol, narodnihSol je malo; na§im dcSelnim gospodarjem— Lahom —¦ je vse le za jedino zvelicavno la§cmo. Kiuetovalec naj se v Soli u6i laSki, naj placuje velike dr2avne, de2el-ne in obcinske davke, — pa mirna Bosna I 0 pravem uspehu Sole ni misliti, Solskih vrtov pri nas ne do-bis. Znano je, da jo Istra skoro med vsemi avstrij-skimi dezelami v najboljSi legi za sadjerejo in vino-rejo, a vse to nid ne pomaga. Kmetovalec si tarn ne more pomagati do boljSega, nmnejSega poljedelstva; deSelai gospodarji ss za to ne brigajo; narodnih moL je malo, da bi kaj atorili v povzdigo 2alostnega nje-govega polo^aja.
Prav zdaj nameruje se korak na bolje^ ako se uresnidi nasvet, da bi se za Istro, oziroma za sevef-ua njena okraja ustanovila kmetijska druzba, kakorsno v vecjem Gkviru imate aa GoriSkem |in kakorsno, mi-slim, imajo v vseh drugih avstrijskih deielah. Zal, da se slovenski, goriSki kmetovalec premalo posluzuje dane mu prilike, da si s pomocjo kmetijske dru^be opomore do boljSih €asov I GoriSki Slovenci, ako za-nemarjate kmetijsko dru^bo, zanemarjate sarai sebe» ker ne zhate ceniti dobrotej katera se vam ponujalj
Tudi v Istri bila je taka druiba^ a popolnem v laSkih rokah, katera pa je bila pred nekaj meseciod vlade razpuScena, ker ni skrbela za izvrSitev svojega namena¦— za povzdigo kmetijstva, ampak za rasSi-rjenje laSCine ter je uganjsla ne le nam .Slovanoniv ampak celi drzavi neprijazno politiko, ker je Sbilila { Cez morje na LaSko, od kodar je marsikateri njea ud lafien in bos priromai k nam, kjer se je preobjede| r in nanolsil jra^ne ^ene |
Bog dal, da bi se uresni&l nasvet, da bi se ustanovila kmctijska drniba, katera bi veliko pripo-mogla, da bi se pricelo tudi Y Istri daniti, da bo tu-di tuini istrski Slovaa napredoval z ostalim svetom; taka droiba bi tudi marsikaterega na§ih re§ila po-z>e§nega laSkega Srela, katero vedno odprto proti nam jaja, —
Se nekaj oletini. Glavni pridelek Istre je groz-dje, iz katerega se dela dobra, sladka bozja kapljica, akoravno bi se po umnem vjnarstvu Se mnogo boljSa napravljala. Vino bi uboznemu naroda lehko mnogo veC denarcev prinaSaio, kakor do zdaj. Kapljica bole-tos precej dobra ia jejetudi precej obilo. Hvala Bo-gu, da se je vsmilil tudi naSih ubuzih trpioov, kajti poleg vseh drugih potreb imajo §e mnogo zastauib davkov, ki so jim neznosna butara, velika nadloga. Z letoSnjim pridelkom si bodo veodar nekaj opomogli, ako bodo tuji kupci pridno kupovali in dobro plate-vali. GoriSkih kupcev ima Istra malo, posebno letos, ko se je *rebulatt tako inosko obncsla, da ne bodo smeli Brici vefc gudrnjati nad slabim letoiu; toliko vei si zeliino bratakib Kraujcev v obilnejSew Stevilu, kakor draga leta, k«r je tudi pridelek obiluejSi. Bog nam daj obilno tacih in §e boljSih letin!
Dopisi.
Y GortCii IS. oktobra. — YmeSfienje milost-Jjivega kuezonadskofa goriSkega dr. Al o j z i j a Z o r n a vrSilo se je preteklo nedeljo jako slovesno. Uze prejS-nji dan bilo je mesto bolj zivo, nego navaduo. Bona-jaii so Ijudje z dezele, ki so hoteli biti prieujo&i pri svecanern gprevoda knezonadSkofa v prvostolno cerkev. Zvecer svirala je mcstna godba po doio&la mestnega stareSiaatva pred uadSkohjsko palaco ter je naznanjala redko svecauost drugega due. V nedeljo zajutra bilo je videti m me zgoda zivahneje gibanje po uiicah, nego ob drugih praznikih. SeineniSka iu blizoje ulice dobile so kmalu nenavaden kink Okna so pogrinjali z raznovrstnirai preprogram! in zaljSali z zastavami razuih bar?. Odtod razSirii se je liSp na Travuik, kjer se je odlikovala citalinca, v RaStelj in sosedne ulice do veltke cerkve. Pred semeniSko kapelo in na bliinjib krajih zacelo je ijudstvo zbirati se kmalu po sedmi uri. Ob osmi uri razpostavili so se mestni ga-silci na obeh straueb cerkvenih vrat ter so skrbeii, da se Ijudstvo ni pievec kupicilo. V kapeii bil je od-locen prostor za mestnega iupana in Djegove sveto-valce. Proti pol deveti prizgaii so sveea v ozaljsam kapeii, kjer so se bili zbrali duhovuiki iz mesta iu z dezele. Prvostolni kapitnl, dm ljubljanska (dr. Klom-futar pa Urbas) in dva trzaSka (Uzman in Battalia) kanonika, bogoslovski profesorji, ttruga duhovScina in bogoslovci razvrstili so se po cerkvi od presbiterija do glavnih viat. Tocno ob osmi in pol dojde knezo-nadskof y praznicni kofiiji s svojiraa kapianoma, sprej-me pozdrav dubovscme in gre pred altar, kjer je bil prieujoc pri tihi maSi, katero je bral preeastiti stolui proSt dr. Valnssi.
Med tern se je bila nabrala neSteta mnozica IjttdstYa po vseb nlicab in prostorib, koder se je imel pomikati sloveani sprevod, posebno biizu semeni§Ca, na Tratnikn in okolo velike cerkve se je Ijudstvo gnetlo in trio. Hi§e so bili nied tern ozaljsau', Kolikor je bilo mogoCe. Delezniki slovesnega sprevoda so se bili razvrstili, kakor jim je bilo refieno, v nasledujem redn; kriz, starCki z nove ceste, zapuSCeni ottoci, glunonemi, mestna deSka sola, c. k. deSka vadnica, realka, gimnazij, cehi z zastavami, katoliSka druzba, meScani. Po koncani tihi maSi obiekel je nadSkof sko-fovsko obleko in ob 9. uri zacel je sprevod duhovnov iz semeniSke kapele v nasiednjem reda: usmiljeni bratje, franfiiSkani, kapncini, jezuiti, kapitulov kii^, bogoilovci, svetno duhovstvo (okolo 100 duhovnov), bogoslovski profesorji, prvostolni kapitul, knezonad-Skof z veliko asistenco. Za nadSkofom M je meatni zapan se svetovalci. Za temi vvrstile so se na ulici; druStvo katoiiSkih gospa, meSCanke, nCiteljske kaudi-aatinje, ufieake dekiiSke vadnice, mestoa dekiiSka io-la, Sola LL. ntSulink, glnhoneme, sirotniSnica Couta-valle-jeva in sv. Jozefa, usmiljene sestre, zene z nove ceste, drugo ijudstvo.
Med potom so duhovni peli psalme, Ijudstvo je poklekovalo in nadskof ga ja blagoslavljal. Videlo se je, da nadSkof je bil ginen redke slovesnosti.   Pred veliko cerkvo razvrsdeni so bai vojaki, ki so nad§kofn prezentirali, in veteraui, ki so ga sprejeli z godbo, na fieia jim vitez Gatinclli. Pri cerkvenem vhodn poz-dravili so nad§ko& cesarski civilni in vojaSki uradi; cesarski namestnik in dezelni glavar z odborom 6a-kali so nadSkofa ? cerkvi na svojih mestih. Ko stopi nadSkof v cerkev, zapoiejo pevcinakorn aEcce Sacer- I dos et Poutifex", stomi pro§t da ma klefie kriz, da j ga potato, potem kropivnik, slednjic ga trikrat pokadi. j Ha to zapoje nad§koi »Te Deurn" in gre s spremstvom pred altar sv. B. T. in odtod pred veliki altar.   Po I dokoncani zahvalni pesmi zmoii stolni proSt ua iistui | •totntattaga molitve, kiso zaznamovane v Skolyskem ! caremonijala, NadSko! se vsede nastol na listni stra-J»i altarja i8 noslq^ WBaj:8fe9 Mneaovftyft0 pwo IQ
. papelevo potrjenje, katero je bral na prizaici nadSko-j fijski k;tncelar, g. Matija Kravanja. Na to se preseli | nadSkof, spremljan od dveh kaaonikov. ki sta ma 1 stregla, na svoj prestol na evangeljski strani altarja. j Prvostolni pro§t ga nagovori v imenu eels dubovsCine, j ma cestita k slovesnema dneva, ga zagotavlja vedne j pokorSSine in udauosti ter ga prosi, naj pusti, da ma I duhovScma izkaze svojo podloznost s tern, da mu po-I Ijubi prstan. NadSkof odgovori prav lepo, zahvali se I za ccstitanje, sprejme zagotovilo udanosti ter prosi, j naj ma bo duhovscina zdaj pomoCnica, nekdaj pa ve j nee vecnega ^ivljenja, Na to se je dahovicina poklo-I nihi novemu nadSkofu sedeeema na stolu po vrsti od J prvega do zadnjega, kar je precej dolgo trpelo. Ko je | bilo pokFaojanje dovr§eno, podelil je nadskof priCujo-I Lim apostoljski blagoslov iz pred velikega altarja. Na j to zacela je slovesna masa, ki je konCaia ob 3/^ sa | 12. Arhidijakou bil je stolni pro§t dr. Yalussi, slav-I nostna dijakona dr. Casteilani in mons. Meroiaa, raa§-I ua dijakon in subdijakou pa moustigiiora Maru&jt in I Kafol. Ljudstvu so iz za&tica brauilt v cerkev, ker I so se bali kake uesrece; pozneje so pustili za nekaj I Lasa vliod in brzo se je nasulo toliko Ijudij v cerkev, I da so morali spet vrata zapreti. Po slovesni raasi so I nadskofa pred eerkvijo pozdravili uradi, vojaki in ve-I terani, na kar se je odpeljal v svojo palaLo. I           Popoldne ob 2 urah bilo je veliko kosilo, h ka-
I teremu je bilo povabljenih 44 oseb, med njimi bil je I trzaski namestnik, goriSki dezelni glavar, pre5. trzas-I ki §kof, okrajni gori§ki glavar, mestni zupan, prvos-I tolni kapitul in drugi. Nad§kof je napil sv. Ofietu in I cesarju, trzaski namestnik pa itadskoiu. O peti in pol I so se gostje razsli. Pri tej priliki razdeljevale so se I med navzace pesmi in drugo, kar se je o priliki nail-I Skofovega vme^6enja tiskalo: knezooadSkofov pastir-I ski list, adresa bogoslovskih profesorjev, italijanski I sonet gg. V.—A., soaet v slovenskem, nemSkein in I furlanskem jeziku, ki ga je zlozil Forticulus Marianus, j sonet g. Jozefa Furlanija ter latinska, italijanska in I slovenska pesem g. At. Faiduttija, bugoslovca.
V Gorici, 16. oktobra. — Siovensko bralno in podporno druStvo priredilo je preteklo nedeljo, 1 J. t. m., lepo nartduo veselico v Cast koezonaclskofu dr. Alojziju Zornu, ki je bil ta dan slovesno vmeSien. Odbornik g. JuSt Vuga skrbel je za ukusno ozaljsanje prostorne dvorane v restavraciji flall'Europa". V ta namen naprosil je vzviSenega tgospoda dezelnega gla-
I varja, da je prepustil drustvu v rabo razmh grbov, zastav in mnogo kinca. BruStveni predseduik posodil je za ta vecer svoje uajlepSe stole iu podobe.   Bvo-
I rana bila je prav lepo okiucaua; oder bd je ves v narodnih, dezelnih in mestnih zastavah ter ovit z blagoin raznih barv ali boj. Tako tudi stene, na ka-tenh so visele podobe presvitiega cesarja in cesarice, cesarjevifia in cesaricue, vsc cesarske hiLe in slavnih narodnih moz. Stebra v sredi dvorane bila sta vsa ovita, da ni bilo videti zida prav ui6.
Ob 41/, zaceli sc se zbirati drustveniki in gosti, domaCi in z dezele, posamezni in v druzbah. Doslo je mnogo goriske gospode, posamezniki in cele dru-zine; z dezele pocastili so druStvo mnogi duhovuiki iu ufcitelji, ki so bili tist: dan v mestn. Proti 5. uri zaeela je veselica.  Veteranska godba imela je dobro
[ ubrano orodje in je izvrstno igraia. Pevce je vodii neutrudljivi g. Paher, ki se je muogo prizadejal, da je vsev potrebno pripravil. DuSh so bilt pevci iz Go-rice, Scinpetra, Mima in Soikaua. Navzoei posluSalci so godcem in pevcem ploakah obilno hvaio; hvala jim. Slavuostni govor imel je g. predsedaik, ki je ob euem naznanil malo ptemembo v programu, ki je pozaeje izoStala. Jako ljubezujivo dekiamovaia je LeviCuikovo „Cesarsko dete" gospodiCna Kotuikova, ki je zeia od vseh strani obilno pohvalo m je dobila v prizua uje krasen §opek cvetlic.
Ob 7I/4 bil je program izvrien in zaceli so pri-pravljati lampijone, katere je bdo predsedoistvo vete-ranskega drustva blagoduSno posodilo za bakijadb, katero je bii odbor odmenil zadnje trenutke, ko je zve-del, da se enaka sveCanost ue napravlja od druge strani. Miiostljivega kuezonadikofa tisti cas ni bilo doma, ampak bil je navzoc pri slovesnosti, katero mu je bila pnredila katoliSka druzba v palaci Matilde grotinje Coroninijeve. Program dotiLne veselice bil je jako raznovrsten, obsegajo6 §tir kose za godbo iz raznih oper, katere je igial zbor 12 moz, iep «,vactet za inStrumeute na lok, dva kosa za glasovir, katera je godla^ slavna pijanistiuja Lucila Podgornik-Toloinei, in dva govora. Italijanski govoni je stolni prosfc dr. i Valussi o prihodu sv. Marka v Ogtej, o oglejski cer- | kvi in o najnovejSem uasledniku oglejskih patrijarhov, i o nadikofu dr. Zornu. Sloveuski govor imel je profe-sor dr. Mahnifi, ki je razlaga! pomen nadlkofovih i imen Alojzij Matija Zorn in je izrazil muogo lepih mislij v lepi besedi. Veseiico ao bili poCastili akof tr2aSki, dezelni in okrajni glavar, mestni zupan, pred-sednik okrozue soduije, muogi duhovui, obilno odiiC-nih gospa iu razui drugt goapodu
Ko je biia ta veselica koucana in se je bil nad-§kof odpeljal v svojo palaeo, uredilo je podporuo druStvo bakijado iu Slo je u Stabdove hise z godbo fiez Trpaik oroti pala$i in skQz ve^o na dwriSfc.
Mo5no se je godba odmevaia po celi hi§i, ko je druStvo dohajalo na Skofov dvor, Tu se postavijo lampi-joni — bilo jih je nad 80, kolikor se jih je moglo v hitrici dobiti — ukolo godbe, ki je bila obrnena proti glavnemn vhodu. Ko je godba nehala, zavpije predseduik glasno, da je bilo siiSati po celem dvoriSdi, naj Bog zm mnogo let knezonad§kofa dr. AI o j z i j a Zorn a. Zivio zagrmi po celem dvoriSCi, da se od-meva od vseh sten, godba zasvira, zivio se ponavljajo in trpelo je dolgo, predno so navduSeni vskliki pone-hali. Predsednik pozove druStveuike v drugo, naj se pridrnzijo veselemu pozdravu. To se zgodi, godba pa zag«ide cesarska hitnno. Ko je godba koncala, §Ii so odborniki v nadSkofovo stanovanje, kjer so bill prav prijazno sprejeti. Med tem so pevci na dvoriSSi peli lepe pesmi, godba je svirala svoje kose v lepem redo. Milostijivi nadSkof goriSki in Skof trzaSki ter drugi duhovni prisli so na hoduik ter so gledali in poslu-Sali veselje podpomega druStva nad knezonadSkofom in udauost do njega. Godba zaigra lepo popotuico in druStveuiki zapustijo nadSkofovo paloco, kjer so bili tako prijazno sprejeti. Bakljada vila se je okolo po celem Travniku in se je vrmla tje, odkodarje bilaSla. Po konCani bakljadi ostali so mozje, ki so se je bili udele^iii, v Stabilovi okinfcuii dvorani Se dolgo vkup, kjer so napivali milostljivemu nad&kofu, druStvu in raznim rodoljnbom. Pevci so ae marsikatero zapeli in tudi godci so fkatero zagodli, dokler se oiso po-slovili, veseli lepega veCera.
V 5emi5all, dne 16. okt. — Hvala ti srtna, predraga mi aSofia", za blagovoljuo pojasnilo na mo-je upraSanje o zadevi protestautovske biblije in uje-uega kolporterja, pa prosim dovoli mi, da se zopet vruem k tej stvari, ne toliko iz verskega, kolikor iz drzavljanskega staliSfia.
OdgovarjaS mi, predraga nSo6a", da doti^ni agent biblije bi moral imeti za prodajanje dovoljeuje od c, kr. okrajnega glavarstva kot policijske oblasti in ne od tr^aSkega namestniStva. Toda prodajalec o dovol-jenji od strani c. kr. okr. glavarstva ui nifi omeuil, vsaj meui ue, temuc poudarjal je le dovoljeuje iz Trsta iu seratertje govoril je tudi o nekein viSjem posiaitji z Duuaja, reko6: jaz sem poslau z Dunaja, jaz inorani protlujati m Siriti sv. pisino, meui je to zaukazauo, std. Tako tu euako se je neki ustil. Ta agent poataje vsak dan bolj predrzeu. Glavnih cest iu veejih vasij se sicer ogiblje, toliko bolj sreeu je pa ua stranskih poteh in k malih vaseh. Pred vsako hiSo razgrne svoje oguljcno platuo, v kateretn ima nekaj podobic, ter trdi, da to je v bukvah, kar se vidi ua podobi, pnpoveduje ljudstvu, da brez biblije se ne zvelica, da maSa v njegovi knjigi je bolja ko naSa ter govori razzaljivo o dubovSCini, ako rau kdo ugovarja, da cerkev ue pusti citati sv. pisma, ki ui od uje poterjeuo. Po nasi doliui nastal je velik hrup zarad tuga slep-Ijenja ljudi in okrajuo glavarstvo v Uorici bi se ne kesalo, ako bi uraduo odpravilo tega moia, kakor so pred nekaj ineseci tega (ali temu podobnega) agenta spravili iz Ljubljane. Moz ni samo barautac, ampak bega ljudi v njin verskem prepriCauji, kar dr2avna postava prepoveduje. Obracam se naravnost do slav-nega c. k. okrajnega glavarstva v Gorici ter je prosim, naj te za javm inir vazue zadeve ne prezre. Duhovuiki po va»eh naj pa Ijudstvo podueijo o celi tej stvaii uaj se prizadevajo, da se ohraui inir, dokler ue se2e poiicja vmes. Uraduim organompripOD)Camo, naj ne zgubljajo easa, da uasa dolina ne bo obzalo-vala kake uesrece. Gored razSirjevalec Lutrovih biblij se vpiSe Iguaz Snntschitsch(po Kranjskem iu Stajerskeui nienda it znauo iine) ter ima zacasno zaiogo svoje krame baje v Gorici na Placuti h. st. 4.
Z BolSkega, 12. okt. (Vnruita obciuske pra-vice I) Neki visoKi gospod je bii 0 svojein fiasu izra-cuml, koliko so Trentarji Se zad za diugim svetom. Ne vem prav, v kakem poinenu je moz to govoril; a pnzuati se mora, da je spioh prav dejal. (Se ve\ da niao vsega tega Trentarji satni krivi; ua opak.. .)— Kako cem dokazati zgorujo trditev ?
Trentarji go — reciino — prevefi alipoviu (ob-Cna slovanska slabost), preraehki, prevec popustljiviv nekih refieh. NoCem omenjati tega, da Trentar ni-kedar ne zakleue svoje hiSe, niti po noCi ne; saj je bilo isto tako tudi pri naSih dedin, starih Slovenih; m to jim Stejd pisatelji spioh v lepo svojstvo (last-liost), v ceduost, v Cast S Ako se kaze, da v tem ob • wrtt ni treba previdnobti, — toliko bolje.l A grajati imam to, da Trentarji premalo varujejo svoje obem -ske pravice.
Zuano je, da je Trentar velik revez\ Cerkev, dnhoveu, cerkvenik — vsi dobivajo svojo placo ali podporo iz verskega zaioga. (Posiedojemu jo pa ho-cejo vzkratiti z 31. decembrom 18«5. leta.) Pa ne-kojim bi Se ne bila taka siia, Ce bi imeii kaj vefi sveia, kjer bi mogli svojo drobnico pasti. A Se svet se jim izgubija. Nekaten so morali odstopiti svet do-maciuom. N. pr.: Lastniki plauiue K. niso branili so« vaScanu ua svoj svet, ker jim je bil ta v sorodstvu. Vsled tega so iz?»bili pozaeje nekaj svojega sveta ; dobul 69 ga {suuiiki planing ZaJ. — Najve^a kriyic^
pa se godi Trentarjera od strani Kranjsko-gorcev. Ti so najlepse tukajSnje planine SCinoma posedli. Kako? od kod to? Menda od Koritoiskik posestnikov (blizu Bolca) pii§le so bile planine: Trenta, Velika plauina in Prisenek v roke Kraojcem. Trento kupila je aa to obfiiua Rutarska (Wald) blizo Kranjske gore, diugi 2 pa sti priSli ineuda v last cerkvi M. D. v Kraujski gori. Od nje so ji baje dobili K.raujsko-gorei saini; a placevali so cerkvi neko stojino; pozueje so se to o-pustilu Oboji: Rutarji iu Kranjakogorei so res gonili svojo Liviuo ua to stran pogorja; pa samo v plauiu-skem easu od 24. juuija do 24. avgusta, uzivali so tedaj samo „ro2o", t. j. planiusko travo v najboljikm iasu. Ves ostali cas pa — tedaj 10 mesecev — pasli so Treutarji svojo zivmo oa omenjeoih 3 plauinah, iu uikedor jib ui motil pri tem.
Kar se soomuijo Kraujci, da so otii lastniki teh i plauin, iu zacuejo pravdo, da bi TreiUarje popoluem j odatrauili. Iu Salibog se jim je to posreeiioI A kako? Trentarske price so iz ueveduosti ali nerazumuosti nejasno iu uedolocuo govorile pred doticmm oblastvom; le jedna jc prav govorila. Vsled tega je bila tudi raz-bOdba 1. 1871. le Kranjskogorcum v prid in Trentar-jeni v skodo. In se takratui zupau Treutarski se ui potegnii za svojce pri v;sem oblastvu. Izid je bil: da je Trentar i. 1S7& pri uravuavi zemtji&C vse pravice do omeujenih plauiu izgubil; Kranjskogorci so pa dobili celo pravico, da siuejo v piauiuski dobi Se v Treutarskeni obciuskeui svetu — v obspgu 228 o-ralov — pasti svojo zivmo. Po takem pnhaja Kranj-ska ziviua ceio do Treutui skin bis; nasprotuo pa out pober6 Treutarako iiviao, ce jo uajdejo „ua svujem*. Nekedaj so odguali baje 30 bravcev, ter jih prudali; drugikrat menda 70 bravcev in tirjali od ujili odskod-aine po 50 kr. za glavo. Jedeu .sun gospodar je moral tako plaCati 13 gold, kazni, kc-r so bile pa->lirju ovce ua ptuj svet uteklc. — Odlod tedaj Trentar se veeji revei. Po leti si So pomaga, kor zone svojo zi-vmo ua druge kraje v planine; a spouiladi iu jeseui, — ko inu vrbe sueg zaktiva, in utoia se ziviuu le blizo bis o&tajati, — onda urn je sila 1                      I
Zdaj bi pae radi Treutarji popravili to skodo, da bi meja sla n\)i) ohrezr y»o vriili), kakor pro), a zdaj tie gre. Tudi prosiije du visokili owb in do Na|« visjcga prcstula iumi bile tuiiko vzdauie, da bi bile Treutaijem poumle i/gubljoue pravice.                      !
Cemu to govormi? niU> koga boli, o tem mo-wie wuir (tad govou), pruvi ptvguvor. I'olnokrat s» je 61ovtk saia Knv iiesretie. i'regovor veil: Vsak je svojo sreee kovae I All pa: kakor st posleljt*, tako bos le-zal. (I'onavljatu pa: Tteutar in vsega sam knv.) Ne zugovarjam uvpotrubuili pravd — Uog ne daj! — Praviiu pa: Zaveduosti mattjka Ijudom, kedor svojih pravic ue vatuje, ta jib izgubi! V obciuskib reOeb ne velja duhovuo dolo usuiiljeuja: knvico voljuo trprti, kakor piavi krscauski aauk. Cuvali se nam je res osebuega sovrustva; uisino pa doizni vsake tudi vc-Uke knvice t i b o p o t r p e t i. Iz pravitaib uzrukov uioremo se za &voje piaviee ociiuo ponesti, iu v brau postaviti se krivici, ki se nam godi. Posebno v ob-Ciuskib zadevab velja: Potezaj se krepko za obciuske pravice. Biagor mu, kogar skusuja drugih izuCi!
sko noslopje porabili, ne bili zavr2cni,   roarve5 da bi nam obilne obresti pri na§i mladini doaa§ft1;.
Politifini pregled.
CerknO, 14. okt. — Maraikaj se piSe o uaSem
kraji iu okraji; ali o Solstvu sejedozdaj le uialo po-
roCalo.   Zaduji dopisuik u Ocrkua  ouieuja sicer od-
pretje tukajSuje soie, pa le miiuogrede. Bodi mi toraj
Uovoljeuo, Oa 0 nasi Mi uekaj t»pr«govoruu.   Do k-
toSujega kta ui imela Syia piimermli soiskib prosto-
rov. Fo sklepu okr. sol. sveta toimiaskega  zaeeio se
je novo Solsko poslopje  zidati pred  dvema  letoma,
ktero se je zarad uekib zadreg se le letos popoluoma
konealo. Due 3. okt. t. 1. se je sjisko leto prifielo v
novib Soiskih prostonb. Po sv. masi, ktere se je uila-
dma udekzila pod vodstvom g. vod.telja m g.eue u6i-
teljice, je vis. east. g. dekau vse Solske prostore bla-
goslovii iu ob eueiu tudt  salsko miadmo z lepiuii ia
poducljivimi besedami nagovonl. iS'a to zapoje Solska
luladiua cesarsko pesetu.   SiedU je cagovor kraj. §ol.
predseduika g. P. Podobuika,   v kterem je  posebno
poudarjal pnduo solsko obiskovauje, ktero se pri nas
Ualibog zelo pogre^a. 2ugal je ob euem, da hofie za-
naprej z vso ostrostjo postave postopati m inalomame
itariSe v kazeo preUlagati zarad nerednega poSUjanja
otrok v soio. Siovesuost je zakljucil g. voditelj s tem,
da uam je razlozii  pouitu  blagosiovljeuja iu  koriet
fiole.   PripGiofcai se je tudi, baj ga v ujegovib uame-
rab iu trudu podpuajo solski predstojuiKi   iu starisi,
ker v pravi medsebojui vzajeuiuosti doseze Sola svoj
nameu. V dau biagoslovljenja uovega soiskega poslopja
biia je eua soiska dvoiaua primeruo iu okusuo okiu-
caua s podobami  presvitkga  cesarja iu cesarjevica
Kudoifa, z narodnimi iu cesarskiuii zastavami, z raz-
nimi cvetlicami iu zeleujem. Pocastili so to slovesnost
se svojo navzocuostjo vsi ceikijauski predstojuiki iu
uiaduiki,   kakor iastita dubovscma,  voditelj c. k. o-
krajae soduge g. Gabnjelcic, domaci zdravuikg. Wa*
geuuutz, davkarski kuutroior g. pi* Segber, zupau in
kraj. sol. predseduik g. Podobuik,  posestuik  iu ter-
Presvitli cesar podal se je 14. t. m, v Szegedin, kjer je bil navdu§eno sprejet. Pet let je od tega, ko je teka Tisa imenovano mesto unicila, in cesar je ob oni priliki pregledovaje j tui^ne razvaline in strastie u6inke povodnje iz-javil: „Szegediu je bil, a Szegedin bo zopet in sicer lepsi kot prej." Danes so se cesarjeve be-sede obistinile: tain, kjer je takrat stalo 6000 iz blata zidanili his, stoji danes novo mesto v moderuem slogu zidano,
Cesar je podelil grfikcmu kralju vlastniStvo 09. pespolka. Kmlj je 17. t. m. zapustil Dunaj, sel v Gmimdeii po obitolj ter se je odpeljal na Grsko v Ateue,
Presvitii cesar je imenoval za poslanika na th'uogorskeui dvoru poikovnika Miliukovi6-a.
Dunajski 6asopisi porofiajo, da se snide dr-2avni zbor 20. nov. Toda letos bo malo zboro-vanja, dr^avni zbor bo zboroval v novein po-slopji in je treba Se mnogo ukreniti, da bo poslopje dovrseno,
Gornje-avstrijski dc2clui zbor imel je 13. t. in. zadnjo sejo, ki je bila zelo burua. Kaz-pravljala se je volilna prenaredba, ki je bila kuueuuo odlo^eua za prihodnjc zasedanje. V mo-ravskeui dezeluem zboru bila je volilna prenaredba ovrteiuij petakarji ostanejo tudi za naprej brez voliluc pravice v cast liberalnhn ustavo-verskim gospudoin na Moravskcm. Tndi tr^adki dezelni zbor je imel prav ftvahna razpravljanja o itulijuuskcm vseucilifciCsi, katoto bi se moralo v Trstu osnovati, dasi ni na leto veC nego 10 do 17 trzaskilt ucencev za vseuciliScu sposob-nih. Za-se znajo Lalii zahtevati pravice, a da bi jib oni tudi drugim svojim sodezelanom pri-voscili iu dali!
V kranjskcm dezeinem zboiu pridla je tudi toli tesko priCakovana volilna prenaredba na dnevni red; debata o uji vrSi se ^e dva dni, v petek ID. t. m. vrsilo se bo tretje brauje one prenaredbe. Pri tej priliki se poka^e, ali so nem-skutarji res tako spravljivi, kakor nekateri po-rouajo, ali pa bodo svetu svojo spravljivost s turn dokazali, da dvorano zapustijo in prenared-bo onemogocijo.
Hrvasko-ogersko vprasanje je za sedaj kon-eano: v torek sueli so raz doticnib poslopij gr-bc z madjarskim iu brvaskim napisom ter na-domestili jih z grbi brez napisov. To je zace-tek, druga zahtevauja Hrvatov se bodo v krat-kem izpoluila. Vazao je v tej pravdi tudi to, da je iinanciu minister Szapary javno v driav-nem zboru povedal, da je grof Peja6evi6 posto-panje glede grbov odobraval, a zadnji je izjavil, da to ui res in da ou ui o tem sploh ui6esa vedel. Szapary-ev odgovor ua to je tak, da vsak-do mora pripor.L.ati i&tiuitost Peja6evi6eve izjave. — V ogerskem drzavnem zboru predlo^il je fi-uancni minister proracuu za leto 1884, kateri kaze cez 20 miiijonov gid. primanjkljeja, kate-rega misli odstraniti s tem, da vpelje nove davke. Kuska cesarska obitelj vrnila se je iz Ko-danj v Kroustadt ter je odsla od tam v Gacino. V Petroburgu polo^il se je temeljui kamen novi cerkvi na onem mestu, kjer je bil car Alek-sander 11. umorjen.
Na Spanskem je prejsnje ministerstvo od-stopilo; uovo pod nacelnikom Posada objavilo je svoj program, v katerem izjavlja, da noCe ni6 vedeti o zvezi s katerokoli evropsko velevlastjo, da pa hoce s Francijo ziveti v ozki prijateljski zvezi.                          _______
morejo zadosti popisati prijetnega utisa, ki ga je av-dijenca na nje naredila v vsakem oziru. V torek bile so pri nadskofu deputacije profesorjev sredojih §ol; c. k. gimnazija, realke in ucjteljisCa. Tudi odvetniSka kamora poklouila se je vi§jemu pastirju. Duhovni z deiele iu drugi mozje, ki niso mogii preteklo nedeljo izkazati nadSkofu svoje udanosti, hodijo med tednom v mesto in se mu I'
Domade stvari.
Milostljivi knezonadSkof dr. Alojzij Zorn sprejemal je tudi ta tedeu razue deputacije m posa-uiezue osebe ter je povracal obiskovanja visokim ose-bam.  V poaedeljek predstavila se je uovemu vladiki
govec g. P. Peteruel, uekaj tolmiuske gospode in uiuo- a uam,   v ^uueueijuo. |«bu»w»;- -• a- ---¦.—.,      _
go rnantov, ktorioi je ta radka siovesuost jako uga-   deputacija goriSke narodne ^almce, ki je.MB| prav
4>la, Dal Pog, da bi strpSki, kteri sp §e za ftpvo sol- J prijazuo spr^eta, Gosoodje, ki 89 se jja mm% «'
V tukajgnjem zavodu Solskih sester bila je pretckli torek lepa veselica v cast milostljiverau nasemu ka.zonadSkofu. Obednica, ki slu^i rejenkam, preuienjena je bila v glediSfie z jako ukusno naprav-Jjenim odroni. Spored obsegal je muogo tofiek petja, (Udainaoj iu 2ivih podob. Rejeuke sprejele so kne-zoiiadskofa a pesmimi in deklamacijami v razuih je-zicib. Slovenski pozdrav deklamovala je gospodieoa Luopoldina Bdko; sloveoska peseiu biia je ona, ka-Lcro je g. li.U'ij Zorn in lansko leto zlo2il in z na-pevom priskrbel na Last svojemu sorodniku, Budanje-mu Kuezoiuulskofu. Italijauska vefija deklamovalka odlikovala se j« v svoji razuiuroma jako tc2ki nalogi s pogumom in neprestrasenostjo, ki bi delala 6aat vsakeinu mo^u. Xive podobe predstavljale so dogodke iz zivljeuja sv. Mohora, prvega Skofa oglejskega. V-saka podoba razlagala se je v posebni deklamaciji in po vsaki podobi sledila je primerna pesum. Iz zucetka so rejeuke knezonadskoui podarile vence in gopke, na kouci pa lep skolijski grb ter so se mu spodobno poklanjale. Kavzo6ih bilo je muogo gospodov ovetnih in dubovnov, ki so bili veseli lepe veselice, katera je trpela ob 6. ia pol do 7. in pol zvccer. — Vftera uapravile so rejeuke U. ursiilink enako veaelico v ur-sulmskoiii samostauu.
Vzvi&eni gospod Franc grof Oorouini v Sempetru bil je izvoijeu IS. oktobra zoput zupau on* daSnje obLine, kateri iiupaimje uze od leta 1808.
V .Standrezi pri Gorici izgubili so ufttelja preteklo pomlud. Kmatu potem ra^pisana je bila uci-teljeva slu?.ba. Zucetka julija imel je kiajui Solski svet sejo, v kateri si je izbral uCitelja; fie tiati me* sec imel je okrajiii ft. svet sejo, v kateri je potrdil, kar je krajni s. svet sklenil gled6 u^itolja. StandreA pa se zdaj nima Sole, ker ucitelj spi v IStuudre^i, a po-ducevati mora Se vedno v Gorici. Kdo je tega kriv ? Na tak naciu se nove naprave ne prikupijo Ijudem.
Na tukajsnji c. k. deSki vadnioi je bilo letos sprejetili 576 ucencev, iu sicer 267 Slovoucev in 289 Lahov,
Za Koeiandidev spomeuik so darovali: Monsiguor Beusa, vodja nadskolijske pisaruice v Gorici, -r> gl. — Ivan Siuuc, vikar v Velikih Zabljab, 5 gl. — Ivan Feltriu,vkaplan v Volfiali, 1 gl. — Iguac Fabijani, zupnik v iSIovreuci, 1 gl. — Jurij Peteruel, zupnik v Brgiuji, 1 gl. — Martin Leskovec, vikar v Sedlu, I gl. — Jurij Kokelj, vikar v Logjeh, 1 gl. — Antou Keber, vikar v Mavhinjab, S gl. — iznaaa 18 gl. — Preuesek 220 gl. 50 kr. Vkup 238 gld. 50 kr.
Za koritnteke pogorelce daroval je g. Marko Vales, spovcduik na Sv. Gori, 3 gl. — Preuesek 12 gl. Vkup 15 gl. Hvala I
Nevaren tovariS. Preteklo soboto popoludne napravil se je ncki Jakop Lcbau iz Mrzlega Loga iz vipavskega ttga proti domu. Na poti pridru^i se mu nezuan Clovok ter ga spreinlja, dokler ue prideta do neke samotue kreme. Nezuau clovek povabi Lebana, naj gre & njim v krcuio, da mu pokaze ponarejene bankovce. Lebau se da pregovorit m gre i ujim. Ko sta bila notre, potegue uezuani .spremljevalec piStolo iz nedrij iu ustreli proti Lebanu, kateregane zadene. Tedaj zaCoe budobuei s pistolo biti po giavi prestra-senega uiu2a, ga vsega rani in mu odvzame 115 gld. Eopar je utekel, Lebau se je pa vlekel ua Col, kjer so mu raue obvezali. Govou se, da v oudaSuji okolici je najbrie cela druiba razbojuikov in da ta neznaui ropar bil je pogovorjeu z drugimi.
Poitne hrauilnice po na&h bribih imajo, kakor se nam poroca, veciuoma le italijansko-nemSke tiskovine, slovenskib pa ue. To je slabo in ueopra-viCeuo; tega so uajbrze krivi doticni uradniki postuib brauiluic, ki uimajo toiiko poguma, da bi prosili pri gonSkem poStuem uradu sloveuskih tiskovin. Ne vemo sicer, da bi poitui voditelj g. Dell'Ara ia ujegov taj-nik g. Cbeueviere pouujala slovenske tiskovine, ali toiiko vemo, da jib dasta, &ko jih kdo zahteva, iu da sta pripravljena narociti jih, te jih nimata. Slovenski poStni uradmki naj torej ne zmetujejo krivde na i-lalijaue; ako ujib uradi uimajo sloveuskih tiskovio» so sami krivi in odgovorui za krivico, ki se radi tega uarodu godi.—-Pri tej priliki opozaijemo nakajiftco, kateri je uaslov: „ltokovodnik vlo2niku postne hrauilnice", katero je izdal c. k. poStno-hramtoicni urad na Dunaji letos. Ta knjiSSica Steje 98 strantj ia obsega ves poduk 0 postnih hranilnicah ter se dobiva pri vseh postnih hranilnicah bodisi v mestu bodisi ua de2eli brezplafino. Rojaki, praSajto po tej, kuji2ici in po drugih poducnih spisih 0 poStuih ura-uiluicabi ki se dobivajo na postab brczplaCuo, da bote vedeli, kako §e ^e trej?* rftyuaM Y H i^^ih   Mty
van* Wo noie dati slovenskc, le v „SoeoK 5 njiro, da ga operemo.
JKoledar za leto 1884 s ka2ipotom po $rsta" paineravaizdati v Ietoinjem letn vTrstu, .Nova tiskarha*, ?.ko se oglasi na %o delo zdatuo Stevtlo predbrojnikov. Ta koledar-ka2ipofc bode obsegal: 1. Koledar m preatopno leto 1884 z vremenskim proro-kovanjem in drugimi koledarskimi opazkami. — 2. Kaiipot po Tratu in okoHci: a) vse c. k. oblastnije in orade, civiliie, vojaSke ltd., b) vse glavue firmc trza&ke z naananilom, vkaiereni blagu delajo; c) vse obrtnijske zavode, d) glavne gostilne, s posebnim ozi-rom na slovenake gospodarje, e) vse dobrodeloe zavo-de in vsa drnitva v Trata in okolici, v prvej vrsti slovaoska in vie v Tratu izhajajoie liate razvricone po strokah, t) statistiine podatke o trzaskej trgovini. — 3. Dodatck a) seranji po Sloveuskem, b) tablico za kolekovasya, c) pomoraki voini red, d) ielezniCni voani red, e) pellne in bizojavnc zadeve, I) raznc druge malenkoati. 4. IUzno bcrilo zapoduk in kratck 6as a poaebnim ozirom ua kmetijstvo, trgovino in obrtnijo. — Kojiga bo obscgala do 250 strani v velikej oamerki in bode stala za narocuike „Edinoati' in za ude detelakega podporoega druMva W soWov, m vse drags pa 80 soldov.—Narocnikom ranogih iztiakov dovoli se rabat. NaroJbe naj se po-aiUajo, kakor Mtro mogoee »Novi tiskanri" via Tor-rente, St. 2,, ali pa upravniStvu lista 9Edioosti", da ae bode o pravem casa analo, koliko iztisov knjige je treba tiskati. Kojiga izide najdaljc v drugej poluvici meseca dccembra. Kojigi se dodadd tudi oznaniia (in-seralt). Nadejati ae je, da bode slovansk© ohclnstvo podpiralo ?. obiinimi narocbami in nazuanili to po-trebno knjigo. Priporocamo jo vsem rodoljubom, po-sebno onim, ki imajo s Trstom kaj opraviti.
Poslano.
Podpiaani se priporoca alavnemu obcmstvu in iestitej dohov&Sini v izdelovanjc raznib navadnih in umetnih kamuarskihdel, kakor nagrobnih spo-ininkov in naj si bo za vsako dvorano lepih miz, mi* sic in drugih \)\M, garnitur za uraivalnike, cvetliCnili pusodic na vitih, altarjev, obhajilnikov vsake vrste i. t. d., vseiz uajboljega kra§kega marmorja pozelo niz-kej ceni.
V0LCJI6EAD pki komnu.
FRANC REBUKE,
kamnosek.
Cudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomo5 in ni treba mno-1 gih besedi, da se dokazo njihova Ludovita llmoc. fie se le rabijo nekoliko dni, olajSajo lia prezenejo prav kmaln najtrdo»ratni§eie-a lodcne balesti. Prav izTrstno irstrezajo zo-' per hemorojde, proti boleznim na Jetrib in na vranici, proti crovesnim boleznim in proti glistam, pri zensMh meseSnih nadleznostih, zoper beli tok, bojast, zoper bitje srcatcr cistijo pokvarjono kri. One ne pregznjajo aamo omeajenih bolezni, ampak nas obvarujojo tudi pred vaako boleznijo.
Blagorodni gospodi
Na priporo&lo nekega prijatolja rabil sem ka-pljice sv. Antona Padovanskega proti mno-goletni prav motni nadnbi z uajboljiui us-pehom in pri najhujih napadih s prav hitro olaj-iavo.
Prosini torej, poSljite mi, da se bom dalje zdra-vil, prej ko mogoie 12 steklenfiic proti po&tnemu povzetjn. Mabrenberg.                           Franc Macun,
e. k. sodnijski pristav.
Prodajejo se v Tseh glavnib. lekarnicah na sretu; za narofibe in po§i]>tre pa edino v lekarmci Criatofolettl v Gorici, v Trstu t lekami C. Zanetti in G. B. Ro vis in t lekarci Alia Madonna  v Kormina.
Ena steklenica stano 30 norcer.
Vazno za poscstnlke sa dnega drevja I
Jesenski Las.
kako se rabi. -
obdarovan od c. k. vrtnarske druzbe
na Duqaji.
Dunaj Til.. Westbahnstrasse 50.
Edino sredstro zoper sadnema dreyjn. tako §kodljivega zimslrega pedica, vr-tavko; kakor tudi zuixa itd. Skatljica odV2kila zadostuje za 30 drevcs in atane le 7S kPr a. V. — K temn zamotki iz papirja, 50 kosoy 90 kr. a. V. Vsakemu naro«ln je priloien navod ¦ Mnogo spnfieral o uepe§ni rabi.
Forstbezirk   Ternova B            Lokva „            Karnizza Bol	Buchen Sag-hoH	Nadel 1 v»Ae\ 1 hof?   |aiPMfaoix|	
	Featmeter     |		
	1633 650 1235 !     360	250 2382 775 1760	208 723 70 315
Sutu'ina	3878	5167	1316|
•egledi zastcmj.-
Scbriftliche Offerte werden bis 1 it n g t e n s den 24. Oktober  1883 Vormittags 10  Uhr bei der k. k. Forst- und Domanen- Direction Gorz angenommeti. Dieselben mussen
1.  versiegclt, auf der Aussenseite dem Zweeke entsprechend liberschrieben, m*t einer 50 kr. Stempel-marke versehen und dem 100/0 Vadium des Ausrufs-preises belegt sein,
2.  die Partbien, fur welche das Offert gilt, un-zweifelhaft bezeichuet und die Offertpreise pr. Ft-st-meter und Soitiment in Ziffeni und Worten beigesetzt enthaltea,
3.  der Offerent hat ferner beizufugen, dass er sich den ihm bekannten Verkaufsbedingungen unbe-dingt unterwerfen und wenn er den Kaufachiiiing sei-nerzeit in mehreren Batenzahlungen zu leisten ge-denkt, die Minimalgrosse dieser Raten anzugeben,
4.  der Ofterent hat das Offert mit Vor - und Zunamen, Cbarakter und Wohnort zu unterfertigen und sind die nicht eigenhandig geschriebeneu Offerte ausserdem noch durch zwei Zeugea mituntertertigen zu Iassen.
Die nSberen Verkaufsbedingungen sowie das Verzeiehniss der eiuzeinen Verkaufsloose mit den be-treffenden Quantitaten u. Ausrufspreisen liegen bei dem Expedit dieser Direction u. bei den k. k. Forst-verwaltern in Ternova, Lokva, Karnizza u. Dol zur Einsicbt auf.
K. k. Foist- und DomSnen-Direction Gorz am 11. Oktober 188$.
St 5669.
Razolas.
S 1. oktobrom   1883 so v  tukajSnjem e: k: magazinu za derva in oglje zvik§ane cene:
k'mi: A oi 2S ni 25 il U k
iniji „ 22 „ 23 „  10,000 *
Mm fan dnp witi oi 2-90 gl,  u 3,   gl- iste?
«.      »  trstje  !f   „ 2.60 „   n   in „   „
C. K. GOZDNA DEISTARNICA v Gorici, 29. septembra 1883.
fiiisKe tlačim
(preže)
najnovejšo sestav«, potrebujejo malo prostora, ti«-kujo dvakrat hitrejo ko prejšnjo tinkavnice, se lahko gonijo, močno in trdno, v vsoh velikostih na posameznike in za največo po-Hostniko kot posobno vrud-noati. Poroštvo, sprič ovalu ,o U)00 že narojonih ttskav-pniuah. Načrti in ceniki po '"'Jflji brezplačno in poštnino
prosti. Grozdni mlini najnovojSo iznajdbe. Zgodnja naročil« os
nam vleč.
PH. M UFARTII & Co. fz*XL*
Pra»erstras30 66.
Tovnrna v Frankfurtu a, M,
ZXZXXX3CXXXXXZX:
n M
Jozd  Pallicli,
prodajalec c. k. Solskib in vsakovrstuih drugih knjig ter pisnih potrebSCin v Gorici, na Travniku h. St. 6, pripuroca svojo bogato za-Iogo za pisanje, risauje in Solo potrebnih priprav ter sprejema narofiila na knjige, ilu-strovane Iiste in casopise vsake stroke in v vsakern je/.iku z zagotoviiom natancne pos-ttv'iba iu nizkc cene. Veliko zalog« cerkvcn ih tiskovin in molitvenih bukev iz Ljubljane piiporoCa poaebuo Castiti duhoviCioi.
Bergerjevo medicinsko
M1L0 IZ S3I0LE (TUEERSEIFE)
PriporoCeno po medic, strokovnjakib, rabi se sko-ro v vsch evropskih drzavah s sijajuim vspehom proti
vsakovrstni ne&stosti na polti, sosebno proti kronienim in luskiuastim lisajem, hra-statn, nalezljivim hrastam» proti rudeCemu nosu. oze-bijimir potenju nog, prhljaju na giavi in bradi. — Bergerjevo milo iz smoie iraa 400/0 smole iz lesa, in se bistveno razloCuje od vseh drugib smoi, ki se prodajajo. - - Da se prekaujauju izogne§, zahtevaj doloeno Bergerjevo milo iz sinole in flej na zuaui zavitek. V dolgih in liudih poltnih bolezniU rabi se z vspehom na mestu mi«a iz smole Beigerjevo med smoluato-zvepieuo milo; kdor bi hoinl ineti raj§i to, naj zahtevo edino Bergerjevo suiolua :o gvepleno miio> ker zunanja pouarejauja so brezvspesui izdelki. — Kot neostro milo iz smole za odstranjeuje aie-tistostij na polti, zoper bras to na po ti in glavi otrok, kakor kot neprekosljivo kosmetsk) milo za vmivauje iu kopanje za vsakdanje rabo rabi:
StLg«Ljw# glieteia. milt is um®l%
ki ima 35% glicerine in je fino perfumano.
wsai si W vsike 7i3ts 35 kr-1 h\m ml
Glavni razpo§iljavec: lekarnar G. Uell v Opavu. Giavua zaloga za «orico pri gg. lekamarji F. Cristofoletti (Zanetti) in A. Franzoni.
JzdpteJj: in wlgQTQjijaJ0mki W. KOB§IO, — Tiskg; »HilarijansM tiskaroatt y Gorici,
Na prodaj                j
PtjMo posestvo |
na Hrvaškem,                fl
ne daleč od Zagreba, 200 oralov veliko, C obstoječe iz njiv, travnikov, vinogradov [( in gozdu. Lega je prav pripravna ob p glavni cesti, da se pridelki lahko spečajo. | 1'uršica posebno dobre* rodi iii se lehko | [lelo doma dobro proda. Vino ima dobro I seno, živinoreja se dobro izplačuje. Pro- [j l;i se enemu kupcu ali pa tudi več dni- i žtnain, če se skupno zavežejo, da bodo | plačevale. Cena je postavljena na 60.000 B gl., kdor bi ponudil dobre pogoje, njemu j bi se kaj odpustilo. Kupci naj se oglase I pri opravni^tvu ,Soče.8                            fj
Kundmackuig
Nutzholzverkuuf aus den k. k. Teraovaner-Staatsforsten.
Ib den k. k. Forstw>thschaftsbezirken Ternova, Lokva, Karnizza und Bol der Teroovaicer Staatsforste
gelangen   in   der Fallungspcriode  1883/84  folgcnde  |
Buchen-und Nadel-Siig-und Baoholzqoantitaten in ver-  l
schiedenen grftsseren und kleineren Parthien zrna Ver-  |
kaufe und zwar:                                                              i