WW,torek, 16. 3. 1982 CENA 9 din '*mwe4ntk Igor-Slavec Odgovorni urednik v. d. Jože Košnjek Št. 21 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ftnožični izraz pripadnosti in zaupanja Ifudebosmo sklenili drugi del splošnih delegatskih volitev art^ine samoupravnih interesnih in družbenopolitičnih "F?!-"" Udeležba je v vseh gorenjskih občinah zelo dobra -Najbolje so se povsod odrezali kmetje ■ pustem vzdušju so v ne-lt«8lj po vsej Sloveniji odprli It vtf v krajevnih skupnostih ]W4np del letošnjih splošnih i^fttš volitev za skupščine |%wprifirnih skupnosti in sa- tfovjii interesnih skupnosti, t lito, ki so jih marsikje odprli ]ti udao, so ob zvokih godbe >jtti io glasbi, po okrašenih «t s rasa prihajali delavci, tBji is mladina, da izpolnijo S^g^uuko pravico in dolž- i je bito na Gorenjskem, saj ftfjfeib krajevnih skupnostih t* pred sedmo uro .pozivale ■ Ig ffliisia. Praznično razpo- n porajale še zastave in t okrašena volišča in ne v *ve*t, da z odločanjem, ih po zastopal v občinski *f mnoupravni interesni ( jsfOtavUamo sigurnejšo tat. Na marsikaterem vo-v manjših krajih, je do 11 gre glasovala že večina volilnih upravičencev. Tako je bilo na Golici in Kališu v Selški dolini in še marsikje drugje. Skupaj s četrtkovimi volitvami smo več kot 200.000 delavcev in občanov izvolili v delegacije in tako izoblikovali množično kadrovsko osnovo za tretje delegatsko mandatno obdobje. Iz nje bo z uveljavljanjem delegatskih razmerij, zrasla v naslednjih dneh in tednih celovita zgradba sporazumevanja in odločanja v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti, vse tja do zveznega zbora in zbora republik in1 pokrajin Socialistične federativne, republike Jugoslavije. V škofjeloški občini so v nedeljo glasovali na 68 voliščih. Od 24.012 vpisanih volilnih upravičencev jih je volilo 22.684 ali 94,47 odstotka. Kmetje, ki so volili delegacijo za zbor združenega dela, so glasovali na 51 voliščih. Volilno pravico jih ima 2871, volilo pa jih je 2761 ali 96,6 odstotka. V četrtek, ko so bile U fckfatske volitve — V nedelja smo izvolili delegate za druž-%0fat zbore občinskih skupščin, delegacije za zbore krajevnih ^občinskih skupščin m delegacije za samoupravne interesne ^4 Na vseh voliščih — posnetek je iz Podlubnika v Skofji Loki ttoioottno in praznično. primer usmerjanja osnovnošolcev talo in preveč namer I - V teh dneh učencem, ki M aUenili osnovnošolsko \ ftn «otovo ni lahko. Od tt katero šolo bodo Jjnjv prijavo za vpis v prvi i mobM* izobraževanja, je iad odvisno njihovo nadalj-1 t, aij nikakor ni vseeno, obrani poklic prinesel »to razočaranje. min dneh, ki so bili v _ v začetku marca, ob j i staral ter svetovalci v i Hisb in skupnostih za za- Jzlasti za učence, ki še m in drugo željo, ki se *tmf> dokončno odločiti za M pUfTtmov prav gotovo v kpuul pitana informacija, ki fpfjqfcji teden pripravila t u aioalovanie iz Kranja. rtAfi Mfte lahko izpolnili it ipTvorao pove, za kakšno M C«. Namere go-j luuvaoiolcev, kot so jih lf asketi ob koncu minulega imerja s potrebami oziroma razpisani-Strpendiiami kot v prvm letnikih i na kratko oglejmo želja je za vete riza gozda rake tehni-za programe elek-. za gradbe-tehnike, za tekstilno konfekcijsko področje iz-obraževanja, za turistična dela, za PTT promet, za zdravstveno varstvo, za oblikovanje, za vzgojitelja predšolskih otrok in učitelja ter za frizerja, medtem ko jih je premalo za gozdarje, za skrajšane programe kovinarstva in metalurgije, za gu-marstvo, za telekomunikacije, elek-trotenergetiko in skrajšani program montaže električnih omrežij, za poklice v gradbeništvu, za tekstilno mehansko in tekstilno kemijsko področje, za obutvene tehnologe oziroma izdelovalce obutve, za trgovinsko in poslovno-finančno dejavnost, za kuharstvo in strežbo, za železni-ško-prometno usmeritev, za administrativno dejavnost in za avtoličar-stvo. Seveda pa je drugačno razmerje med namerami učencev in prostimi mesti v prvih letnikih ter med namerami in razpisanimi kadrovskimi štipendijami. Teh je za družboslovne usmeritve komaj devet odstotkov, kar kaže, da bo tudi kasnejša zaposlitev na teh področjih težav-nejša kot na večini proizvodno-teh-ničnih. Tako, na primer, za veterinarskega tehnika, za farmacevta, za vzgojitelja predšolskih otrok in za frizerja kadrovskih štipendij sploh ni, le peščica pa jih je za poslovno-finančno dejavnost, za zdravstveno varstvo in za administrativno dejavnost. H. Jelovčan volitve v združenem delu, je bilo odprtih 113 volišč. Od 14.541 vpisanih volilcev, jih je glasovalo 13.427 ali 92,33 odstotka. Obrtniki so volili na 3 voliščih. Od 652 jih je volilo 590 ali 90,49 odstotka. Na Jesenicah je bilo v nedeljo odprtih 61 volišč. Volilnih upravičencev (brez zdomcev) je bilo 21.521, volilo pa jih je 19.660 ali 91,4 odstotka. Kmetje sa volili na 9 voliščih. Volilnih upravičencev je 486, volilo jih je 452 ali 93 odstotkov. Na četrtkovih volitvah pa je od 14.278 volilnih upravičencev na 91 voliščih opravilo svojo dolžnost 12.778 delavcev v združenem delu ali 89,5 odstotka Od 513 obrtnikov jih je volilo 450 ali L 87,5 odstotka. V tržiški občini so v nedeljo odprli 21 volišč. Od 9.986 volilnih upravičencev jih je glasovalo 8.857 ali 89,77 odstotka. Kmetje so imeli 8 volišč. Od 214 sta prišla na volitve 202 ali 94,4 odstotka. V četrtek pa je bilo v združenem delu odprtih 44 volišč. Od 5.820 volilnih upravičencev, jih je volilo 5.271 ali 90,55 odstotka. Obrtniki so imeli eno volišče m od 343 upravičencev se jih je odzvalo vabilu na volitve 311 ali 90,67 odstotka. V radovljiški občini so se v nedeljo najbolje odrezali kmetje. Kar 2146 jih je prišlo na volišče. Le 8 kmetov je iz upravičenih razlogov manjkalo in udeležba je bila 99,6 odstotka. Sicer je bilo v krajevnih skupnostih 71 volišč in od 23.124 volilnih upravičencev (brez zdomcev) jih je volilo 21.417 ali 92,62 odstotka. V združenem delu, kjer so volili na 96 voliščih, je od 11.784 volilnih upravičencev, glasovalo 10.906 volilcev ali 92,55 odstotka. Obrtniki so imeli 2 volišči in od 999 upravičencev, jih je prišlo na volišča 868 ali 86,89 odstotka. V kranjski občini je bilo v krajevnih skupnostih odprtih 99 volišč. Od 47/268 volilnih upravičencev jih je glasovalo 42.2.24 ali 91,41 odstotka. Kmetje so volili na 48 voliščih. Od 3004 jih je na vblišča prišlo 2947 ali 98,10 odstotka. Na Četrtkovih volitvah so delavci v združenem delu in obrtniki glasovali na 234 voliščih. Od 36.062 volilcev, se jih je volitev udeležilo 32.410 ali 90 odstotkov. Od 1844 obrtnikov in njihovih delavcev pa je volilo 1562 volilcev. Tako visoka volilna udeležba je ponovno potrdila visoko osveščenost delovnih ljudi in njihovo pripravljenost, da razvijamo socialistično samoupravno družbo, v kateri lahko vsak, kdor to pošteno želi in hoče, soustvarja in prispeva k napredku in reševanju problemov, ki se pojavljajo v združenem delu ali družbenopolitičnih skupnostih. Četrtkove in nedeljske volitve, s katerimi stopamo v tretje delegatsko mandatno obdobje, so tako še enkrat množično izrazile odločitev za samoupravljanje in razvoj samoupravne socialistične demokracije. L. Bogataj Živila in Central združena Kranj — Zaposleni v delovnih organizacijah Živila in Central so se v četrtek, 11. marca, na referendumu odločali o sprejemu samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Živila-Central, statutu delovne organizacije in o samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev DSSS in TOZD. Samoupravne akte so potrdili z veliko večino, saj je zanje glasovalo prek 80 odstotkov vseh zaposlenih. V novi delovni organizaciji Zivila-Central je zdaj 9 temeljnih organizacij združenega dela in okrog 1350 zaposlenih. A. 2. Včeraj in danes mladi smučarji na Starem vrhu — S prijetno slovesnostjo so v nedeljo, 14. marca, v Škofji Loki odprli pionirsko smučarsko tekmovanje Loka 82. Ločani so povsem napolnili trg pred občinsko hišo in pozdravili mlade smučarje in smučarke iz devetih držav. Tekmovanje je uradno odprl France Popit, predsednik CK ZKS in predsednik častnega odbora prireditve, kije zaželel mladim tekmovalcem obilo športnih uspehov in prijetnih trenutkov v naši domovini. Uvodoma je spregovoril ^predsednik organizacijskega odbora Janez Šter, ki je dejal, da tekmovanje za pokal Loka podobno kot tekmovanje za pokal Topolino v Monte Bondoni odkriva mlade, nadarjene smučarje. K prijetnemu vzdušju so prispevali učenci Osnovne šole Peter Kavčič, ki so svoje vrstnike pozdravili v vseh jezikih nastopajočih držav ter zapeli in zaplesali slovenske pesmi in plese. Včeraj se je 160 udeležencev tekmovanja na starovrškem smučišču pomerilo v veleslalomu, danes pa tekmujejo v slalomu. — M. V. Aprila gremo na izlet Letos, ko praznuje časopis GLAS 35. obletnico izhajanja, bomo, kot je sicer že naša stalna navada, organizirali tudi dva izleta za izžrebane naročnika Glasa. Ker še posebej starejši naročniki želrjo, da bi šli z nami na izlet, prav tako pa tudi naročnikov, ki so izrazili zvestobo Glasu kasneje, ne smemo zanemarjati, smo na letošnji prvi izlet posebej žrebali med naročniki, ki so naročeni na Glas nad 15 let, in posebej med naročniki, ki so nam zvesti manj od 15 let. S tem, upamo bomo ugodili tako prvim kot drugim. Na prvi letošnji izlet bomo krenili v SOBOTO, 3. APRILA, OB ŠESTIH ZJUTRAJ IZPRED HOTELA CREINA IZ KRANJA. Potovali bomo prek Ljubelja do Železne Kaple, odtod pa do Globasnice in Pliberka na Koroškem, kjer živijo naši rojaki. Po prestopu državne rneje med Avstrijo in Jugoslavijo se bomo ustavili v Prevaljah, obiskali železarno na Ravnah in rojstni kraj pisatelja Prežihovega Vo-ranca Koti je. Za ta izlet smo izžrebali 30 naročnikov, od katerih vas je 9 naročenih na Glas manj kot 15 let in 21 nad 15 let. Radi bi vam povedali, da do izleta morate potrditi potne liste, če le-teh še nimate veljavnih. Za udeležence izleta smo pripravili tudi na- gradne igre, pa seveda vse, kar sodi k takšnemu prijetnemu popotovanju. O podrobnostih, kakor tudi izžrebanih naročnikih, vas bomo sproti obveščali. Tudi za ta izlet so naročniki žrebali udeležence izleta. Komu je bila tokrat naklonjena sreča? STANE PROSEN iz Smartna 6 pri Cerkljah je izžrebal naslednje naročnike': • Antonijo PUSTINEK, Spodnja Besnica, nova hiša, naročnica od leta 1970 • Janeza SUŠNIKA, Kranj, Cesta JLA 6, naročnik od leta 1956 • Julko KUMER, Debeni 3, Gorenja vas, naročnica od leta 1968 • Justi KOSIR, Gorice 51, Golnik, naročnica od leta 1957 • Jakoba POKLUKARJA, Žeje 12, Duplje, naročnik od leta 1950 • Petra ŠTULARJA, Kranj, Betonova 19, naročnik od leta 1960 • Antona PIBRA, Zgornja Bela »- Preddvor, naročnik od leta 1953 • Staneta KOVAClCA, Sv. Duh 25, Skofja Loka, naročnik od leta 1953 • Janeza SIFRERJA, Zabnica 26, naročnik od leta 1969. V prihodnjih dveh številkah Glasa bomo objavili imena še ostalih izžrebanih naročnikov za izlet 3. aprila! Prireditev, ki ni le sejem Kranj - Sejem opreme in sredstev civilne zaščite, ki ga priredja poslovno prireditveni center Gorenjski sejem v Kranju v sodelovanju z zveznim sekretariatom za ljudsko obrambo in centrom za civilno zaščito pri njem, je edina specializirana prireditev na tem področju v naši domovini. Vsako leto jo obišče prek 20 tisoč strokovnjakov iz vse države, ki se zanimajo tudi za nakup razstavljenih izdelkov. Vendar, komercialni pomen sejma ni v ospredju; bolj pomemben je njegov prispevek k usposabljanju delavcev za ukrepe civilne zaščite in splošni samozačitni osveščenosti naših občanov. Letošnji sejem — pripravili ga bodo od 1. do 5- junija in bo že deseti zapored — bo dan daljši in po vsebini nekoliko bogatejši od prejšnjih prireditev. Z razstavnimi programi so predvideli, da bodo domačini in tuji proizvajalci ter specializirane trgovske organizacije na sejmu pnkazali opremo in sredstva za osebno in kolektivno zaščito, protipožarno zaščito, prvo in splošno zdravstveno pomoč ter preventivno medicinsko zaščito ob izrednih razmerah, detekcijo, dozimetrijo in dekontaminacijo, prečiščevanje vode, prvo veterinarsko pomoč, zatemnjevanje objektov, zaklonišča, odstranjevanje ruševin in reševanje zasutih izpod njih, reševanje na vodi, deaktiviranje ubijalnih teles pa začasno bivanje in oskrbo prebivalcev v vojni ter ob velikih nesrečah. Poleg tega načrtujejo razstavitev opreme in sredstev za Potrebe službe opazovanja, jav-anja, obveščanja in alarmiranja ter drugih oblik družbene samozaščite. Kot je moč sklepati po prvih prijavah razstavljalcev, je njihovo zanimanje za uresničitev teh načrtov zelo veliko. . Sejemsko dejavnost bodo spremljale specializirane razstave, posve- tovanja, seminarji in praktične vaje enot civilne zaščite. Prvič doslej bodo na sporedu trije seminarji; prvega bodo posvetili problemom, iz: Kušnjam in ukrepom za razvoj usposabljanja na področju civilne zaščite, drugega ukrepom civilne zaščite v, urbanizmu in tretjega organizaciji ter delu sistema opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja v miru. S posebno razstavo o razvoju sejma pa bodo označili 10. obletnico začetne prireditve, ki je s stalnostjo pridobila velik ugled tako med razstavljalci kot med obiskovalci. Organizatorji pričakujejo, da bo letošnji sejem — odprl ga bo predvidoma predsednik predsedstva SR Hrvatske — privabil veliko število udeležencev. Zato se že temeljito pripravljajo na njihov sprejem. K uspešnosti prireditve bodo veliko pnspevali, kot naglašajo, tudi novi prostori poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem. Zaradi večje razstavne površine bo namreč moč doseči boljšo preglednost izdelkov in nazornost prikazov uporabe razne opreme, obenem pa bo več prostora za stike med proizvajalci in uporabniki izdelkov. S. Saje OLA8 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE TOREK, 16 MARCA 1SI2 PO JUGOSLAVIJI VOLILI TUDI V MAKEDONIJI IN ČRNI GORI Tudi v Makedoniji in Crni gori so občani v krajevnih skupnostih volili člane delegacij krajevnih skupnosti in zasebnih kmetov za občinske skupščine, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in delegate za družbenopolitične zbore. V Črni gori so izvolili okoli 1000 delegacij, v katerih je okoli 10.000 članov ter 451 delegatov za družbenopolitične zbore vseh 20 črnogorskih občin. Prva poročila o udeležbi pričajo o tem, da je večina volilcev v obeh republikah uveljavila svojo pravico. ELEKTRIKA IN PREMOG V MEJAH DOGOVORJENEGA . Gornja meja podražitev električne energije v naši državi ne bi smela preseči 18 odstotkov. Premog površinskega kopa naj bi se podražil za 20 in druge vrste premoga za 25 odstotkov. Takšne predloge so svetu zvezne skupnosti za cene poslali predstavniki skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva in elektrogospodarstva vseh republik in pokrajin in splošnega združevanja jugoslovanskih premogovnikov. Te cene naj bi uskladili v okviru določenega odstotka zvišanja cen v letošnjem letu. Gre za proizvodne cene v industriji, ki se letos lahko povečajo le za 14 odstotkov. Predstavnik slovenske skupnosti za cene Jože Sterle, ki se je udeležil sestanka, na katerem je bil podan ta predlog, je povedal, da o povišanju cen še ni bil sprejet noben sklep. Ponovil je slovensko stališče, da ni pravih argumentov, da bi elektrogospodarstvo in rudniki kršili letošnji dogovor o cenah. Če pa hočejo dvigniti cene več, kot je določeno, bi morali povedati, kateri izdelki naj se podražijo manj. DELO PREDSEDSTVA SLOVENIJE Delo predsedstva Slovenije je v mandatnem obdobjuK ki se pravkar izteka, temeljilo na ustavnih pristojnostih. V svoje delovne programe je vključevalo predvsem aktualna vprašanja družbenega razvoja. To je poudarjeno v začetku obsežnega poročila, ki ga objavlja zadnja številka Poročevalca. V njej je objavljena tudi analiza uresničevanja sklepov in stališč skupščine. Poleg pregleda, kako se v krajevnih skupnostih uveljavljajo samoupravni in delegatski odnosi, kako poteka preoblikovanje krajevnih skupnosti in kakšno je planiranje in financiranje, ie objavljen tudi pregled uveljavljanja sistema družbenega planiranja v krajevnih skupnostih. r Tržič — Varuhinje iz vseh tržiških vrtcev so pripravile zanimivo potujočo razstavo ljubkovalnih igrač. Z njo želijo prispevati svoj delež k praznovanju 8. marca, predvsem pa s prikupno, mehko igračo, ki ne zahteva dragih materialov, ampak le kanček iznajdljivosti in potrpežljivosti, zbuditi posnemanje pri starših in njim je razstava v prvi vrsti namenjena. Doslej je obšla vrtec Deteljica v Bistrici in tovarno obutve Peko. prihodnji teden pa bo obiskala še nekatere druge delovne organizacije in krajevne nkupnosti v občini. — Foro: H. Jelovčan Mladinske delovne akcije Osnova za petletje Republiške in zvezne delovne akcije bodo v naslednjih petih letih organizirane na podlagi določil družbenega dogovora o mladinskih delovnih akcijah in letnih samoupravnih sporazumov, kot konkretizacija družbenega dogovora, na čigar osnovi bodo podpisniki solidarnostno združevali sredstva za mladinske delovne akcije. Sredstva zanje pa bodo združevali tudi v občinah in regijah. V Kranju je mladinsko prostovoljno delo vključeno v družbeni Elan občine za obdobje 1981 — 1985, krati pa je predvideno tudi sodelovanje mladinskih delovnih brigad pri občinskem komunalnem gospodarstvu. Mladi, združeni v brigadah, bodo opravljali predvsem enostavnejša dela, kot so Čiščenje okolja, urejanja nabrežin, čiščenje vodovodnih zbiralnikov, opravljanje zemeljskih del pri rekonstrukciji cevovodov in polaganju kablov. Brigade bodo skušali vključiti tudi v vse druge oblike dela, ki prispevajo h krepitvi materialne osnove samoupravljanja, in k izgradnji objektov, ki so temelj za gospodarski, družbeni in kulturni razvoj življenjskega in delovnega okolja. V Sloveniji naj bi po smernicah družbenega načrta v naslednjih petih letih vsako leto organizirali ,deset mladinskih delovnih akcij, na katerih bi letno sodelovalo pet tisoč brigadirjev. V. vsem petletju pomeni to 25 tisoč udeležencev akcij, na katerih bo opravljenih po dosedanjih izkušnjah 2 in pol milijona delovnih ur. Programe del bo vsako leto znova določal samoupravni sporazum, ki bo opredelil tudi načine zagotavljanja in sredstva, potrebna za izvedbo dogovorjenih načrtov. Za predvideni letni program akcij s pet tisoč udeleženci in 500 tisoč opravljenimi delovnimi urami bi morali podpisniki družbenega dogovora na osnovi planskih cen iz leta 1980 v naslednjih petih letih združiti 254.544.000 dinarjev. Za kritje materialnih izdatkov bi republiška skupnost za cene, zveza vodnih skupnosti, republiški izvršni svet, zveza stanovanjskih skupnosti, samoupravna interesna skupnost za promet, elektrogospodarstvo, gospodarska zbornica, SIS za gospodarstvo in zveza komunalnih skupnosti združile 211.500 dinarjev, NAŠ SOGOVORNIK Milan Krsnik: večina kolektivov že sprejela sporazum Tržič — Drugim gorenjskim občinam, ki so financiranje mladinskega prostovoljnega dela že uredile na osnovi združevanja denarja iz delovnih organizacij, se bo letos priključila tudi tržiška. »Za tak način financiranja se zavzemamo že nekaj let,« je povedal predsednik občinske konference ZSMS Tržič Milan Krsnik, »vendar smo samoupravni sporazum s priporočilom vseh družbenopolitičnih organizacij poslali v združeno delo šele decembra lani. Sprejeli so ga že v večini delovnih kolektivov, čakamo le še na potrditev iz Peka, kjer ga bodo te dni obravnavali.« Kaj vas je spodbudilo, da iščete vir financiranja mladinskega prostovoljnega dela v združenem delu? »Občinska konferenca ZSMS ima za svoje delo že tako precej skromno vsoto denarja, od katere je bilo potem težko odtrgati del za mladinske delovne akcije. Prisiljeni smo bili iskati pokrovitelje brigad, trkati na razna vrata in takorekoč prosjačiti za pomoč. Zdaj se bomo tem neprijetnostim izognili. Združeno delo bo na vsakega zaposlenega prispevalo enkratni letni znesek 24 dinarjev.« Za kaj pa boste ta denar porabili I »Gre za celoten sklop stroškov mladinskega prostovoljnega dela v tržiški občini, to je za izobraževanje brigadirjev, za organiziranje lokalnih delovnih akcij, za nakup opreme in rekvizitov ter za sodelovanje naše brigade na republiških oziroma zvezala akcijah,« je povedal Milan T^rsnik. »Seveda bo kljub temu del izdatkov še vedno morala pokriti občinska konferenca ZSMS.« Ste s pripravami na letošnje akcije morda že začeli? »Februarja se je začelo evidentiranje brigadirjev, ki ga bomo sklenili konec aprila. Mogoče pozno, vendar so nam izkušnje iz minulih let pokazale, da se mladi šele tedaj trdno odločajo za sodelovanje v brigadi.« In kje bodo letos delali tržiški bngadirji? »V obdobju priprav bomo posvetili posebno pozornost kaljenju na lokalnih delovnih akcijah, za katere se vse boli ogrevajo tudi v krajevnih skupnostih, kjer imajo denarja za investicije malo in cenijo pomoč mladih rok. Ze aprila bodo brigadirji t Kovoriu popravljali cesto, maja bodo sodelovali pri napeljavi telefonskega omrežja v Lomu, medtem ko smo se z odborom ta urejanje planin pri kmetijski zadrugi dogovorili za akcijo aa Kofcab, kjer bodo mladi čistili in urejali pašnike. Sicer pa se bo brigada Kokrški odred letos od 27. junija do 17. julija udeležila republiške akcije Bela Krajina, na katero bomo pritegnili tudi mlade iz pobratenega Zajec ar j a. Nekaj naših brigadirjev bo v zameno sodelovalo na njihovi akciji, razen tega pa se bomo vključili tudi v gorenjsko pionirsko delovno brigado dr. France Prešeren.« H. Jelovčan Pred jeseniškimi borci obilo nalog preostalo pa ustrezne samoupravne Nedelja na gorenjskih Voliščih Nedelifl na ct^~ : iJ interesne skupnosti za poknvanje ° J ^eueija na gOrenjSfl DELEGATSKI SISTEM programov interesnih dejavnosti in delo brigad Rdečega križa. D. Z. Jesenice — Redna letna skupščina Občinskega odbora ZZB NOV Jesenice, ki je bila 27. februarja, je bila dobro obiskana: od 76 izvoljenih se je je udeležilo 66 delegatov. V svojem poročilu je predsednik Jože Ulčar poudaril, da so se jeseniški borci kljub letom, saj njihova poprečna starost dosega že 65 let, Asanacijski načrt za območje Zabnice Veljavni urbanistični načrt Kranja predvideva izdelavo asanacijskih načrtov kot samostojnih dokumentov za sklenjena spomeniškovarstve-na območja in za območja sklenjene obstoječe zazidave. ki ne terjajo kompleksne prenove, temveč le asanatijske posege. Območje asanacijskega načrta Zabnica je po urbanističnem načrtu Kranja označeno s F3a in F3b in obsega naselje Zabnico in Sutno. Naselji sta nastajali v različnih zgodovinskih obdobjih in ob različnih gospodarskih razmerah. Tako je naselje Zahnica pretežno kmečko. Sutna pa je nastala pozneje in je pretežno stanovanjsko naselje. Kot osnova za izdelavo asanacijskega načrta je služila inventarizacija <»)>-stoječega stanja zazidalnih površin, infrastrukture in stavbnega fonda s spomeniško zavarovanimi objekti. Značilnosti bodočega prostorskega razvoja so: - pretežni del novogradenj in Ai-ritev ter dopolnitev centralnih funkcij je koncentriran v mejah, ki so določene z urbanističnim načrtom. — širitev naselij in nova območja zazidave se omejujejo in navezujejo na že obstoječo zazidavo. Tako je Širitev stanovanjske gradnje predvidena predvsem v naselju Sutna, medtem ko je v južnem delu naselja Zahnica predvideno predvsem širjenje obstoječih kmetij — centralne površine so predvidene ob Soli — možnost Širjenja šolskega prostora - in v naselju Zahnica. kjer so predvidene povrSine za trgovino in javne službe. — stara vaSka naselja se ohranjajo predvsem za bivanje kmečkega prebivalstva: zagotavlja se nemoten dostop do obdelovalnih povrSin. — za komunalne naprave je \ sklopu območja asanacijskega načrta izdelan program in obravnava predvsem komunalno opremljenost novih stanovanjskih objektov. — v ureditvenem območju bo potrebno izboljšati cestno omrežje in zgraditi kanalizacijsko omrežje, ki bo navezano na čistilno napravo \ Skofji Loki. aktivno vključili v stabilizacijska prizadevanja, v boj proti inflaciji in v reševanju perečih gospodarskih problemov. Podprli so vse sklepe in ukrepe, ki naj bi pomagali iz gospodarskih težav, zahtevajo pa tudi, da se mora uveljaviti osebna odgovornost in proti kršiteljem ostro ukrepati. Posebej so obsodili dogodke na Kosovu. Se naprej bodo gojili tradicije naše borbe, jih prenašali na mlajše generacije. Prvi bodo med borci za mirno sožitje med narodi, proti oboroževalni tekmi in proti hladni vojni. Predsednik je za uspešno delo posebei pohvalil komisijo za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki se je odlično izkazala tudi v akciji NNNP. Vrsta nalog še čaka jeseniške borce. Mednje sodi tudi prizadevanje, da obdržijo dispanzer za žele-zarje — borce NOB, postavitev spomenika padlim borcem na Jesenicah, gradnja muzeja revolucije v Begunjah, dokončna ureditev Kosove graščine, nadaljevanje s pregonom Druschkeja in drugih nasilnih «estapovcev ter njihovih pomočnikov na Jesenicah in v okolici, postavitev sedmih spominskih plošč za obeležitev nekdanjih kurirskih postaj v jeseniški občini in še vrsta drugih nalog. Skupščino je pozdravil tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Alojz Kalan in poudaril, da so borci veliko storili ža naš razvoj in njihov vpliv je povsod čutiti še danes. Za predsednika Občinskega odbora ZZB NOV Jesenice so ponovno izvolili Jožeta Ulčarja, za sekretarja pa Ivka Saksido. B. BlenkuS Na voliščih po gorenjskih krajevnih skupnostih smo se v nedeljo pogovarjali z volivci in predlaganimi kandidati za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Nedvomno se je delegatski sistem v preteklih osmih letih uveljavil, so menili sogovorniki, vendar njegovo poslanstvo v prihodnjih štirih letih ne bo lažje, saj je tako notranji položaj pri nas kot zunanji v sveto zahteven in zapleten, prav tako pa, bo treba v tretjem delegatskem mandatu odpraviti pomanjkljivosti, ki so se pojavile v preteklih osmih letih. Kaj so povedali sogovorniki? Marino Čarman smo srečali t/ volišču v stavbi občinske skupščiao na enem od devetindvajsetih vohat' tržiški občini, od katerih jih je baW osem za kmete. O L, A S Ustanovitelji Glas« občinske konference SZOL Jesenice. Kranj. Radovljica. Skofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — V. d. odgovornega urednika Jože Košnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj. Danica Dolenc. Dušan Humer, Helena Jelovčan. Lea Mencinger. Stojan Saje Darinka Sedej-Kuralt. Marija Volćjak. Cveto Zaplotnik. Andrej 2alar in Danica Žlebir — Fotoreporter Franc Pferdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec. Tomaž Gruden. Slavko Hain in Igor Kokalj — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana Naslov uredništva in uprave lista: Kranj. Mote Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju itevilka S1500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860. odgovorni urednik 21-835. tehnični urednik 21-835. komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463. mah oglasi, naročnina 27-960— Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1 72 — Polletna naročnina 300,— din Stane Jagodic, kmet iz Selc: »Naša delegacija za zbor krajevnih skupnosti ima 7 članov in zastopa kmete iz spodnjega dela Selške doline. Menim, da njihovo delo ne bo lahko. V zadnjem času se izredno veliko govori o zaščiti najboljše kmetijske zemlie in večji pridelavi hrane a je v praksi še vedno drugače. Prav sedaj je v javni razpravi urbanistični načrt Selške doline in kakor se bomo sedaj dogovorili, tako bomo kasneje gospodarili z zemljo. Hkrati f>a pričakujemo, da bo glas naših de-egatov bolj upoštevan, kot je bil do sedaj.« »Po kosilu smo se odločili. upelj, ko so obravnavale to problematiko, menile, da je treba takšne sporne zadeve hitreje reševati, obenem pa obsodile postopke, ki niso skladni z načeli ravnanja v naši družbi. Metode pritiskov, groženj, podtikanj in podobno, prav tako pa tudi poskusi reševanja problemov mimo krajevne skupnosti niso sprejemljivi ža našo stvarnost, saj je ponavadi končno krajevna skupnost tista, kjer se mora problem rešiti. V Dupljah so se prav tako tudi odločili, da bodo skušali čim prej rešiti problematiko razširitve pokopališča. Krajevna skupnost bo pri- Eravila dve inačici možne rešitve, o aterih se bodo odločali krajani na svojem zboru. j. Košnjek V. Nov zakon za delovna razmerja Februarja se je z uvodno razpravo sindikata in mladine začela javna razprava o dopolnitvi in spremembi zakona o delovnih razmerjih. Sedanja zakonska določila je samoupravna praksa že prehitela, zato se javnost zdaj odloča o nekaterih novostih. Javna razprava se povsod omejuje na bistvena sistemska vprašanja, ki so v dosedanji praksi bodisi nejasna bodisi že presežena. Tako se na primer razpravljale! zavzemajo, naj bi se pogodbeno delo čim bolj omejilo z večjim obdavčenjem. Dovolili bi le pogodbena razmerja do 60 dni v koledarskem letu, vendar s pogojem, da delavčeva temeljna organizacija s tem soglaša. Tudi pogodbe o delu upokojencev naj bi ukinili, razen občasnih del. Osnutek novega zakona je strožji tudi do nadurnega dela. Od sedanjih 12 ur tedensko naj bi nov zakon dopuščal le 30 nadur mesečno. Vendar pa so razpravljalci v dvomih, če bo to določilo povsod izvedljivo. Zaostrovanje delovne discipline in zakonske določbe glede tega imajo med razpravljavci veliko odmeva. Za primer neupravičenega izostajanja z dela osnutek zakona predvideva suspenz, kajti sedanji disciplinski in zakonski ukrepi se niso izkazali kot dovolj dosledni in učinkoviti. Treba bo le še razčistiti, ali o prekinitvi delovnega razmerja zaradi kršenja discipline odloča delavski svet ali disciplinska komisija. Glede prenehanja delovnega razmerja delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, pa bo razprava verjetno sila burna, saj se je o tem že mrzlično razpravljalo ob osnutku pokojninskega zakona. Nekaj vprašanj rojeva tudi določilo o začasnem prerazporejanju delovnega časa v izjemnih okoličinah (če je na primer prekinjena dobava energije, če je zastoj v dobavi materiala ali so v okvari stroji). V zakonu bo potrebno določiti dolžino delavnika v takih razmerah, delovne organizacije po morajo pogoje in način za takšno prerazporeditev predvideti v svojih samoupravnih aktih. Tu gre za delo prek polnega delovnega časa, kjer je treba upoštevati specifičnost posameznih panog. To vprašanje poraja tudi problem začasnega prerazporejanja delavcev na delo v drugo temeljno organizacijo. Prerazporeditev nai bi trajala največ šest mesecev, odprto pa ostaja še vprašanje dohoakovnega razmerja obeh tozdov ter siceršnjega statusa prerazporejenega delavca. D. 2. Kranj - V četrtek, 11. marca, je na tridnevni obisk k skupščini občine Kranj prispela tričlanska delegacija pobratenega francoskega mesta La Ciotat. Delegacija, ki jo je vodil župan La Ciotata L. Perrimontje s tem vrnila obisk kranjski delegaciji, ki se je v tem francoskem mestu mudila pred dvema letoma ob praznovanju njegove 500-letnice. Predstavniki La Ciotata, s katerim je bila listina pobratenja podpisana pred 25 leti, so se s predsednikom skupščine občine Kranj in predstavniki družbenopolitičnega življenja pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju med mestoma. Gosti so se zanimali za gospodarski in družbeni razvoj Kranja, ogledali so si Gorenjska oblačila, Dijaški dom ter novo stanovanjsko naselje Planina s šolo in športno halo. — Foto: L. M. Nedelja na gorenjskih voliščih Nedelja na gorenjskih voliščih Nedelja na gorenjskih voliščih Nedelja na gorenjskih vo II JE UVELJAVIL liter, predsednik volilne ,V »• voliiču v osnovni [Inaa Bračiča v Bistrici pri ,ifttjeb&o v volilnem ime-jsaoih 1229 volilcev, največ v tteoo ni«o odveč. Prihajajo ratjti, nekateri celo s palica-k udi verjetno ne bo, pa t} bo odstotek udeležbe vi-fy pncikujem od delegatov? Sa nfy> zavzetost za u resni-ttštt MiaHrn, da smo izbra -•ji, ki bodo upravičili naše t|(ikelj, predsednik volil-^Golica Kalise v kra-tijaaofti Selca: »Vseh 66 * »eravi&ncev, kolikor jih boljšem zdravju, so se odzvali vabilu. Veliko več zanimanja in laže se je bilo odločati za delegacijo naše krajevne skupnosti in za kandidate, ki so iz domače doline, kot za druge, ki jih vsi premalo poznamo. Vendar menimo, da so tudi drugod predlagali v delegacije občane, za katere so prepričani, da jih bodo zastopali tako kot je treba.« Janez Zezlina, vodja komerciale na Aerodromu Brnik: »Delegatskih izkušenj mi ravno ne manjka, saj sem bil na prvih delegatskih volitvah v delegaciji Aerodroma v zboru združenega dela. Mislim, da je bilo delo dobro opravljeno, Še bolje pa bi seveda bilo treba delati z delegacijami v novem mandatu. Predvsem velja za delegate v zboru krajevnih skupnosti, da se tesneje povežejo s krajani ter najdejo učinkovite načine razreševanja krajevnih problemov tudi v okviru občine. Prav gotovo pa ni kakšnega večjega učinka, če vodje delegacij v eni krajevni skupnosti ne najdejo kaj dosti časa za skupno koordinirano delo.« Lijana Medic, dijakinja 4. razreda kranjske gimnazije: »To so moje prve volitve. Oddala sem svoje Slasove za kandidate, toda zdi se mi, a bi bilo bolje, če bi bilo na posamezni listi več kandidatov, kot naj bi štela delegacija. Sicer menim, da je med bodočimi delegati kar dosti predstavniki so, opozoriti na posamezne probleme in odločitve. Le tako bodo opravili svoje dolžnosti in upravičili zaupanje.« Valentin Larisi iz Gorij: »Delegati, ki so danes dobili zaupanje volilcev, bodo vsekakor morali odgovorno opraviti svojo nalogo. Mislim, v delegaciji GKZ. Menim, da smo s temi volitvami naredili pomemben korak naprej v izboru delegatov, Kredvsem v izobrazbeni strukturi, landat sedanjih delegatov ne bo prav nič lahak, treba bo stabilizacijo izpeljati do kraja, in to je ne bomo le z besedami, ampak z dejanji.« Amir Bešič, dijak z Jesenic: »Ze res, da so bile predvolilne priprave dobre in smo bili seznanjeni z volitvami, želim pa si, da bi kandidate ali delegate za opravljanje posameznih delegatskih nalog volilci bolje poznali. Na nek način bi se morali delegati že pred volitvami predstaviti delovnim ljudem in občanom, ki jih volijo. Po volitvah pa bi se morali nujno z volilci večkrat sestati, povprašati za mnenje »bazo«, katere da bodo bolj kot do zdaj morali biti v stiku z volilci, z delovnimi ljudmi in občani ter prenašati njihova mnenja in hotenja. Le želim si, da bi bili zaresaktivni.« voliščih Nedelja na gorenjskih voliščih Nedelja na gorenjskih voliščih Nedelja na gorenjskih voliščih Nedelja na gorenjskih O LA 8 4. STRAN GOSPODARSTVO TOREK, 16. MABCA 13p Cenovna neskladja se širijo Lani je Titanova temeljna organizacija Livarna z obdelavo poslovala z enajstmilijonsko izgubo - Kriv vse večji razkorak med cenami surovin, repromateriala in energije ter cenami končnih izdelkov — Titan, ki je pod nadzorom zveznega zavoda za cene, letos pričakuje sprostitev cen Kamnik - Titanova temeljna delež surovin v celotnem prihodku organizacija Livarna z obdelavo že nekaj let posluje na meji rentabilnosti, lani pa ie poslovno leto zaključila z izgubo 11 milijonov. Čeprav je na rezultat preteklega leta v veliki meri vplivala tuđi slaba delovna disciplina, proizvodnja v težkih pogojih in prepočasno dohajanje sodobnih proizvodnih programov, pa je temeljni razlog izgube v povsem obiektivnih cenovnih razmerjih. Skokovito je namreč zrasla cena porabljenim surovinam in reprodukcijskemu materialu. V letu 1980 je surovin znašal 29,6 odstotka, lani pa 35,6 odstotka. Porast je bil torej kar 45-od-stoten. Tudi energija je terjala visok odstotek v odnosu na celoten prihodek. V letu 1980 je predstavljala 5,8 odstotka celotnega prihodka, potem pa je porasla za 80 odstotkov in je delež energije v letu 1981 znašal 8,7 odstotka. V Titanovem »tozdu ena«, kakor imenujejo livarno, so cene izdelkov pod nadzorom zveznega zavoda za cene in so zaradi tega omejeni pri njihovem povečevanju. Vendar pa bo v prihodnje verjetno treba ce- Lani uspešno, letos še vedno okrnjeno Z lanskimi poslovnimi rezultati so v delovni organizaciji Živila Kranj zadovoljni - Pričakujejo, da bodo letošnji poslovni program uresničili, skrbijo pa jih investicije oziroma možnosti razširitve trgovske mreže Kranj - Minulo poslovno leto so v delovni organizaciji Živila Kranj uspešno sklenili. Po poslovnih dosežkih je bila ta delovna organizacija med najboljšimi v Sloveniji. Prvič v zgodovini te delovne organizacije so se z osebnimi dohodki približali republiškemu povprečju v gospodarstvu. (Povprečni osebni dohodek je znašal 11.037 dinarjev, kar je za 1 odstotek manj od republiškega povprečja.) Celotni prihodek se je povečal za 34 odstotkov, kar pa je pravzaprav manj kot prejšnje leto, saj so se precej povečale cene. Dohodek so povečali za 33 odstotkov, čisti dohodek pa za 24, kar pa je še vedno precej, če vemo, da so se obveznosti povečale kar za 62,5 odstotka. Sredstva za osebne dohodke so se povečala za 31 odstotkov, medtem ko so osebne dohodke povečali za 35 odstotkov. Slednje jim je uspelo zaradi »zmanjšanja« zaposlenih. To so dosegli predvsem zaradi boljše organizacije, s katero so odpravili nadurno delo in zaradi izpopolnjenega sistema nagrajevania. Največ težav pa so imeli lani na področju investicij oziroma tako imenovane razširitve materialne osnove. Pomanjkanje lastnih sredstev in prepoved investicij sta zavrla razširjanje maloprodajne mreže. Ker je tudi v prihodnje predvidena izgradnja trgovin samo v okviru usmerjene oziroma organizirane stanovanjske gradnje, jih skrbi, da bodo na nekaterih področjih nastale še večje težave s preskrbo. Ena največjih investi- cij v minulem letu pa je bila komunalna ureditev blagovnega terminala v Naklem. Vložili so 250 milijonov dinarjev in si tako zagotovili vse potrebno za nemoten razvoj delovne organizacije v prihodnjih 20 letih. Letos si torej na področju investiranja v Živilih ne obetajo veliko. Pred dnevi so začeli z gradnjo objekta za blagovne rezerve. Na Maistrovem trgu v Kranju so v okviru programa revitalizacije starega dela' mesta začeli z obnovo stavbe, v kateri je bila prodajalna sadja in zelenjave. Po ureditvi in modernizaciji bo tu v prihodnje gostinski lokal. Se letos bodo obnovili oziroma modernizirali tudi trgovino na Laborah. To pa je tudi vse. Za prihodnje leto načrtujejo izgradnjo potrošniškega centra na Kokrici, skupaj z delovno organizacijo Kokra Kranj pa bodo \ naselju Planina II začeli z gradnje blagovnice. A. Žalar novna razmerja nekoliko uskladiti, če naj obstoječe stanje sanirajo. Odločilen za tako veliko izgubo je bil v največji meri razkorak med cenami surovin, reprodukcijskega materiala in energije ter ceno prodajnega izdelka. Slednja že nekaj časa zostaja za dejansko vrednostjo proizvedenega izdelka, zaradi česar je Titan v začetku tega leta na zvezno direkcijo za cene naslovil zahtevo, naj se cenovno razmerje uskladi, saj v nasprotnem primeru sanacija sedanjega stanja ne bo mogoča. K izgubi pa je deloma prispeval tudi porast zalog izdelkov. Ob normalnih zalogah Številka, ki označuje lansko izgubo, ne bi bila tako visoka. Tudi nepredvideno ustvarjanje zalog ne temelji le na pomanjkljivi or-ganizaciji in načrtovanju proizvod-' nje, pač pa je rezultat nepredvideno zaustavljenih investicij naročnikov, zaradi česar je Titanov tozd ena ostal na cedilu. Kljub izgubi so v Titanovi livarni smelo zakoračili v leto 1982. Del izgube so pokrili s prelivanjem sredstev iz drugega tozda Ključavnice in okovja, ki že leta uspešno posluje in vselej ustvarja viške. Tako so se lani proti koncu leta in v prvih mesecih tega leta razmere začele popravljati, vendar pa se v prihodnjih gospodarskih načrtih ne nameravajo zanašati le na solidarnost. Zdaj je potreben dober sanacijski program, ki mora najprej oceniti, ah je proizvodni program sploh Se primeren tržnim zahtevam, opredeliti pa se bo veljalo tudi do organizacije dela in se tehnološko disciplinirati. Tudi zahteva po popravku cen je med točkami sanacijskega načrta. Na potj k izboljšanju gospodarjenja pa Titanovi livarni stoji vrsta težav s surovino in reprodukcijskim materialom. Reprovenge se tudi y tej panogi trgajo, zato so nenehni Eroblemi z zagotavljanjem cinka, oksa in raznih Kovnih odpadkov za litino v pečeh. Pri dobaviteljih surovin so kajpak obvezni tudi do deviznih sovlaganj, vendar pa to pri devizno dokaj dobro stoječem Titanu ne predstavlja večjega problema. Prav to vliva tudi optimizem v uspešno ustalitev gospodarjenja v livarni. . , . D. Žlebir V okviru programa revitalizacije starega dela mesta bodo na Maistrovem trgu v Kranju obnovili stavbo, kjer bo gostinski lokal. - A. /j. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Kako naj se učim? Vstop v srednjo šolo je za mnoge učence razlog, da se znajdejo med tujimi ljudmi, v tujem kraju, v novih življenjskih okoliščinah, često prepuščeni v svojih odločanjih sami sebi, staršev ni, na tuje ljudi se malo zanesejo, prijateljev še nimajo. Istočasno odraščajo in ob problemih, ki jih premagujejo, tudi zorijo v vse bolj samostojne odrasle ljudi. Mnogi mladi ljudje se ne znajdejo, niti ne vedo kje poiskati, kje prebrati nasvet. Predvsem gre za obvladovanje znanj in šolskih težav, ki so vendarle drugačne kot tiste iz osnovne šole. Daljni cilj učencu prav gotovo pomaga premagovati težave. Mnoge težave premaga prav zato, ker ve, da bo treba preživeti še marsikaj neprijetnega, ve pa tudi, da so podobne težave že mnogi pred njim premagovali, zakaj jih torej ne bi še sam. Nekateri predmeti na šoli so vsekakor bolj zanimivi, to so vsekakor bližnji cilji, zaradi katerih je na šoli prijetno. Nekateri profesorji zanimivo posredujejo svojo snov. Tudi med sošolci, novimi znanci si lahko pridobiva nove prijatelje. Kljub temu pa nekaterim predstavlja glavno težavo prav učenje. Težko je osvojiti nek red, zaradi katerega učenje ne bi bilo tako zoprno. Najtežje je premagati tisti »ne da se mi«. Mnori učenci mislijo, da je prav, če delajo le takrat, ko se jim ljubi. Ne vedo pa, da taka svoboda samo hromi njihove delovne sposobnosti. Kako si pomagati? Najdragocenejše pravilo je — načrtovanje, lahko bi temu rekli tudi delovni umik na daljšo ali krajšo dobo. Na začetku Šolskega leta naj učenec vendarle premisli, kaj hoče v tem letu narediti: kaj hoče doseči v šoli in kaj Še poleg šole (učil se bo kitaro, narediti izpit za avto). Poleg letnih načrtov naj dela nekaj podobnega vsak teden (ponavljanje angleščine, prebrati določeno knjigo, smučanje za konec tedna). Ker pa hodimo v šolo vsak dan, so zelo pomembni delovni in učni načrti vsak dan. Staro pravilo je, da načrte uresničuješ, če jih imaš, če pa jih nimaš, pa ne .narediš tudi tega, kar je nujno potrebno. Vsakodnevni delovni umik tudi olajša odločanje, kaj delati. Občutek, da je treba še .mnogo narediti, poveča aktivnost in manjša neodločenost. Prav neodločenost, kaj delati, često zavzame obilico časa, ki nam manjka ob zaključku dneva, pred Šolsko nalogo, izpraševanjem ipd. Prav je, če učenec vnaprej določi čas za učenje. Skoraj pravilo je, da učenci precenjujejo svoje delovne in učne sposobnosti: O, to se pa hitro lahko naučim, če le hočem! . Vendar pa je težko premagovati začetno lenobo pred učenjem. Treba je namreč prebiti obdobje ogrevanja, če ne — učenje propade. To pa je svoboda, zaradi katere izgublja oblast nad seboj, nad šolo, nad svojo osebnostno rastjo. Načrti pomagajo premagovati začetno lenobo in omogočajo, da učenec pozabi kolebati, ali bi delal ali ne in dela zato, ker mora še mnogo narediti. S tem pa že utrjuje delovne in učne navade. Vsakodnevno načrtovanje dela in učenja utrjuje urejenost in vsebino dneva. Tako doživeto zadovoljstvo pa povečuje motivacijo za delo in tudi za učenje. Nekateri učenci pišejo tudi dnevnik, ki pa ni le namenjen čustvenemu doživljanju mladostnikov; ravno dnevnik je priložnost, da učenec tudi ugotovi, koliko je delal, zato je to imenitno sredstvo za pridobivanje dobrih navad tudi za učenje, saj je pisanje dnevnika redno delo. reden obračun s časom, z doživetji, zanimanji, je dokument učenčevega življenja. A. Habjan Križaj Pretekli teden je trgovska in proizvodna delovna organizacija KOKRA Kranj odprla nov urarski servis v kiosku za veleblagovnico GLOBUS. Stari prostori servisa v Tavčarjevi ulici so bili že dolgo neustrezni in prostorsko utesnjeni. Tovarišica Ruža Srečnik, sicer vodja urarskega servisa nam je zagotovila, da bodo stranke v prenovljenih prostorih Se bolje postrežene, popravila ur pa bodo skušali v najkrajšem času realizirati. Urarski servis je odprt vsak dan od 7.-/5. ure, v sredah od 7.—17. ure, ob sobotahpa ne poslujejo. — B. Jalovec seji delavskega ^»^..j—; organizacije združenega dela gorenj skega lesnega in gozdnega gospodar skega lesnegL stva podelile posebna priznanja Jelovici in Gradisu za odlične izvoz _ _ 1__ Odlični izvozni uspehi Jelovice in Gradisa ...u klovni organizaciji Jelovica in Gradiš, ki sodita t ŠkofieloSki JgSEadlorfrSenegadela gorenjskega gozdnega Radov.jic. - Minuli £jMjj£ ^^^^^ ; , sveta sestavljene objektoy p^tavij^ t Italiji in Iraku, ki so jih delavci obeh kolektivov izdelali v nekaj mesecih in jih na gradbiščih tudi montirali. To je bilo mogoče le z dobrim sodelovanjem med obema kolektivoma in z znanjem ter vztrajnostjo odgovornih. Največje breme izdelave sta nosila kolektiva temeljne organizacij* montažni objekti in temeljne organizacije združenega dela LIO. S ten sta dosegla rekordno povečanje proizvodnje, celotnega prihodka in dohodka. Uspehi Jelovice in Gradisa so koristili tudi ostalim članicam sestavljene organizacije združenega dela. saj jim je bil s tem omogočen najnujnejši uvoz surovin kljub admini-strativno zelo omejenim motnostim v lanskem drugem polletju. Kvalitetni in v rokih postavljeni objekti so porok, da bosta kolektiva Jelovica in Gradisa imela prednost tudi pri novih izvoznih poslih. D. Kurah ne uspehe. Leta 1980 sta Gradiš iz Škofje Loke in Jelovica iz Škofje Loke sku- {>aj izvozila za 20 milijonov dinarjev, ani pa kar za 971 milijonov dinarjev ali 48-krat več. Njun delež je v skupnem izvozu sestavljene organizacije združenega dela leta 1980 predstavljal 6 odstotkov, lani pa že kar 65 odstotkov, kar je za 16,5 odstotka vsega izvoza slovenske lesne industrije in gozdarstva. Ker sta za uvoz lani porabila le 85 milijonov dinarjev, to je 29 odstotkov uvoza vseh članic sestavljene združenega dela gorenj-(a in lesnega gospodar-istotka celotnega uvoza t gozdarstva Slovenije, stva lesarstva lesarstva u» r«j«z«ziok»«» uiuvumjc sta ustvarila za 886 milijonov dinar je v pozitivnega konvertibilnega salda, kar predstavlja 26,8 odstotkov vsega pozitivnega salda gozdarstva in lesarstva Slovenije. Manj izumov, več tehničnih izboljšav Kranj — V delovni organizaciji ISKRA Elektromehanika Kranj so delavci lani prijavili 144 inovacijskih predlogov, kar je bilo za 13,5 odstotka več kot leto poprej. Pripravljeno je bilo 91 koristnih predlogov, 51 tehničnih izboljšav in 2 izuma. Žal se v Iskri število izumov zadnja leta vztrajno zmanjšuje: leta 1976 je bilo prijavljenih 12 izumov, leta 1980 pa 6. Raziskave so pokazale, da je eden od vzrokov za to dolg postopek za uveljavitev patentne zaščite, saj traja do 5 in več let, in tako izum izgubi na pomembnosti. Zato se inovatorji odločajo za hitrejši postopek in prijavijo svoj dosežek kot tehnično izboljšavo. Tako hitreje dosežejo tudi ustrezno materialno priznanje. Od obravnavanih 124 inovaicij je bilo osvojenih 105 predlogov. Za izračunano gospodarsko korist 57,686 000,00 dinarjev je bilo inovatorjem izplačano 1,850.000 dinarjev. Poprečje izplačanih nado- mestil znaša 3,2 odstotka od doseženega prihranka. Med najpomembnejše inovacije v Iskri je bila uvrščena izboljšava, ki se nanaša na novo konstrukcijo in izdelavo sodobnega avtomata z računamiškim krmiljenjem, s katerim se izdelujejo elektromegnetna jedra u števce. Poleg nagrade so Štirje avtorji za ta dosežek prejeli tudi priznanje »inovator leta« občine Kranj. Velja pa omeniti tudi stroj lastne konstrukcije za izdelavo izolacije in navijanje tiče na kompenzacijska jedra za števce. Na področju telekomunikacij pa je bilo izdelanih več kontrobo-merilnih naprav, ki enakovredno nadomeščajo uvožene. Opaziti je, da se je v Iskri odnos do inventivne dejavnosti očitao spremenil, pa vendar je kljub temu še vedno premalo prijav glede na veliko število zaposlenih. Zato bo v bodoče potrebno inovatorje bolj spodbujati. Jože Škofic Tržič - Ob Tržiški Bistrici so spet zabrneli gradbeni stroji Delain bodo zasuli kos stare struge v industrijski coni na Mlaki in i\xt» speljali V novo, ob bregeh dobro utrjeno. Regulacija, ki bo letos zajela reko od Gradbinca do jezu, bo zahtevata 3,4 milijona dinarjev Polovico denarja oo prispevala območna vodna skupnost Gorenjske, polovico pa združeno delo iz industrijske cone. - Foto: H. Jetovcuit ^•0. ».MARCA 1982 KULTURA 5. STRAN GLAS Pidlfadl iatj. - V lutkovnem gle-'mtCLG v gradu Kiselštajn «»&ttek, 18. marca, ob 16. in m Ha sporedu lutkovna *mm »Fidl Fadl«, s katero * tatovalo Prešernovo ele- ^je slovenskih Pevska revija '82 !«ie na Koroškem - Od 17. ^■Bta bo v Ravnah dvanajsto ^jesovenakih lutkarjev, ki so 'jnprtvili Zveza kulturnih or- Slovenije, Združenje gle-skupin Slovenije in kulturnih organizacij Ravne "taiem. Na šestih območnih so bile izbrane lutkovne *fct«e za zaključno srečanje, na k bo predstavilo 21 lut-aupin. Z Gorenjske sodeluje '•>> iz Kranja z »Zgodbo o **aa« Saša Kumpa. V sredo, '"j&k m petek se bodo vrstile predstave, v nedeljo, 20. ob 11 uri bodo v Titovem i*» u Ravnah pripravili deseto ^ skupščino slovenskih lutala kateri bodo razpravljali o ^»BJaulem letu, ter o delovnem 'fara za leto 1983. štovanja *«B&ega gledališča .fctako gledališče Tone Cufar jjat bo v sredo, 17. marca, ob Bresanovo komedijo »Smrt ybjkt hišnega sveta« gosto-^Bobinjaki Bistrici, v petek, 19. J*, ob 19,30 v Radovljici in v ^20. marca, ob 19,30 v Glasbeni center in ZKO iz Kranja sta tudi letos pripravila in skrbno organizirala občinsko revijo odraslih pevskih zborov. Nastopilo je 16 zborov. Organizatorji kranjskih revij so dosegli, da zbori danes računajo z nastopom. Po izkušnjah lanske in letošnje revije tudi vedo, da se ob koncu zberejo vsi dirigenti in skupaj s posebno komisijo razčlenijo, kaj je bilo dobrega ali slabega. Člani komisije — lani in letos so bili Radovan Gobec, Matevž Fabijan in Egi Gašperšič — svojih opažanj ne usklajujejo vnaprej, temveč se zvrstijo vsak s svojimi. Zdi se, da je tak način — precej redek pri nas — zelo koristen, predvsem si ga želijo dirigenti sami. Radi slišijo potrditev tistega, kar jim je uspelo, prav tako nasvet za stvari,Tri še niso dovolj dobre. Na to zdaj računajo vse leto, kar brez dvoma vpliva na zavzetost pri delu, resnost pri izbiri pesmi in na piljenje izvedbe. In to se mora poznati pri splošnem zbo-rovem napredku! Kaj so zbori peli? Letos so se bolj kot lani držali preizkušene tradicije, le zbor iz Cerkelj, je segel po noviteti. Slišali smo sicer tudi pesmi skladateljev zadnjih desetletij (Pahor, Lipar, Simoniti, Šivic, Tome, Srebotnjak, Pivnik, Vrabec, Gobec, Škoberne), vendar niso bile take, da bi kaj posebno osvežile spored. Razlogi in opravičila so v glavnem poznani: APZ je v prehodnem obdobju zaradi novega dirigenta, mešani zbor Iskra je v začetni fazi, podobno tudi zbora Obrtnik in Bela, novega dirigenta imajo tudi pri Tugu Vidmarju, odločilna pa je tudi glasbena sposobnost in usmerjenost dirigenta skupaj z zborom kot celota. Marsikdaj se nam zdi samo po sebi umevno, da bodo ljubiteljski zbori posegli po sodobnih skladbah. Slavna skrb je klubski prostor ■Httiee - V četrtek. 4. marca. ♦ m ovoji redni seji zbrali člani 'Jtfiupine »Odeon«. Kot prvo *sarvnega reda so obravnavali Racijo prvega občinskega sre-y> aJadih tehnikov, ki ho aprila caricah in katerega organ iza-tima organizacij za tehnično Jesenice. Tako je organ iza -a filmsko vzgojo mladih previju krožek na osnovni Soli bela. klubski organizator j filmska skupina »Odeon«. JJ* bedo na razpis prijavljeni TO do I*, leta starosti in Jjjiud 15.do 27. leta starosti iz Jit# občine posneli na eno IJ»Umskega traku film na repu-2*taao »Mladi za energijo in J5*** Vsak prijavljeni kandi-^tobil brezplačno eno kaseto mm filma, ki jo bo moral ^»določenem času primerno ^foaobnostim. Ko bodo filmi r*»zvijanja, bodo tekmovalci -Adektli na montažni mizi in svetovanje ''BteiVefeu lajMjsaa - V sredo, 17. '■a*, ob 9. uri se bo v pro-Slovenske matice v Ljub-jgi. Tft osvoboditve 7, začel k ^■e*ov simpozij«, ki so ga I tavile Slovenska matica iz £tijne. Zveza društev vete-**njt in veterinarskih teh-Slovenije in Zveza zgodo-'*Hk društev Slovenije, ob ^Httaici smrti dr. Janeza vit. Trsteniškega. Postaje bo. trajalo ves dan. Z /J»»ti o Kehveisovi vlogi v ***ki politiki, o njegovih ^aavannh za razvoj krneti j-Hftrooreie, o znanstvenih »trakovnih delih ter o ajori kulturnoorganiza-lejavnosti in pogledih na knjižni iezik, gledali-f odelo vali: Bogo Gra-•/asilij Melik, Peter it*, Franc Rozman, Adamič, Srdjan Bavdek, Dolenc, Janez Batis, ^Borisov, Bojan Stih, cm Kmecl, Martina Orožen, Moravec, Stane Granda JjiairCjurin. Razprave bo-*Jl(Neje objavili v Bleivveiso-JMtomiku, ki bo izšel pri Tjaaki matici v sedmem /Ji Zbornika za zgodovino, jN^orie in tehniko v drugi >jt» leta 1983. V dvorani JJNatm univerzitetne knjiž-* » Ljubljani pa bodo v J^i7/marca, ob*12,30 odprli **«awo razstavo. jih bo žirija ocenila, najboljši izdelek določila za republiško srečanje mladih tehnikov, ki bo maja letos v Kranju. Na nedavnem posvetovanju gorenjskih organizacij ZOTK je bilo rečeno, da bi gorenjski kino klubi organizirano pripravljali revijo gorenjskih kino klubov, ki bi bila vsako leto v drugem kraju in to tam, kjer klubi delujejo. Tako bi se člani klubov med seboj bolje spoznali, s skupnimi interesi pa bi bili zastopani tudi na festivalih amaterskega filma doma in v tujini. Na seji je bil omenjen tudi tradicionalni mednarodni festival amaterskega filma na Jesenicah, ki pa minulo leto ni bil organiziran zaradi denarnih težav. Tako festivala ne bo tudi letos, domenili pa so se, da bi v bodoče organizirali hienalni sistem festivala, to je vsaki dve leti. S tem bi bila zagotovljena finančna sredstva od organizacij, kot so Foto kino zveza Slovenije. Zveza kulturnih organizacij in Zveza organizacij za tehnično kulturo. Toda o tem ni podanega še nič določenega in treba bo počakati do naslednjega sestanka, na katerem se bo zvedelo že kaj več Oi usodi jeseniškega filmskega festivala. Glavna skrb jeseniških kino-amaterjev pa je, da si čimprej uredijo klubski prostor. Kot je znano, so bila. v prostoru izvajana gradbena dela in je zato tudi delo skupine nekoliko zamrlo. Ker pa gredo dela h koncu, bodo organizirali delovno akcijo in tako v prenovljenem prostoru pripravili letno skupščino filmske skupine Odeon. Vsekakor pa bo treba začeti s snemanjemn amaterskih filmov, saj je snemanje filmov pravzaprav glavna dejavnost skupine A Kerštan Prireditve v Cankarjevem domu Ljubljana — V petek, 19. marca, in v soboto, 20. marca, ob 18. in ob 20. uri bo v Cankarjevem domu v Ljubljani gostoval Teater ITD iz Zagreba s Shakespearovim Hamletom. Uprizoritev klasičnega teksta z lutkami je likovna in režijska zamisel Zlatka Bovreka, poleg Dušana Vukotiča enega najvidnejših predstavnikov zagrebške šole risanega filma. V torek, 23. marca, ob 19,30 bo na sporedu multimedialni koncert Richarda Teilbauerja. V Ljubljano prihaja s turneje po Evropi. Izvaja elektronsko glasbo na več klaviatur. Na njegovo glasbo improvizirata izrazni ples plesalki Petrina in Barbara Plečko iz Maribora. Koncert bo opremljen z dia-projekcijami Braneta Rončela. Tako se zgodi, čeprav redko, da skladatelj napiše po svojih merilih enostavno skladbo v prepričanju da je primerna tudi za zbore skromnejših možnosti. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da taki zbori ne iščejo primernih sodobnih pesmi. Najbrž bi laže našli kaj dobrega iz prejšnjih dob, a kaj takega, kar ni pogosto na sporedih. Samo navidezno smo v dvomih, kako bi ocenili petje upokojenskih zborov. Resda se glasovno ne morejo več kosati z mladimi, zato pa dajejo zgled s svojo voljo do dela. Zato se moramo še bolj zavedati pomena teh zborov in jim omogočati delovanje, ki bo privlačno za še večje število starejših ljudi. Na letošnji reviji sta Vencel Sedej in Tone Marlot vodila Moški pevski zbor DU Predoslje in Moški pevski zbor DU Kranj. Okteti da ali ne? Vprašanje bi bilo samo v škodo taki obliki zbora, ki naj bi imel prednost iz družbenih, družabnih in glasbenih razlogov. Na kranjski reviji je bil letos en oktet več, torej so peli štirje. Oktet Kranj se bori s stalnim menjavanjem pevcev, zato je načrtno delo težko, kljub temu pa je bilo tudi tokrat jasno, da goji poglobljen glasbeni izraz. Zdajšnji vodja je J. Močnik. Za Oktet Vigred, ki ga vodi I. Gorjanc, velja, da se je zvokovno in interpretacijsko vidno popravil, kar mu je omogočilo dovolj mikavno oblikovanje posameznih pesmi. Oktet Sava je že dolga leta poznana pevska skupina. Zdaj je pravzaprav nonet, ki v pravem pomenu poje, tako da je poslušanje zares prijetno. Boljša intonančna čistost in glasbena izenačenost bi seveda še povečali izvajalske zmožnosti. Oktet vodi J. Mohar. Z iskrenim priznanjem je bil sprejet Ženski vokalni oktet MOSS Kranj. Slepe oziroma slabovidne pevke, ki jih vodita zakonca Mihelčič, so primerno izbrane pesmi zapele občuteno in zanesljivo. Med pogovorom po koncertu je bilo slišati ugotovitev, da bi Moški zbor KUD Triglav Duplje glede na število in starost pevcev lahko zapel še bolj sveže in s polnejšim zvokom, kar bi dirigentu F. Šara-bonu omogočilo prepričljivejši značaj posameznih pesmi. Nekaj podobnega je veljalo tudi za Moški zbor KUD Bela, pri katerem so bili sicer glasovi bolj izenačeni in tonsko čistejši, poseči pa bo treba po izraznejše bogatejših pesmih, kar ob strokovnem vodstvu A. Ajdiča ne bi smelo biti problematično. Tudi nastop Moškega pevskega zbora DPD Svoboda Stražišče je bil letos boljši. Vtis bi bil zlahka še ugodnejši, če bi vodja L. Česen, ki naučeno znanje uspešno zamenjuje z naravnim občutkom, izbral glasovnim možnostim primernejše pesmi. Razveseljivo se je popravil Moški pevski zbor Tugo Vidmar, vendar naj bi pod vodstvom A. Lazarja še bolj skrbno plemeniti! zvok celotne skupine. Najbrž nad pričakovanji je bil nastop zbora Obrtnik Kranj. Zborovodja J. Foršek je v kratkem času dosegel privlačen tonski izraz, kar se je lahko oprl na izkušenost lepega števila pevcev. Napredek je treba podčrtati tudi za Moški pevski zbor Iskra, kar bo na vsak način v prid tudi novemu Mešanemu zboru Iskra. Ta je nov, ni pa začetniški, zato • hitro preboleva »otroške bolezni« in z zrelim, polnim zvokom obeta tudi zrele interpretacije pod vodstvom M. Studna. Še trije mešani zbori so se Bredstavili. Najmanjši je bil Zbor >PD Svoboda Primskovo. J. Mandeljc, ki ima med vsemi nasto- [>ajočimi dirigenti najdaljši staž v jubiteljski glasbeni kulturi, je ponovno izpnčala iskreno, hotenje doseči kvaliteten izraz. M. Kos je lani presenetila z Mešanim zborom KUD V. Kokalj Visoko. V tekoči sezoni ima v delu tudi zahtevne pesmi, katerih tonska podoba pa še ni bila uglajena in doživeta, ne v podrobnostih ne kot celota. Zavzetost dirigentke, pevk in pevcev pa je prepričevalna, tako da je rast zbora zagotovljena. APZ France Prešeren iz Kranja ima za seboj bogate in uspešne sezone, njegovi koncertni sporedi so bili vselej privlačni za ljubitelje in strokovnjake. Od jeseni ga vodi novi dirigent, T. Faganel. Morda je bilo teh nekaj mesecev še premalo, da bi se zbor in novi vodja povsem ujela, vendar je nastop na reviji lahko porok, da bomo z APZ-jevci še naprej imeli vrhunski pevski zbor in takega na Gorenjskem potrebujemo. Najzahtevnejši in najtehtnejši spored je imel Moški pevski zbor Davorin Jenko iz Cerkeli. Bilo je malo smole, dan ni bil najboljši, pa se je malo podrlo, a to ni vplivalo na ;oden vtis. Zbor si z vnetimi Popustni kabaret v škofji Loki - Skofjeločuni se Se spomnijo »veselih večerov*, ki so jih pripravljali pred leti pod vodstvom Janka Kreka. Polnili so dvorano, zato so nekaj podobnega postavili na oder tudi zdaj, v prenovljeni gledališki dvorani. Prireditev so poimenovali »popustni kabaret* in se v njem na satiričen in humorističen način lotili vsakdanjih težav in težavic, ki tarejo Ločane. Pripravili sojo pod vodstvom Janeza Tavčarja igralci Loškega odra. V skupini, ki je veseli večer pripravila, velja omeniti starejši igralki Rozi Carmanovo in Ančko Oblakovo (na sliki), ki sta se odlično vključili v mlado gledališko skupino. Prireditev je minule dni polnila dvorano, kar kaže, da je šaljiva prireditev dober recept za razvedrilo. Z njo bodo gostovali še v drugih krajih škofjeloške občine. — Foto: Ferdo Švajger Naš klub 82 Zveza kulturnih organizacij Slovenije je razposlala razpis za »Naš klub 82«, eno svojih akcij, ki pa ni več tekmovalna, temveč gibanje, ki želi spodbujati in povezovati mlade na vseh področjih kulturnega življenja. Sodelujejo lahko vsi klubi, osnovne organizacije ZSMS, društva in skupine iz SR Slovenije in iz slovenskega zamejstva, ki želijo razvijati klubski način dela v kulturnem življenju mladih. Predstavitve in delo skupin bo spremljala osrednja žirija, ki bo izbrala skupine za zaključno prireditev. Udeleženci akcije morajo voditi evidenco o svojem delu, osrednji žiriji pa pošiljati programe dela, vabila za prireditve. Zaključna prireditev bo enodnevno srečanje predstavnikov posameznih prijavljenih skupin, predstavitev zanimivih, iz- Razstava v Iskri Železniki — V novih prostorih tovarne Iskra v Železnikih, v prvem nadstropju, so člani foto sekcije in likovne skupine Iskre pripravili razstavo svojih del, ki so jo odprli v soboto, 13. marca. Na otvoritveni slovesnosti je sodeloval tudi mešani pevski zbor Iskre Železniki. Prireditev je posvečena kongresu ZKS. virnih kubskih dogodkov in posvet v klubski dejavnosti. Pripravili ga bodo junija. Kraja še niso izbrali, lahko pa ga predlagajo vsi kraji, ki bodo prijavili vsaj eno skupino za »Naš klub 82«. Izbor oblik kulturnoumetniškega programa, ki jih bo akcija zajela je zato pisan: predavanja, kvizi. tekmovanja, pokaži kaj znaš, debatni večeri, pogovori z gosti večera, razstave, komorne uprizoritve, eksperimentalni klubski večeri, proslave, literarni večeri, recitali, lutkovne predstave, uprizoritve dramskega teksta, satirični večeri, projekcije filmov, predstavitve knjig, gasbeni koncerti, ogledi razstav, kul-turnoumetniških ali naravnih znamenitosti, urejanje glasila, obveščanje v sredstvih javnega obveščanja in propaganda za prireditve, družabni večeri, ples z družabnimi igrami, nastopi folklornih skupin, skupin za izrazni ples, plesni tečaji, disco plesi itd. Sestavni del naj bo pogovor. Udeleženci akcije lahko izberejo kakršnokoli obliko predstavitve svojega dela, pomembno je le, da so te oblike čimbolj pestre, pripravljene na samosvoj način, vključene v kulturni utrip kraja, v katerem živijo. Prijave z naslovi udeležencev in osnovnimi podatki pošljite do 20. marca na naslov. ZKOS Ljubljana, Kidričeva 5, z oznako »Naš klub 82«. r pripravami za redna sodelovanja na mariborskem tekmovanji« ustvarja lepo prihodnost, ko bo z zborovodjem J. Močnikom med najboljšimi v Sloveniji. eg Kulturni poročevalec Obilo koristnega branja Te dni je izšla petdeseta številka Kulturnega poročevalca, glasila Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Ker so okrogle številke vselej priložnost za razmislek o prehojeni poti, zapišimo nekaj besed o glasilu, čigar ime že samo pove, čemu koristi. Uredništvo posveča zadnje čase vse več pozornosti vsebinski zasnovi glasila in rečemo lahko, da prizadevanja že rojevajo sadove. Kulturni poročevalec je vsebinsko vse bolj pisan in bogat, več pozornosti posveča sočasnim temam kulturnega dela. Na drugi strani pa je Kulturni poročevalec odsev zagnanosti strokovnih delavcev ne le pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, temveč tudi občinskih organizacij. Ce " torej v njem ne boste našli sporočil o delu na posameznih področjih ali 1 območjih, je to tudi rezultat pomanjkanja sodelovanja in zavedanja o pomenu obveščanja. Prav za Gorenjsko bi lahko rekli, da ima malo do- ' pisovalcev, saj si drugače ne moremo razlagati, da ima marsikje na Gorenjskem zelo dobro delo zvez kulturnih organizacij temu ustrezno malo odmeva v Kulturnem poročevalcu. Tako v njem najdemo le nekaj drobnih sporočil ter zapis o organizirani kulturni dejavnosti v Iskri v Železnikih, ki je zadnja leta doživela razcvet. Sicer pa je zadnja številka Kulturnega poročevalca posvečena kul- i turnemu sodelovanju s tujino, o čemer je nedavno tekla beseda tudi v kulturnih skupnostih. Jugoslavija razvija stike na področju kulture in izobraževanja z več kot sto državami, z 81 so podpisani sporazumi o kulturnem sodelovanju. Pri tem pa je tako v jugoslovanskem kot slovenskem merilu ljubiteljska kulturna dejavnost skromno zastopana saj je njen delež le 10-odstoten. V geografskem pogledu je opazna predvsem usmerjenost k sosednjim in drugim evropskim državam ter zaostajanje pri stikih z deželami v razvoju. Od posameznih zvrsti ljubiteljske dejavnosti sta najbolj zastopana glasba in ples (folklora) drugih zvrsti pa praktično ni. Osrednja tema je nasvet: kako pripraviti gostovanje v tujini. Napotek za praktično delo torej. »V središču pozornosti skrb za kulturno življenje mladih« je naslov enega osrednjih prispevkov, ki podrobno opredeljuje programske naloge Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Vabilu uredništva ^a sodelovanje seje odzvalo tudi nekaj strokovnjakov. Tako naš znani ekonomist dr. France Cerne piše, da so kulturne dejavnosti le deloma rezultat ekonomskih zakonov in da smo v našem vrednostnem konceptu produktov različnega dela ali dejavnosti (in s tem tudi v koncepciji svobodne menjave dela) napačno razumeli klasični materialni model odvisnosti produkta različnih negospodarskih dejavnosti od gospodarske dejavnosti. Peter Soštarič, predsednik Šentviškega pevskega tabora, pa je zbral nekaj prispevkov o tej pomembni kulturnopohtični manifestaciji. Bogdan Pogačnik piše »Kvaliteta da, ne pa tekmovanje« - torej je sodelovanje na Taboru ne le zaželeno, ampak povsem naravno in nujno. M. Volčjak J GLAS 6. STRAN BOGDAN ŽONTAR ROMAN, POTOPjS^ADALJEVANKA TOREK. 16 MARCA 1982 ho študent na rajžo gre Sončni vzhod smo dočakali ob cesti utrujeni od prekratkega počitka ob domačinih za steno ene od bližnjih delavskih hiš in vsi opikani od množice komarjev, ki se je ponoči usula na nas izmed bližnjih palm. a se na srečo iz varnega zavetja vlažnih krošenj ni spuščala za nami med pesek in hiše. Otroci bredejo po pesku, ki je povsod, razen na glavni — transsaharski cesti, ga premetavajo in kopljejo vanj prav tam. kjer so ponoči spali njihovi starši. VeČina ljudi namreč spi pred hišami, nočne temperature so znosnejše pod milim nebom, kakor med štirimi stenami, ki izžarevajo čez dan vsrkano vročino. Nekateri se zvrnejo naravnost v pesek, drugi prinesejo iz hiš preproge ali ovčje kože in se vležejo nanje. Kamnite hiše so kot kocke zložene druga oh drugi. Vse so približno kvadratne oblike z dvema ali tremi prostori in možnostjo vzpona na ravno streho, nobena pa ni večja od dvajsetih do tridesetih kvadratov. S svojo enakostjo in solidno gradnjo ne vlivajo občutka bede. Naselbina delavcev, ki žive od črpanja nafte, je povsem drugačna od podobnih maroških naselbin, ki se mi kažejo pred očmi. Tu ni nobenega blišča, nobenega luksuza, vse je revno, a vse enako, vse zadovoljuje osnovne potrebe puščavskih delavcev, tam pa ob bleščečih, pol evropskih centrih mest - predvsem Časa-blance, s hoteli, bankami, trgovinami s svetlečimi reklamami, rastejo predmestja, kjer stotisoči žive na robu eksistenčnega minimuma. Barake zgrajene iz odpadkov bližnjih tovarn, palmovih vej in bambusa so zložene ena ob drugi, nekatere prekrite z deskami, druge s palicami, kosi kovine, nobena večja od malo zajetnejše omare, v njih pa se poleg množice otrok in v glavnem odsotnih staršev gnetejo še ovce, koze. psi, mačke, podgane in kdo bi vedel kaj vse. Poln upanja dvigujem palec in opazujem množico otrok, ki se podi med redkimi palmami. Desetletna deklica je pripeljala s seboj pet sestra, posedle so v pesek in ga veselo prekladajo, ko se jim zazdi, da so skopale dovolj veliko luknjo, jo zasujejo in prično kopati novo. To so vse njihove igrače — pesek, tu in tam kakšen kamen ali palica, a jih to ne moti, da ne bi na tak način preživeli po cele dneve. Dečki se zbirajo v skupine, iščejo kamenje in z njim ciljajo drevesa in koze, ki se vzpenjajo na zadnje noge, da bi dosegle kak palmin list, datlje, ki smo jih nezrele zmetali po tleh takoj pohrustajo. Sonce nam žge na glavo brez milosti, ta žareča krogla sije in sije in ne pozna usmiljenja. Kaj bi dal za •n ubog oblaček, ki bi jo zakril, ali morda kratko nevihto. Pogled navzgor razkriva neskončno modrino in kroglo, ki mi zatemni vid in mi počasi, a vztrajno kisa možgane. Palec se le še utrujeno dviguje, redki kamioni pa ne kažejo nobenega veselja da bi ustavili. Morda H bil čas, da bi po dolgem času nekaj pojedel, a se mi prvi grižljaj suhega kruha ustavi v ustih. Vode. pomislim, pa se mi v stiku z izsušenimi usti upre, komaj se prepričam, da je ne izpljunem. Brez volje rijem po peščenem prahu ob cesti. Stane se sprehaja od ceste do palme in nazaj, svoj repertoar psovk je že vsaj trikrat izčrpal, da je na koncu utihnil, hotel je pljuvati, pa vsi skupaj nimamo sline za en pošten pljunek. Kako zavidam Billu, ki se med dremanjem seli za senco, ki jo daje tistih nekaj vej oguljene palme. Kot avtomat dvigujem palec ob vsakem ropotu na cesti, vse mahanje in skakanje sem ter tja je že zdavnaj pozabljeno. Sonce pa žge in Žge. Mnoga ljudstva so ga smatrala za najvišje božanstvo iz katerega izhaja vse drugo, boga. ki vse daje in vse jemlje. Predvsem jemlje! Iz nas ne-usmilejno izsrkava Še zadnje moči. Po sedmih urah brezuspešnega Stopanja nam je kapnila edina pametna tistega dne — obupali smo nad stopanjem. Med hišami smo poiskali star kombi in nahecali lastnika, da nas je zapeljal na avtobusno postajo. Tu se je ponovila stara, ne preveč dobra zgodba z vseh postaj arabskega sveta — en avtobus z enimi odprtimi vrati in množica ljudi, od katerih hoče biti vsak prvi v razgreti škatli. Množica nas zajame in kot igračke prenaša sem ter tja. Preznojena telesa se gnetejo. rudzaki spreminjajo obliko, roke segajo v prazno, kričanje gre skozi ušesa, komolci se zadirajo med rebra, kolena silijo naprej, debelušne ženske zavite v črnino plavajo med množico, ki nas buta v avtobus, skoraj postavi na stopnice, pa zopet porine KttU pogledajo na vsak kamen. rV se slučajno tam ne skriva kaj za pod zob daleč proč. Koliko dotikov, brc. prask, kletvic, koliko stikov razgretih teles, prekipevajoče jeze. psovk — ' zakaj? Ne vem, a na koncu je bilo v razmajanem avtobusu z nekaj razbitimi šipami, katerih vlogo sta prevzela polivinil in lepenka. Še precej prostih sedežev. Proti Tuniziji začne kamnita puščava prehajati v peščeno. Veliki razdrapani kamniti bloki se počasi zmanjšujejo, razpoke so vse manjše, vse bolj zapolnjene s peskom, med njimi so vse večji kupi peska iz katerih rastejo Šopi dolge, ostre trave, vse dokler celotna pokrajina ne preide v morje valovitega peska, ki ga vetrovi prenašajo z enega konca puščave na drugega in ustvarjajo sipine čudovitih oblik. Ob pogledu na brezmejno peščeno morje, v katerem skorajda ni življenja, si težko predstavjam. kako je bilo to veliko področje nekoč prekrito z bujnim zelenjem, med katerim so se podile antilope, žirafe, bivoli, povodni konji... Na stenah jam po vsej Sahari — predvsem v Maroku, Alžiriji, Libiji, Nigru. Čadu so arheologi odkrili jamske slike, na katerih je prazgodo-^ vinski človek prikazoval lov in ribolov po zelenih ravnicah, rekah in jezerih nekdanje Sahare. Dobrih tisoč let pred našim štetjem, pa se ie tu pojavila suša. ki je do danes dosegla, da na področju, kjer so se nekoč povodni konji valjali po polt ropskih rekah in jezerih, lahko žive samo še kamele. Kljub temu vode pod peskom ne manjka, nasprotno vsa voda, ki ponikne na višjih področjih južno od Sahare, se ob nepropustnih plasteh zbira globoko pod puščavo in na nekaterih ..:—.1» nritisk in prelom- IOKO pOU pu^o-v ... - - , mestih, kjer ji to omogočata **^J?JEtt niče pod zemeljskim površjem, prodira na p daje življenje številnim oazam- . redWlh Monotonijo prekine ™J \z vsake izmed alm. k, .se dvigujejo med y^m< raste skupina Tukajšnji ljudje žive v naravo, neprestano se bore s peščenim morjem in ga skušajo obvladati, da jim ne zasuje bivališč in vsaj za silo rodovitnih lukenj, brez katerih ne bi mogli preživeti. Pesek skušajo umiriti tako. da ga ob robovih lukenj prepredejo z odmrlimi palmovimi vejami in tako ustvarijo pregrado, ki ščiti njihovo borno imetje. Med hišami smo se vsi zbrali ob vodnjaku — z nekaj gline in kamenja zaščiteni luknji, kjer iz globine v delu odslužene zračnice domačini vlečejo na plauo rjavkasto, pomešano s peskom in toplo vodo, tujega okusa za vse evropske predstave o tej tekočini. Kjer se cesta razdeli na tisto, ki vodi naprej proti jugu in severno, ki se usmeri nazaj proti Alžiru in Tuniziji, se avtobus ustavi ob kupu sodov, preperetih gum, baraki in črpalki, ki s pomočjo vetra spravlja rum, barak, m <^lu;/avi ^sak kamion, ki pripelje /odo na površje. Tu se ustavi v a obno- mlmo. da si ^^r^MC^j?^^ *ahar" super bencina pa 1.7 din. 2» SMUiJAN ROZMAN TA GLAVNA URŠA »Samo potem sc je kmalu končala moja kariera jadralnega letaka. Bili smo še mladi, površni in po nekem generalnem popravilu bolhe sen bil na vrsti jaz. Sedel sem na sedež, se privezal nanj z jermeni in prijel za krmilno palico. Pripravljen! sem zaklical. Vječite! je zavpil štarter, kije bil tudi naš trener. Fantje so začeli nategovati in vrv se je vedno bolj tanjšala. Start! je zavpil štarter. ..... , Zbrzcl sem po travi in potegnil k sebi ročico višinskega krmila. Takrat je zahreščalo, me usekalo, odtrgalo s sedeža, potem nisem vedel ničesar več.« » Oh, joj!« se mi je odtrgalo. Dedek pa je važno povedal: » Da, da, že vem, kaj je bilo.« Ata je požrl slino in nadaljeval: » Seveda!« (Kot bi bral dedkove mi sli.) »Višinsko krmilo smo narobe zvezali z ročico. Pravilno bi se moralo letalo, ko bi potegnil ročico k sebi, dvigniti. Tako pa se je s kljunom zarilo v zemljo. Jermeni so se potrgali, kot bi bili iz papirja, mene pa je vrgle kakšnih deset metrov od bolhe. Sicer sem si hitro opomogel, ampak v bol nišnici so le ugotovili, da imam dve rebri zlomljeni. Zaradi jermenov, s katerimi sem bil pritrjen k sedežu.« Gledala sem ata in cvetela. Ah, kako lepo je imeti takšnega ata. »fc si bil sila. Zagotovo te je zelo bolelo.« Ata je skomignil z rameni. »Verjetno me je bolelo, ampak zdaj nič več ne čutim.« Pritisnil je z roko na nekoč zlomljena rebra. » Ne, ne čutim'« Vsi trije smo se kot na povelje zasmejali. Mama se je vrnila, sedla, nas pogledala drugega za drugim in vprašal«, kaj je tako smešnega. Kot da bi se nič ne bilo zgodilo. Dedek se je zdaj že dušil v smehu in kazal s prstom na ata. Komaj je spravil iz sebe v raztrganem stavku: »Pomisli, tudi Filip je jadral v mladih letih. Na bolhi. Celo dve rebri si je zlomil. Na bolhi!« »Kaj res, Filip?« je suho vprašala mama. Ata je skomignil in pokimal: » Res je.« »In nikoli mi nisi tega omenil. Šestnajst let sva že poročena in nikoli nisi tega omenil!« »ljuba Angela, saj me nisi nikoli vprašala. O jadranju in letalstvu nisva nikoli govorila.« Mama je zamahnila: »Ah, saj je vseeno. V tej družini tako jaz zadma i, kaj se je zgodilo in kaj se dogaja.« Dedka je spet napadel smeh, ata pa je objel mamo in ji začel tiho prigovarjati, kot bi imel ob sebi majhnega otroka: »Angelca, pomin v Na tisti dve polomljeni rebri in na bolho sem že davno pozabil. Dunc* sem se pač spomnil na to zaradi Jakovega poleta.« »Kako sploh v šoli dovolijo kaj takega. Na naslednjem roditeljske« se bom pritožila.« »šola nima nič pri tem, ne more prepovedati Jaku, da jadra z zmajem. Lahko ga samo opomnijo, da je bolje, če se vpiše v zmajski klub, kjei jadrajo pod nadzorstvom izkušenih pilotov.« Mama je nekaj časa razmišljala: »Tako sem tudi mislila,« je reku končno. Potem je pogledala mene in dedka: »Kaj pa tisti, no. kako mu je že ime, Jaka? Je hudo?« »Nič hudega,« je zatrdil dedek in se vidno rešil smeha. »Peljal seme* v bolnišnico in potem domov. Pojutrišnjem bo že v Šoli. Mesec dni £v pač v mavcu. Moram poudariti, nesreče ni bil kriv polet, ampak luknu ob pristanku. Jaka je mojstrsko naredil zmaja . . . Jutri ga greva z Itšc obiskat. Obljubil sem mu« » Kam?« je hotela vedeti mama. »Kam? K njemu na dom.« » Kdaj bosta šla?« »Jutri popoldan, proti večeru.« »Ko bo za to sposoben, naj pride k nam. Ta fant mora biti sam vrat« se je oglasil ata. »Se res je,« se je nenadoma oglasil moj Glas. Suma pa sem pred sabo zagledala Jako, z majhnimi rogljički na čelu in z jezikom, ki se mu jc otepal iz ust. Dedek je razprostrl roke, kot bi nas hotel vse objeti. »Kako jc asi majhen in podoben! Jaz sem letel na hidroplanu. Filip je skakal z bolho Uršin fant pa jadra z zmajem!« Mislila sem, da me bo kap. »Fant! Katere Urše?« je zapiskala mama. »Naše, katere druge?« je vztrajal dedek. Želela sem, da bi me zmanjkalo, da bi se razblinila v noč. ki je potiskala na okenske šipe. Mama ga je nekaj časa gledala odprtih ust, potem pa je le zažvenkeU-lo: »Oče, kaj pa govorite!« »Jaka ni moj fant!« sem zavpila. Verjetno sem bila rdeča kot večerna zarja. »Jaka je moj sošolec in nič več.« Dedek je dvignil roke v obrambo. »Zc prav, že prav, če še ni, pa zvem bo!« Ne bo!« Slišala sem se, kako kričim. B. TRAVEN. 10 s OBLAST Vsak človek misli, da bi znal vse bolje od drugega, če bil na njegovem mestu. In mi dajemo vsem sorojakom priložnost, da pokažejo, ali se bodo res bolje obnesli. In vsak od tistih, ki se umaknejo novemu poglavarju, tedaj spozna, da mora biti koruza kuhana ali |>ečena. če jo hočemo jesti in dobro |>rebaviti. To je vse. kar sem prišel povedat po naročilu svojega naroda. Mi ne kritiziramo vladnih režimov, ki jih imajo Ladini. Nikomur na svetu, ki ni iz našega ljudstva, pa ne priznamo pravice; da bi po svoji volji spreminjal naše navade in običaje. Ce nas lahko vlada prepriča, da je naš sistem našemu ljudstvu škodljiv, tedaj bomo premislili in se posvetovali in nazadnje storili, kakor se nam bo zdelo najbolje za nas. V sistemu, ki nam ga ukazuje vlada, je velika napaka, in sicer: če nas mož. ki smo si ga izvolili za |>oglavarja, razpara, in ni to, kar je ljudstvo od njega pričakovalo, ga ne bomo mogli spraviti s položaja ali pa It* želo težko (Vlo fe je podlež in bolj išče lastnih koristi kakor blaginjo ljudstva, ali če je časti hlepnei, vladohlepen. sebičnež, se ho skušal obdržati na svojem položaju h spletkarjenjem ii! zastrupljanjem velikega dela ljudi. To bi nas moralo pripeljati do izprijenosti, ne/a lovoljstva in upora. Mi pa želimo živeti v niru. v miru med seboj in s svojimi sosedi, ker imo v. tisočletjih spoznali. da Ramo mir in loga osrečujeta ljudi. Težko je reči. da je sekretar razumel, kar je Indijanec rekel in kaj je mislil. Nekaj je bilo krivo to, ker ga je poslušal samo z enim ušesom. Zanj je obstajal decreto in zanj ušivi Indijanci nimajo pravice, da bi decreto kritizirali. Bili so podaniki brez vsakršnega vpliva. Zato so morali pač ubogati in delati tako. kakor so jim diktatorji ukazovali, da je zanje prav. Deloma pa ni mogel razumeti govornika ker je Indijanec govoril p svetu in pogledu na svet, ki je bil tako daleč od sekretarja kakor glas trobente, ki bo klicala k sodnemu dnevu. Nekaj pa je sekretar le razumel. Tomas je spretno zavijal svoj govor. Spretno in premišljeno je postavil na konec svojega govora tisto točko, okoli katere se je vse vrtelo v tem posebnem primeru in ki jo je sekretar izkoristil kot vzrok, da je prišel do tega dekreta. Sedanji jefe Amalio v tem zaključnem delu govora ni bil imenovan po imenu. Toda don Abelardo je takoj razumel, koga misli govornik. In Indijanec |e izrekel vse to tako premišljeno in previdno, da je bil ta zaključni obrat poln neusmiljenih udarcev, namenjenih sekretarju, ne da bi ta mogel reči da je užaljen ali da ga obtožujejo izprijenosti in da dela razdor med indijanskim ljudstvom in pri tem zasleduje lastne koristi. Čutil je. da ne zna odgovoriti na ta govor. Ni vedel, kje hi mora) začeti. Indijancev govor j* !>il obdan /. debelo plastjo tistih tisoč ali deset tisoč let, ko je narod - bržčas zaradi trajnih nemirov med sorojaki, ki so sejati razdor med ljudi - zgradil" in začel uporabljati ta sistem upravljanja. Človek se ne more bojevati z hesedami, če ima pred seboj uspehe zakoreninjene v tisočletnih izkušnjah. Sploh se ni upal ugovarjati, ker je vedel, da bi ga Indijanec pobil, zato je rekel samo tole: »Decreto je decreto, Tomas. Po njem se morate ravnati. To lahko poveste vašim ljudem. Amalio ostane jefe tudi za prihodnje leto. Ce naj ostane še naslednje leto jefe. 0 tem ho odločil nov decreto, brž ko ho napočil pravi čas.« »O tem bom natančno obvestil pebvilske može,« je mirno rekel Tomas. »Nisem poklican in tudi naročeno mi ni, naj odgovorim na vaš odgovor.« Stopil je bliže k mizi. Sekretar je vstal, stopil okoli mize in so približal Tomasu. Tomas se je dotaknil konic prstov sekre-tarejve roke in rekel: »Adios. senjor!« Globoko se je priklonil in zapustil pisarno. Drugi člani delegacije so se poslovili na enak način in nato stopili za svojim vodite 1 jem. V porticu so poh ral i svoje machete, si vrgli samokresnice čez ramena in odkorakali. Niso spregovorili med sabo. 11 Vsi (Judje so vedeli, da je bila bri sekretarju delegacija. Vendar ni prišel niti eh človek iz središčnega mesta, kjer je delegacija pravkar šla ob živi meji iz agav proti svojemu barriu. in stopil k njej, da bi povprašal, kakšen je bil izid pogovora s sekretarjem. Morda bi kdo utegnil pomisliti, da so m Indijanci premalo zanimali za to vprašanje. Toda v takšnih primerih, kot je bil ta. Indijanec ne pozna ne živahnega ne premajh- nega zanimanja. To vprašanje za Indiju*' sploh ne obstoji. Indijanec ve. kaj se dogaja, m kai se mor* j zgoditi, kaj več mu ni treba vedeti Vsak član naroda je namreč vedel ll zdavnaj prej, kot je bila sestavljena dei«/ cija. da pogajanje s sekretarjem sploh ni p/ gajanje, ni poskus za sklenitev sporazuma <*' j)arlamentarno pobotanje strank Pogajanje s sekretarjem ie bil mdr/ opomin, Samo to. Kljub temu pa to tudi ni bila n&pm«^ vojne. Nacija si ni želela vojne ne z vlado 4 z Ladini. Niso bili tako neumni, da bi J* z macheti in samokresmeami proti stmjaatai planinske artilerije. To delajo civihairt/ narodi, da pri tem izgubijo dva milijona mS najboljših ljudi in nosijo potem sto k* 0 ženiski jarem. Necivilizirani Indijanci, ki niso /naii V pisati ne brati in jih zaradi tega tudi ni h^' tako lahko zapeljati v kakšno neumni*« nikakor niso mislili sprav it i svojega naroda' v tako veliko nevarnost in zapraviti kri / bogastvo svojega ljudstva, kakor se to do#a^ pri civiliziranih narodih Bili so ljudstvo poglavarjev m niso mm ne vojnega ministrstva ne družbe za j*klo 0 io\ arnarjev streliva In ker so bili ljudstvo poglavarjev, ker imeli veliko mož, ki so se v kratkem o asu sv\V oblasti naučili deliti dobre nasvete in pravih*' oren it i dober nasvet, brž ko so ga sl&*k i# tolpa kričačev ni mogla nahu iskati \ n*>& sebojne razprtije, da bi se nazadni* v* uw* v isto zanko. . Ravnali so kot barbarski Indijanci. lo& ravnali so pravilno, z uspehom in nepreklira* In natančno TO« J 6. MARCA 1982 DELEGATSKO ODLOČANJE „7. STRAN Q LAS ■upno zasedanje zbo-iženega dela, zbora • nih skupnosti in enopolitičnega zbo-Vinsk« skupščine, ki »ndo, 21. marca, ob t m jni dvoran i ol>-e -kupščine, Poljan-•stu 2 Obravnavanih je bilo 253 zadev V zadnjih dveh letih sodijo med najpomembnejše zadeve, ki so jih obravnavali zbori občinske skupščine, razni planski dokumenti, urbanistični dokumenti, problematika šolstva in kmetijstva in analize gospodarjenja ,--—-> BIVNIRED ^_ -bwntev komisij za verifikacijo poobUsoT, verifikacija pooblastil in ipjtovitev sklepčnosti i Driegstska vprašanja i roodkev zapisnika 11. skupnega anduna z dne 17/2-1982 ter po nHa o izvršitvi sklepov l Trenutne gospodarsko-politične saten v občini l tmSo o delu pravosodnih orga-m, organov pregona in družbene- IS pravobranilca samoupravljanja aktol961 i Prediof sprememb in dopolnitev ■minrnaVa Skupščine občine Škofja Ub * Porofilo o delu občinske skupščine a ajemh teles za obdobje 1978 do ne 1 PoroHo o delu izvršnega sveta in ^nvnih organov za mandatno ob-•jbje 1978-1982 t Predlog odloka o proračunu občine Wj* Loka za leto 1982 t UPredku odloka o pripravi in sprejetja sprememb in dopolnitev družben plana občine Škofja Loka ■obdobje 1981-1985 I Predlog odloka o določitvi prispeval stopenj za uresničevanje pro-aaaov samoupravnih interesnih \ tjMBosti družbenih dejavnosti v Skofja Loka v obdobju 1981 \ km a krto 1982 ^ Predlog dogovora o usklajevanju »^politike v letu 1982 '* Predlog odloka o spremembah in apoinitvah odloka o posebnem ob-frdrep davku od prometa proiz-redsv a odplačil za storitev i* fftiTnf odloka o spremembah in i Jopojnitvah odloka o davkih obča-. mUfajega leta._ j prihodkov in, da poraba sredstev lani ne more biti edina osnova za določitev sredstev v letu 1982. Spremembe med osnutkom odloka proračuna občine, ki je bil v javni razpravi in med predlogom odloka so naslednje: zmanjšanje sredstev pri temeljnem sodišču Kranj za 555.000 din, medobčinskem javnem pravobranilcu Kranj za 17.000 din, temeljnem javnem tožilstvu za 177.000 din, splošnem sodišču združenega dela Kranj za 16.000 din in sodniku za prekrške občine Škofja Loka za 55.000 din ali skupno za 820.000 din zaradi uskladitve zahtevkov z usmeritvami o povečanju sredstev za osebne dohodke za 18 odstotkov, materialnih stroškov za 15 in sredstev za delovno skupnost za 16 odstotkov. Sredstva so razdelili na postajo ^milice 42.000, na SZDL za redno dejavnost in posebne namene 271.000 din, na upravne organe 127.000, za zatiranje stekline 150.000 din in Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo 200.000 din. Milijon dinarjev za revitalizacijo mestnih in vaških jeder so prenesli iz postavke gospodarski posegi — komunalna dejavnost. Izvirni proračunski prihodki pa so se povečali za 287.000 dinarjev. Po družbenem dogovoru o uresničevanju politike na področju splošne porabe v občinah morajo letos predvideti proračunske viške — viške nad limitirano porabo in jih izločiti.na posebni račun v okviru nerazporejenih prihodkov. 70 odstotkov proračunskih viškov bodo odvajali samoupravnemu skladu na ravni Slovenije za intervencije v porabni hrane. V odloku ie tudi navedeno, da občinska skupščina pooblašča izvršni svet, da lahko za izdelavo urbanistične in geodetske dokumentacije, za potrebne gradnje skladiščnih prostorov oziroma nakupa blagovnih rezerv ter gradnjo prostorov oddelka milice v Železnikih najame kredit v vrednosti 8 milijonov dinarjev. Ocenjujejo, da bodo prihodki proračuna letos porasli za 13 odstotkov in bodo znašali 133.300.000 dinarjev. Poročilo o delu izvršnega sveta Vedno večje podružbljanje dela skoraj vse predloge sklepov, mnenj, poročil, odlokov, samoupravnih sporazumov ali družbenih dogovorov, ki jih je v obravnavanem obdobju sprejela občinska skupščina Skrbel je, da so se uresničevali akti občinske skupščine in se aktivno odzival m sodeloval ter sooblikova pobude m akcije, ki jih je v slovenskern prosto-ru organiziral in vodil republiški izvršni svet. . Takšen položaj in vloga izvršnega sveta sta zahtevala, da se je izvršni svet primerno organiziral in da je ustrezno organiziral delo upravnih organov in strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti. Ub tem lahko tudi ugotovimo, da so skoraj vse zadeve, ki jih je obravna- Delegati o delu milice in sodišč Poročila o delu pravosodnih organov, organov pregona in družbenega pravobranilca samoupravljanja Do sedaj je izvršni svet predložil zborom občinske skupščine tri letna poročila. S sedanjim skuša izvršni svet predstaviti celovit pregled opravljenega dela od maja 1978 do marca letos, s tem da so nekoliko bolj poudarjene posebnosti iz dela v letu 1981. Naloge in pristojnosti izvršnega sveta so bile v tem obdobju podrobneje urejene z odlokom o izvršnem svetu občinske skupščine, ki je bil sprejet konec leta 1978, kasneje pa so bila določila prenesena v občinski statut, ki so ga zbori sprejeli konec lanskega leta. V skladu s temi določili se je vloga izvršnega sveta pokazala predvsem v tem, da je pripravljal in oblikoval Tudi za lani so pravosodni organi, organi pregona in družbeni pravobranilec samoupravljanja, ki delujejo na območju občine, pripravili poročila o svojem delu. Med drugim je poročila na seji, ki je bila 9. marca, obravnaval izvršni svet občinske skupščine, ki delegatom vseh zborov predlaga, da poročila sprejmejo. Hkrati se izvršni svet strinja z mnenjem Temeljnega sodišča v Kranju — enota Škofja Loka, da prostori niso primerni za delo in soglaša s predsedstvom občinske skupščine, da bo potrebno prostorsko problematiko Čimprej rešiti. O poročilu tega sodišča za izvršni svet meni, naj bi v bodoče vsebovalo tudi podatke, iz katerih bi se laže ocenjevala kvaliteta opravljenega dela, kot npr. število tožb, zavrnjenih pritožb in podobno. Občinskemu sodniku za prekrške je dal podporo pri pobudi, da republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun ter skupščina gorenjskih občin začneta akcijo za aktivnejše in doslednejše sodelovanje uprav za družbene prihodke pri izterjavi denarnih kazni. Iz poročil, zlasti pa iz poročila temeljnega javnega tožilstva, pa je razvidno, da narašča obseg vseh vrst kaznivih dejanj. Ni pa znano, ali je to posledica boljšega dela organov pri odkrivanju kaznivih dejanj ali se število dejanj povečuje. Ce velja slednje, je potrebno apelirati na šole, socialno varstvo, mladinske in druge organizacije, da se aktivneje vključijo v preprečevanje zlasti mladinskega prestopništva. Ob poročilu sodišča združenega dela pa je izvršni svet izrazil pomislek, da je vprašljiva strokovnost posameznih odločitev, če je polovico pritožb, ki jih vročijo udeleženci, ugodno rešenih. val izvršni svet, pripravili upravni organi ob sodelovanju delovnih teles izvršnega sveta. Na uspešnost dela izvršnega sveta je vplivala tudi prenovljena sestava funkcionarjev upravnih organov ter članov izvršnega sveta. Prav v obravnavanem obdobju se je namreč upokojila/ vrsta uspešnih delavcev, ki so vodili posamezni upravni organ ali bili člani izvršnega sveta. Kadrovske spremembe izvršnega sveta so , bile opravljene decembra leta 19801 Tedaj se je povečalo število članov z devet na enajst. Pomembna sprememba je tudi v tem, da trije člani izvršnega sveta istočasno vodijo tudi upravne organe, vsi drugi razen predsednika pa funkcijo člana izvršnega sveta opravljajo nepoklicno. Te kadrovske spremembe in spremembe v številu članov omogočajo, da izvršni svet kot kolektivni organ uspešno opravlja svoje naloge. Med najpomembnejše pa uvršča tiste, ki so izhajale iz družbenega plana občine za obdobje 1976-1980 oziroma tiste, ki izhajajo iz dogovora o temeljih plana občine za sedanje srednjeročno obdobje. V tem mandatnem obdobju je bilo pri izvršnem svetu za bolj poglobljeno obravnavo posameznih nalog ustanovljenih 23 različnih delovnih teles, na katerih je sodelovalo 192 predstavnikov samoupravnih organizacij in skupnosti. 14 odborov in komisij je bilo z uresničitvijo naloge tudi že razrešenih, tako da delujejo pri izvršnem svetu sedaj 4 odbori in 5 komisij, v katerih se poleg članov izvršnega sveta, vključuje v oblikovanje ustreznih rešitev 84 zunanjih predstavnikov. Javnost dela in s tem tudi povečanje družbenega vpliva na delo izvršnega sveta sta tako zagotavljala, da so bila predsedstvu občinske skupščine in vodstvom družbenopolitičnih organizacij posredovana gradiva, pripravljena za seje izvršnega sveta, in s tem, da so bile vse seje javne in so bili o razreševanju nekaterih problemov sproti obveščeni zbori občinske skupščine. O LA8 8 STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 16. MARCA 1M7 Pred tekmovanjem na Vitrancu v Kranjski gori Janez Šmitek: proge so pripravljene KRANJSKA GORA - Znamenita FIS proga na Vitrancu je že skoraj na red za petkovo in sobotno veleslalomsko in slalom-sko tekmo za moški svetovni alpski pokal. Zadnje snežne padavine in dokaj nizke nočne temperature gredo na roke organizatorjem zadnjega letošniega veleslaloma in slaloma za točke v svetovnem pokalui. Za Kranjsko goro so namreč na sporedu le še finale moških in žensk v Franciji. S kakšnimi težavami in koliko truda je bilo vloženega, da bosta obe progi za konec tedna res dobro pripravljeni kot morata biti, smo se pogovarjali z vodjem tekmovanja Janezom Smitkom. »Problem letošnje zime je bilo pomanjkanje smežnih padavin. V Kranjski gori smo se najbolj bali odjuge, ki bi lahko pomenila katastrofo. Lep primer je bil lani, ko smo bili organizatorji finala. Takrat so bile marčevske temperature visoke. Naša naloga v pripravljalnih delih je bila v tem, da smo na tekmovalne proge nanesli dovolj snega. Nametali smo ga z žlebovi, veliko nam ie pomagal tudi teptal ni stroj. Na progi je tako sedaj od pol do meter /.bitega snega. Težave so bile tudi, da je bd v zgornjem delu suh sneg in primorani smo bili, da na pomoč pokličemo tudi gasilce, ki so nam dali potrebno vodo. Ogromno dela je tudi pri ureditvi cilja .in zavarovanja kritičnih mest na progi. Prav to zavarovanje zahteva posebne plastične blazine, ki jih pri nas ni. Slamnate bale so prepovedane. Rešitev smo našli v tem, da smo slamo nabasali v plastične vreče. Ne gre tudi brez plastičnih slalomskih kolov. Eden stane 1000 dinarjev, mi pa jih rabimo štiristo. Potrebni so tudi vrtalni stroji. Pri nas jih ni. Organizacijski komite, ki ima svoja devizna sredstva, jih je skušal kupiti, a te možnosti ni našel. Začetna dela je z domačini opravil Jaša Jelinčič, ki je pomočnik vodje priprave prog Janezu Čopu. Na progi je delalo do dvajset ljudi, v zadnji fazi pa bo potrebno to število potrojiti. V rezervi so tudi vojaki. Precej preglavic nam dela tudi prevoz tekmovalcev na žičnico. V bližini petrolove črpalke, kjer je cilj oben tekem, namreč ni primerne žičnice. Rešitev smo našli tako, da bomo tekmovalce na žičnico vozili s kombiji. Lahko bi koristili sicer vlečnico na Brs-nini, toda ni zaželeno, da gledalci z zbiranjem avtogramov in nadlegovanji pred tekmo in v času tekmovanja motijo tekmovalce.« Proge na Vitrancu so torej že pripravljene. Na vrsti so le še finalna dela. Prepričani smo, da bo Kranjska gora v petek in soboto taka kot smo jo vajeni. Res le močna odjuga lahko prepreči, da bi bilo tekmovanje odpovedano. Kot vse kaže, bo vreme do konca tedna tako, da bo tekma vrhunska. D. Humer , Alpsko smučanje Vrhanov smuk Jezersko - Smučarski klub Jezersko prireja vsako leto v počastitev spomina na padlega borca, Športnika in alpinista Ljuba Grabnarja-Vrhana z Jezerskega tradicionalni Vrhanov smuk. Na dva kilometra dolgi progi z Malega vrha v dolino je tokrat nastopilo nad 60 smučarjev z Jezerskega, kar pomeni, da je tekmoval skoraj vsak deseti krajan. Po Vrhanu so te dni poimenovali tudi prapor pionirjev z jezerske osnovne Sole. Med veterani so bili najhitrejši Stane Frantar, Stane Naglic in Franci Topina, med člani pa Luka Kamičar, Aco Kami-čar in Milan Šenk. Med mlajSimi člani je zmagal Davorin Kamičarpred Tonetom Karničarjem in Iztokom Tonejcem, med članicami Zvonka Truden pred Irmo Kar-ničar in Lidijo Nahtigal, med mladinci pa Simon Jakopič pred Gorazdom Kocjanom in Nejčem PemuSem. Pri starejših pionirjih so bili najboljši Jani Krč, Evgi Stenovec in Boris VVeisseisen, pri mlajših pionirjih Peter Sušnik, Andrej Kamičar in Joža Štirn, med pionirkami Barbara Sava, Nataša Frantar in Vesna Žagar, med cicibani pa Lojze Zupan pred Urošem Slaparjem in Petrom Senkoim. Od cicibankJe zahtevno progo presmučala le Monika Selišnik. A. Kamičar Vsako leto večja udeležba na »erojadi« SoriSka planina — Nova delovna organizacija Iskre, ki je nastala po reorganizaciji z letošnjim novim letom, je imela tradicionalne zimske Športne igre na Soriški planini, kjer se je v veleslalomu pomerilo okoli 200 tekmovalk in tekmovalcev ali z drugimi besedami, ena tretjina članov delovnega kolektiva Iskra — industrija električnih orodij, je bila na snegu. To je nedvomno izredna Številka nastopajočih. Med nastopajočimi pa so bili tudi otroci delavcev tega kolektiva. Rezultati - otroci do 10 let: 1. Gros, 2. Javomik, 3. PolanSek; otroci do 15 let: l. Miklavčič, 2. Leskovec, 3. Kosec; ženske: 1. Rodvajn, 2. DolinSek, 3. Krč; moSki nad 40 let: 1. Celik, 2. Kriinar, 3. Grohar; moSki od 30-40 let: 1. Udovč, 2. Gros, 3. IvanuSa; moški do 30 let: 1. Gorjanc, 2. Debeljak, 3. Mikič. J. Javomik Sindikalno tekmovanje delavcev Tekstilindusa Kranj - Delavci Tekstilindusa so skupaj s svojimi družinami na Krvavcu tekmovali v veleslalomu. Kliub slabemu in vetrovnemu vremenu je tekmovalo nad 100 smučarjev. Ob tej priložnosti velja pohvaliti organizacijski odbor tekmovala, prav tako pa zaslužijo pohvalo tudi i, ki so se udeležili tekmovanja. Med pionirkami so bile najhitrejše Sabina Kem, Mateja Cviren in Vida Vilfan, med pionirji Viki Zaplotnik, Marko Sajovic in SaSo Skofic, med članicami nad 30 let Marinka Jerančič, Kristina Gros in Maruša Čemilec, med članicami do 30 let Jana Kljun, Irena Koblar in Tomislava Jelovčan, med mlajšimi člani Matjaž Hudobivnik, Marjan Drinovec in Milan Hudobivnik, med člani od 30 do 40 let Viktor Hafner, Lado Rupar in Vinko Cvirn ter med starejšimi člani Jože Blaznik, Viktor Zaplotnik in Marjan Za-kotnik. V tekmovanju temeljnih organizacij je zmagala Predilnica pred Tkalnico, VES, delovno skupnostjo skupnih služb in Oplemenitilnico. N. S. Škofjeloške zimske sindikalne igre Iskri Železniki prehodni pokal Skofja Loka — Na Soriški planini je bilo že 16. tradicionalno SkofjeloSko tekmovanje v veleslalomu. Kljub velikemu številu prijav (650) jih je na tekmi nasto- Bilo samo 306, od tega tretjina žensk, 'deležba je bila zaradi slabega vremena na.dan tekmovanja še vedno izredno dobra. Pohvaliti velja organizacijo tekme, ki je bila tudi tokrat zaupana Športnemu društvu Alples iz Železnikov. REZULTATI - ženske do 25 let: 1. Irena Gartner (ZD Škofja Loka), 2. Janja Stanonik (Gradiš), 3. Marija Matek (VVO); ženske do 35 let: 1. Janja Hafner (Termika), 2. Helena Kavčič (Alpina), 3. Mira Smid (SO Škofja Loka); ženske do 45 let: 1. Francka Šturm (Alples), 2. Min-ka Koman (Alpetour), 3. Silvestra Mrkalj (SO Škofja Loka); veteranke: 1. Katarina Segula (Tehnik); moški do 25 let: 1. Matjaž Pretnar (Prosveta), 2. Matjaž Bohinc (LTH), 3. DuSan Seljak (Poliks); moSki do 35 let: 1. Ivan Mohorič (Iskra Železniki), 2. Silvo Logonder (ŠC Boris Ziherl), 3. Tine Eržen (Gorenjska predilnica); moški do 45 let: 1. Rado Podobnik (Alpina), 2. Janče Šmid (Alples Železniki), 3. Ivan Miklavc (Jelovica Škofja Loka); moSki do 55 let: 1. Franc Kumer (Tehnik), 2. Alojz Burnik (Alpina), 3. Ernest Kokelj (Mizarsko podjetje Ziri); veterani: 1. Anton Mam (Tehnik), 2. Franc Kavčič (Mizarsko podjetje Ziri); upokojenci (tekmovali so prvič): 1. Srečko Tušar, 2. Matevž Jensterle, 3. Ernest Lotrič. 4. Polde Logonder; EKIPNO: 1. Iskra Železniki, 2. Alples Železniki, 3. Poliks Žiri, 4. Alpina Žiri, 5. Kladivar Ziri, 6. Tehtnica Škofja Loka, 7. ABC Škofja Loka. Svetovni alpski pokal Bojan se je dobro odrezal Jasna — »Komaj čakamo, da bomo na tekmi za svetovni pokal spet nastopili pred domačim občinstvom, v Kranjski gori. To je po treh letih ponovno tako kvalitetna tekma doma, pred domačim občinstvom. Upamo, da bomo doma dali vse od sebe in razveselili naše ljubitelje smučanja,« je dejal v nedeljo v češkoslovaškem smučarskem središču Jasna naS najboljši alpski smučar Bojan Križaj. Tekmi v veleslalomu in slalomu sta mu prinesli spet dve odlični uvrstitvi. Tako v veleslalomu kot v slalomu je bil Bojan obakrat peti, kar potrjuje, da je po tako naporni sezoni, po svetovnem prvenstvu, Se vedno v odlični formi. Sicer pa sta tekmi na ČeSkoslovaSkem minili v znamenju bratov dvojčkov Steva in Phila Mahra. Stev je v soboto zmagal v veleslalomu, kar je njegova prva zmaga v svetovnem pokalu v tej disciplini, v nedeljo pa je slavil njegov brat Phil, zmagovalec letošnjega svetovnega pokala. »Prav zasluženo ga je osvojil,« je komentiral ta uspeh Bojan Križaj, »saj je skofrj neverjetno, da sta oba brata vso sezono v takSni formi.« Phil je v nedeljo v slalomu dosegel Se en uspeh. Z rekordno grednostjo je premaga! drugouvrSčenega tenmarka, kar je bil sicer običaj za slednjega, ki je* tekmece premagoval z velikimi razlikami. Do konca tekmovanja v svetovnem pokalu so še tri prireditve. Jutri bo veleslalom v Bad Kleinkircheimu, v petek in soboto pa bosta tekmi v slalomu in veleslalomu v naSi Kranjski gori, potem pa Se finale. V t sobotnem veleslalomu je zmagal Stevie Mahre iz Združenih držav Amerike pred Ennom iz Avstrije, Philom Mahre-jem iz Združenih držav Amerike, Strol-zem iz Avstrije in našim Križa jem. Franko je bil sedemnajsti, Podboj, kije prestal ognjeni krst v svetovnem pokalu, pa 34. V nedeljskem slalomu je zmagal Phil Mahre pred Stenmarkom, S te ve Mahre in Steiner iz Avstrije sta delila tretje mesto, Bojan Križaj pa je bil odličen peti. Bene-dik je osvojil dvajseto mesto. -jk Akrobatsko smučanje Uspešni mojstranški akrobati Mojstrana — Prvo marčevo soboto in nedeljo je bilo v Kranjski gori in Mojstrani finalno tekmovanje jugoslovanskega pokala v akrobatskem smučanju, ki so ga organizirali Ljubljančani. Sodelovalo ie nad 50 akrobatov na smučeh iz Beograda in Zagreba ter Maribora, Ljubljane, Kranja in Mojstrane, ki je nastopila z najštevilnejšo ekipo. V Kranjski gori je bil balet, v Mojstrani pa akrobatski skoki. Odjuga ni mogla preprečiti tekmovanja. V skokih so bili domačini najuspeSnejSi Brane Rabič pa si je verjetno že zagotovd naslov letos najuspeSnejSega akrobatskega smučarja v državi. Trener in vodja naSih akrobatskih smučarjev Bori« KALCIC iz Ljubljane je takole ocenil letoSnjo sezono: »Program smo v celoti uresničdi. Največ pozornosti smo namenjali vadbi skokov, malo pa smo zanemarili balet in mu bomo v prihodnje namenili večjo pozornost. Nekaj lepih uvrstitev v evropskem in svetovnem merilu smo dosegli letos. Omeniti velja mladega Gorazda Rekarja iz Kranja, ki je osvojil prve točke v svetovnem pokalu. Mladi so na letošnjih tekmovanjih pokazali velik napredek in nekateri so že kandidati za državno reprezentanco. Veliko dela pa nas Se čaka. Načrtujemo organizacijo tečajev po Jugoslaviji, kar bo zanimanje za to Športno zvrst Se povečalo.« Na finalni tekmi za jugoslovanski pokal ie med člani v prostem slogu zmagal Veljko Lanc iz Zagreba pred Iztokom Pergarcem iz Mojstrane, med mladinci Marko Jemec iz Ljubljane pred Mojstrča-noma Sandijem Petemelom in Iztokom Klančnikom, med članicami Karin Ka-sestnik iz Ljubljane ter med mladinkami Branka Kramerič iz Maribora pred Vesno Koprivnik iz Maribora in Kranjčanko Smilio TuSevljak. V baletu je bil med člani najboljši Emil Koren iz "Mojstrane, med mladinci Igor Dreu iz Maribora, med članicami pa Živa Držaj iz Mojstrane. Med mladinkami pa je slavila Mariborčanka Branka Kramerič. V skokih ie med člani zmagal Brane Rabič pred Janezom Bonačem in Iztokom Pergarcem (vsi Mojstrana), med mladinci so bdi najboljši Marko Lavtižar (Mojstrana), Gorazd Rekar (Kranj) in Emil Dizdarevič (Mojstrana), med članicami pa Vesna Koprivnik (Branik). J. Rabič Atletika Triglavu 12 kolajn Preteklo soboto so Novogoričani priredili zimsko slovensko prvenstvo v metih, na katerem je sodelovalo tudi sedem Kranjčanov. Med dobitniki kolajn so Le-ben in Mencinger (zlati v metu kopja), GraSič v metu kladiva in Petavsova v metu krogle. REZULTATI - KOPJE - MLAJŠI MLADINCI: 1. Mencinger (Triglav) 48,68, 2. Kabič (Triglav) 48,10; KROGLA: 1. Prime (Novo mesto) 15,01, 2. Čulig (Triglav) 14.05; KLADIVO: 1. Stojakovič (Kladivar) 38,28, 2. Culig (Triglav) 35; STAREJŠI MLADINCI - KOPJE: 1. Leben (Triglav) 50.10; DISK: 1. Oblak (Olimpija) 39,58, 2. GraSič (Triglav) 38,16, 3. Leben (Triglav) 34,43; KLADIVO: 1. GraSič (Triglav) 51,20, 2. Kabič (Triglav) 38,55, 3. Mencinger (Triglav) 17,65; ŽENSKE - KROGLA: 1. Petavs (Triglav) 13,08; DISK: 2. Petavs 30,94. L. KogovSek Pokljuka - Kljub sneženju se je 515 tekačev pognalo po dobro pripravljenih smučinah Yassa maratona, ki ga je pripravil srnučarski klub Snežinka. Na 42 kilometrov je med kategoriziranimi tekači do 40 let zmagal vojak VP Kranj Ivo Carman, med tekači nad 40 let Edo Gregorič in do 40 let Pavel Kobilica. V teku na 21 kilometrov Je bil med kategoriziranimi tekači do 40 let prvi Jakovac Franjo, nad 40 let Jaka Reš in do 40 let Marko Povirk. Med ženskami do 30 let Je bila prva Mi-lena Kordež, nad 30 let pa Mateja Grom. Na 8 kilometrov je med pionirkami bila najhitrejša Katja Kavčič in med pionirji Janez Kkt-menčič.Foto: A. Mali Šuštarijada na Zelenici Peku zmaga TRŽIČ — Konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov tovarne obutve Peko Tržič je pripravila na smučiščih na Zelenici že 30. tradicionalno in jubilejno tekmovanje delavcev usnjarsko-predelovalne in čevljarske industrije Slovenije »šuštarijado«. To tekmovanje je v zadnjih letih preraslo v pravo manifestacijo množičnega športnega udejstvovanja zaposlenih v usnjarski in čevljarski industriji Slovenije, tako, da je na letošnji Šuštarijadi nastopilo okrog 400 zaposlenih v 14 delovnih organizacijah usnjarske in čevljarske stroke iz vse Slovenije. Srečanje je bilo odlično organizirano, potekalo je na dobro pripravljenih zeleni-ških smučiSčih, nastopajoči pa so merili moči v teku na smučeh m v veleslalomu. Poleg tega, da so domačini pripravili prireditev - izvedena je bila odlično — so pobrali tudi večino prvih mest, tako da je bilo slavje popolno. Zaradi Številnih odličnih posamičnih uvrstitev so osvojili tudi prvo mesto v ekipni konkurenci, drugo mesto je osvojila Alpina iz Zirov, tretje Industrija Usnja Vrhnika, četrto pa domači TRIO. Tek na smučeh — ženske — 1. Omar zu (IUV), 2. Kosmač (Alpina^^ Zakfcflt, (Konus), 4. Fašvaki (TUS), 5. Gre* (Peko); moSki nad 30 let - 1. Kopač (Ar pina), 2. De Glerija, 3. Gantar (oba IUVV 4. Frelih (Planika), 5. Ambrož (Peko); ¥ 30 let - 1. Stanovnik, 2. Erznotnik (ob* Alpina), 3. Bohinc (Peko), 4. Koaa* (TRIO), 5. Zanoškar (TUS); veleelaka* ženske nad 40 let - 1. R oblek, 2. Kriki (obe Peko), 3. Zore (Konus), 4. Stri* (Peko), 5. KraSovec (IUV); od 30 do 40k* - 1. Kramar (Peko), 2. Favai (TUSV. * Bencina, 4. Soklič (obe Peko), 5. Zari* (Planika); do 30 let - 1. Zupan, 2. Runr čič (obe Peko), 3. Lavrič (Planika), 4lr Strek (Poliks), 5. Kavčič (Alpina); moa¥ nad 50 let - 1. Stritih (Peko). 2. Stanar nik (Galant), 3. Perko (TRIO), 4. KaJJr* (Peko), 5. Juvan (TUS); od 40 do 50 kt' 1. Trček (Alpina), 2. Hladnik (Peko), * Gorjanc (Galant), 4. Močnik (TRIO),* Švab (Peko); od 30 do 40 let - \. So* (Peko), 2. Krivec (TUS), 3. Ejjm)> (TRIO), 4. Podobnik (Alpina), 5. UiW (IUV); do 30 let - 1. Klemene, 2. PenV (oba Peko), 3. Oblak (Poliks). 4. Mea* (Peko), 5. Komac (TRIO), 6. štamcar \ Primožič (oba Peko), 8. Oblak (PolikaKf Josef (Peko), 10. Podobnik (Poliks). J. Kaki Množična udeležba na smučarskih tekmovanjih Na sindikalnem prvenstvu občine Radovljica v smučarskih tekih za leto 1982 konec januarja v Lescah v izvedbi smučarskih delavcev TVD Partizan Gorje, je nastopilo 257 članov in članic sindikata iz 63 osnovnih organizacij, od teh je bilo 48 žensk. Pri ženskah so bile najuspešnejše tekmovalke LIP Bled pred ekipami Upravni organi OS Radovljica, Vezenine Bled, Elan Begunje, Murka Lesce itd. Pri moških so osvojili I. mesto tekmovalci Verige Lesce pred ekipami Elan Begunje, LIP Bled, Iskra Otoče, Vezenine Bled itd. V skupnem ekipnem vrstnem redu so osvojili 1. mesto tekmovalci in tekmovalke Verige Lesce, 2. LIP Bled, 3. Elan Begunje, 4. Vezenine Bled, 5. Iskra Otoče, 6. Upravni organi, 7. GG Bled, 8. Gradbeno podjetje Bohinj in Filbo Bohinjska Bistrica, 10. Murka Lesce, 11. Sukno Zapu-že, 12. Osnovna Sola Lipnica, 13. Merkur, 14. PTT Radovljica, 15. DruStvo invalidov Radovljica in 16. DruStvo upokojencev Radovljica. Občinskega sindikalnega prvenstva v izvedbi Smučarskega kluba Bohinj 28. februarja na Kobli se je udeležilo 448 članov in 89 osnovnih organizacij sindikata. od teh je bilo 76 žensk. V tej disciplini / zmagale pri ženskah ekipno tekmovalci LIP Bled, na 2. mesto so se uvrstil« taP movalke Obrtnega združenja Radovi 3. mesto delita ekipi Planuma Rado, in Špecerije Bled in 5. mesto Vi Lesce. Pri moSkih so po pričakoval osvojili 1. mesto tekmovalci Elana BafT nje, 2. Veriga Lesce, 3. LIP Bled, 4. Ob* no združenje Radovljica, 5. UKO Krop* itd. Ekipni zmagovalec v veleslalomu 4 Elan Begunje, 2. so člani obeh ekip ur Bled, tretji Veriga Lesce, 4. Obrtno tdnr ženje, 5. UKO Kroipa, 6. Iskim Otoca, \ S pečenja Bled, 8. Iskra Lipnica in 06 Bled, 10. Vezenine Bled, 11. Planum Rr dovljica, 12. Osnovna Sola Radovljica ¥ Alpetourovi hoteli Bohinj, 14. Postajao« Alpetourovi hoteli Bohinj, 14. Postajf Reviji«. 16 Uprevni * TRŽISKE ŠPORTNE VESTI KEGLJANJE ZA DAN ŽENA -Osnovna sindikalna organizacija v Pekovem tozdu Obutev je pripravila v počastitev praznika žena kegljaSko tekmovanje na kegljišču v Zvurčah. Zmagala je Joži Meglic pred Jano Zupan, Jolando Ribnikar, Magdo Pagon, Lidijo Žnidaršič itd. TRIM POKAL NA ZELENICI -Področni zbor učiteljev, vaditeljev in trenerjev smučanja Tržič je pripravil na Zelenici že tretje tekmovanje v veleslalomu za Trim pokal. Tudi tokrat je bila udeležba množična, razlike pa minimalne. Med ženskami so bile v posameznih kategorijah najboljše Ko-dričeva, Bencinova, Sokličeva, Ahači-čeva, Roblekova in Vodnikova, med moškimi pa Rozman, Perko, Uzar, KoSir, Zavrl, Komac, T. in J. Meglic, NadiSar, Dornig, Ahačič, Perko, Stritih, Martinčič, Gros, Teran in Globoč-nik. J.Kikel SANKAŠKO TEKMOVANJE -Osnovna organizacija Zveze sindikatov v tovarni pil Triglav Tržič je pripravila na progi pod Storžičem tekmovanje v sankanju. Najboljši čas je dosegel Ivo Kokalj, posebno nagrado — svinjsko glavo — pa za predzadnje mesto Pavla Švegelj. Zmagali so Pavle Godejša med moškimi do 35 let, Ivo Kokalj med moškimi nad 35 let in Slavka Soklič med ženskami. M. Jenkole Zapužer~19.' PTT" Radovljica in MurW Lesce, 21. Tapetništvo Radovljica, & Kemična tovarna Podna rt in 23. Goadar sko kmetijska zadruga Srednja vas v BV h inju. Najbolje uvrščenim posamezrutoa * ekipam so podelili pokale nhrinikajl sveta ZSS Radovljica, organizatorjem * osnovnih organizacijah sindikata, ki te zagotovile največjo udeležbo, pa so utekli posebne pohvale. Številke o udeklhi pa dovolj zgovorno pričajo, da je amučaarf med delavci v radovljiški občini najboaj priljubljen rekreativni Sport SINDIKALNO PRVENSTVO V KEGLJANJU ZA LETO IMS Od 11. do 26. marca poteka občini*' sindikalno prvenstvo v borbenih paruja* za leto 1982, ki ga skupaj s komisijo a* Sport in rekreacijo pri občinskem tvta* ZSS Radovljica izvaja Keghaiki kW Bled na kegljišču Rikli na Bledu. T«W vanja potekajo po umiku vsak dan v pr poldanskih in večernih urah. Umik jf razen v osnovnih organizacijah na voh* tudi na občinskem svetu ZSS v RadotjjV ci. V njem je predviden čas kegljanja w časno za dve ekipi na obeh stezah. PW nastopom izžrebajo začetne steze, po w-stih metih pa ekipi menjata stezi. Vcdjf ekip morajo vsaj 10 minut prti nastopom izročiti zapisnikarju postav« svoje ekipe, zdravstvene in osebne izkaa-niče nastopajočih članov in pkotO članarino, ki znaSa za moike ekipe ISOk— za ženske pa 100.— dinarjev. Rezultate z uvrstitvijo ekip, podat««« pokalov, medalj in diplom bodo sveča** razglasili v torek, 23. marca, ob 20. ari aa kegljLSču Rikli na Bledu. Sočasno pa bodo podelili tudi priznanja osnovnim onjtai-zacijam za ekipne uvrstitve v amueanka tekih in veleslalomu za leto 1982. S II.IUBCA 1982 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI 13. STRAN GLAS hpivek iJohrertilo ! KUJU - Vsem tekačem, ki '•■mdopriJli na start letoš-\fp adnaga množičnega teka 2»Jtok kokrškega odreda, se *kŠk*o Glasa opravičuje. V ■Vj a množični tek v petek, Ujtaanreč pisalo, da bo start ««t Start je bil ob 9.30. Vse ki io kljub zamudi plačali ■*taao, obveščamo, da naj se ■p M naslov TVD Partizan Duplje. asjOB obveščamo startne Nklti 1431,1712 in 722, naj "jaija organizatorju. Vse te Nb m bfle izžrebane za na-J**, ki jih je izdelal obrtnik Stolar iz Dupelj. Za dir-•Jokolo, ki ga je dala DO Rog 'ljiljane, pa je bila izžrebana številka 335. JfpEaacijski odbor TVD Par- * Duplje as zahvaljuje za vso **< » noči pred prireditvijo * Kranj, RTC Krvavec in po-<*ai palcem Kranja. jgya v ligaških Panjih ■J;«*ttA - V slovenski košarkarski l^tifa po razburljivi igri premagal l>»Maribora z 90:89. Triglav je mJ%* aap v prihodnjem kolu p ■>aMki 8 pa jem. Košarkarice l^*aa igrale t Rade Končarjem. V tekme »o bile premalo zbrane 17oškodb tujih stvari 10, 3 lahke te-esne poškodbe, ena težja, 6 goljufij, 2 požiga, eno posilstvo in en primer spolnega nasilja. Drugo so različna drugačna kazniva dejanja. Odkrita je bila tudi skupina mladoletnih oseb in mlajših polnoletnikov, ki je kradla iz avtomobilov. Lani je bilo tudi več tatvin bencina iz rezevoarjev parkirnih vozil. Čeprav so miličniki pripravili zasede, storilcev niso odkrili. Prav tako je ostalo neodkritih precej tatvin na gradbiščih. Se vedno se namreč pojavljajo primeri, da delovne organizacije po opravljenih inventurah pošiljajo prijave o krajah različnega gradbenega materiala. Kljub temu Sposojal sije denar, vračal pa ne Na sočustvovanje znancev je računal 27-letni Milan M. z Jesenic, ko jih je nagovarjal, naj mu posodijo denar, ki ga potrebuje za hudo bolnega očeta. Tako je lani sredi maja nagovoril sodelavca v jeseniški železarni, da mu je posodil 15.000 din za mesec dni. Vrnil mu je le 5000 din, za ostali denar pa ga je sodelavec zaman iskal vse mesece lanskega leta. Milan M. seveda ni imel bolnega očeta, pač pa je na ta način izvabljal od znancev denar in ga porabil. Ne- kaj podobnega je natvezil tudi drugemu sodelavcu, ki mu je, dobrega srca in z zaupanjem, posodil 1000 nemških mark, a jih ni videl več, saj je Milan M. že junija izginil z Jesenic. Na podoben način si je izposodil enkrat 10.000 din in drugič Še 5000 dinarjev, vsega skupaj pa je zapeljal osem sodelavcev ali znancev, nato pa z denarjem izginil. Dolgove bo seveda moral povrniti, kazen za takšno ravnanje pa mu bo odmerilo tudi sodišče. da so bile delovne organizacije že večkrat opozorjene na malomaren odnos do Čuvanja družbenega premoženja, se razmere ne izboljšujejo. Če bi v delovnih organizacijah bolje skrbeli za varstvo družbenega premoženja, bi bilo kraj gotovo veliko manj. Prav tako se v gospodarstvu pojavljajo tudi nekatere druge kršitve v odnosu do družbenega premoženja, vendar jih je zaradi tolerantnosti odgovornih zelo težko odkriti. Ce so že prijavljene, se skušajo njihovi vzroki zamegliti z raznimi primanjkljaji. Takšno ravnanje prav gotovo negativno vpliva na zavest ljudi ter postaja pravilo. Požarna varnost je samo posredno povezana s kriminaliteto, vendar so škodljive posledice dostikrat še hujše. Lani je bilo na območju občine 21 požarov, od tega 5 v družbenem sektorju. V družbenem sektorju je ogenj povzročil 6792.000 dinarjev škode, v zasebnem pa 1.796.000 dinarjev. Tipičen primer malomarnega odnosa do družbenega premoženja je požar v Obrtniku. Požarna varnost v občini kljub zmanjšanju škodnih primerov ni zadovoljiva, saj so ugotovitve kontrol pokazale, da ogenj lahko vsak hip izbruhne. Lani se je na območju škofjelške občine pripetilo 19 delovnih nezgod. Tri v Gradisu, kjer sta bili 2 osebi huje in 2 lažje ranjeni, v Jelovici sta bili 2 nezgodi in 2 osebi huje ranjeni, v Niku, Alplesu, Gorenjski predilnici, Termiki, Iskri Železniki, Rudniku urana Zirovski vrh, LTH in Etiketi pa so imeli po eno nesrečo. Ena delovna nezgoda se je zgodila tudi v MiG Škofja Loka, kjer je bila tudi podana kazenska ovadba temeljnemu sodišču v Kranju. Pri večini nezgod je bil vzrok v tem, da poškodovanci niso upoštevali predpisov varstva pri delu. L. Bogataj Marija Stare, invalidska upokoj^ ka iz Kranja. Temu ae je pravtasfC čudila tudi sama, zato ni preoaVSj ponarejati. Pravzaprav so jo oot£ 1 v Ljubljanski banki v Zagre^ vendar pa je to ni motilo »Ji kasneje še nekajkrat z več hraa»y mi knjižicami, skupaj jih je ia»% kar deset, dvignila denar predv^ na poštah po nekaterih krajih Sle%j nije. Dovolj pazljiva je bila te pokCl uslužbenka na Bledu, ki je opa^ da je nespretno pripisana novtfji vilka pred stari saldo. Takrat*V Staretova obrnila in hitro aedVjM taksi, še preden je uslužbenka od^ dobila ustrezno pojasnilo. Metoda, s katero je S dobivala denar na hranilne ki jih je imela na svoje ime imena svojih treh otrok, je enostavna. Vložila je majhen sek, na primer 500 din, nato pa vrt sala dvomestno število. Opanav namreč, da na poštah vpisujejo fj ske s kemičnim svinčnikom, v laj^a bank pa s strojem. Lani decerobšf f nenadoma odšla od doma, vzela 'ff seboj le svojo triletno hčerko aVj njo potovala po različnih kraja. V pa je zmanjkalo denarja, je odaVf! banko ali še pogosteje na -Zagrebu se je potovanje vendar le za nekaj časa. Staretova je bila nato w~ mesec spet doma, nato pa je 10.M mmrin Spet odšla, tokrat sama.« je nosila nekaj bratom nuarja torbici knjižic, s katerimi je spet dvifOTO denar, da je lahko plačevala aaty ske račune, prevoze s taksiji "€$ Vsega skupaj je kar 57-krat dviarij zneske v višini 1500 do 6000 d»ij hranilnih knjižicah, ena je sw izgubljena, pa so kriminalisti ugotovili kar 24 ponareditev ah fj pravkov dejanskega stanja vloff fj roma salda. Vsega skupaj je Stare1* va dvignila na Ikodo *LB Za pošt po Sloveniji 278.000 &r7w' Mariboru je januarja letos »d/ ™'dvignila na pošti denar, i Murski Soboti petkrat, na Bledu# nkrat v Izoli Piranu in Novi GVS ... m. uauu 111 nonvNiy ga trikrat itd. Vrnila se je doml* rez denarja, saj je vsega poraMpj Povrnila je sicer nekaj, dolgov tA ko se je sama prijavila na UJv;;i kljub veliki vsoti razen nekaj kua&! nega perila ni imela kaj pokaau Staretova je resda težak invtfvj vendar ni znala pojasniti, sakaj ari odločila za takšno serijo kaxary dejanj. Slabega zdravja in oarirvj stiske vsekakor ni mogoče rauafcva ti na podobne načine.Zadnjo %w,\ bo imelo sodišče. LE Družbena samozaščita (8) Kot primer si oglejmo množično obveščevalno službo v Ljubljani. Po organizacijski strani se je naslonila na komiteje KPS in odbore OF. Ljubljana je bila obveščevalno razdeljena na 14 rajonov. Vsak rajon je imel tri do štiri kvarte, kvart tri do štiri terene, vsak teren pa določeno število ulic. Povsod, kjer je bilo le mogoče, je bil določen množični obveščevalec. To je pomenilo, da se je vsaka količkaj pomembna sprememba v premikih sovražnika ali njegove namere skoraj vedno registrirala, podatek pa je prišel do vodstva NOB in OF. Skupaj s podatki specialnih obveščevalcev so tako dobili dokaj celovito sliko yatiUtttMattfflfflHtj}t^ Množična obveščevalna služba o položaju okupacijskih enot, o sovražnih namerah okupatorja in domačih pomagačev. Edvard Kardelj je marca leta 1942 pisal Titu med drugim tudi naslednje: »... Po zaslugi tega v resnici dobrega aparata smo odlično o vsem obveščeni (namreč VOS) in preprečili so že celo vrsto poskusov, da bi se provokatorji vrinili v KPS ali OF ... Dobili so že dragocene vojašek podatke (letališča, municijska skladišča, utrjene točke)... in kar je še bolj važno — varnostne službe se vsi bojijo kot hudiča, prav to pa daje... OF značaj resnične oblasti.« (Dokumenti VOS, OF, NZ in pravosodja 1941-45. RSNZ 1976). Najpomembnejše naloge VOS so bile: — zbiranje vseh podatkov o okupatorju na vseh sektorjih od vojaškega do mednarod-nopolitičnega, — ugotavljati sovražnikove sodelavce in njihovo sovražno delovanje ter posledice njihovega sovražnega delovanja, — zbrati podatke o razpoloženju množic in njihove reakcije na posamezne pojave in akcije okupatorja na eni in NOB na drugi strani, — v posameznih (za razvoj NOB zelo pomembnih) primerih posameznike, za katere so odkrili njihovo izdajalsko aktivnost, tudi ju-stificirati. VOS OF je uspešno deloval v boiu okupatorja in domače pomagače vse do tao ka leta 1944, ko ga je SNOS ukinil, ker j*j/J rastel v nov način organiziranja varnoin* zaščite. Zgodovina še ni mogla v celoti prit*s£ teh dogajanj v vseh podrobnostih. V laJj£ kratkem času ne more zajeti vseh tboteC akcij in tveganj, v navidezno drobnih Urai^ predanosti revoluciji, OF in delavskemu rtv redu, veri v pravičnejšo prihodnost. Vtod/ nam tisto, kar je ohranjeno, zgovorno prifa . veličini prispevka VOS k zmagovitemu boju *i revoluciji. To zgodovinsko poslanstvo in vpi kažeta, kakšen položaj in vlogo mora aari človek pri varovanju svoje svobode in Ana? pridobitev v sedanjem času. Jote Kavč«? NB, K. MARCA 1982 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 15. STRAN GLAS Konferenca kranjskih upokojencev fcaltw upokojencev Kranj je •»K. februarja 1982 letno k on Dek> društva je bilo v letu Mbajato. Iz poročila izvršnega *ai ioaferenci, ki ga je podal MUak Matija Suhadolnik, so Rajatiaprejteiji informacijo o ožji in afajpraosti iz katerih poudarja -—atkatere: "0 upokojencev Kranj je že t let aktivno v soudeležbi sistema od evidentira-detegatov v krajevne v samoupravne inte-i. Posebne priprave so volitve, katere bodo v Iz poročila je razvidno, da H ladanje volitve evidenti-kir 32 delegatov. Ti so bili ■ za delegate v delegacije skupnosti, deloma pa so i*m--> Odprava v alžirske jame Mafija bo krenila na pot ja-loti odprava, ki i o pripravlja ftifoo raziskovalcev krasa iVkdjmir Mandič-Manda« iz •ajm Udeležila se je bosta m dva Kranjčana, člana Društva raziskovanje jam in društva tjNfodae dejavnosti. Odprava, ki jo vodi priznani jlajovanalri »spičak« Radomir W-Lokan iz Valjeva, se je 4nt namenila v alžirsko pogor-* Maa in njen cilj je 575 metrov fekta jama Anou Boussuil. Na *a jame je po dosedanjih fran-''ttraiiskavah sifon, ki ga žele ifesjati in odkriti, ali se brezno uMnik. Ena od priprav na Wo državno odpravo v Alži-j% je tudi spust v 534 metrov Sakato brezno pri Leski planini |M Movico, v Srbiji pa bodo jmm odkrivali brezno v AaiBora, globoko 345 metrov. bili evidentirani delegati za skupnost pokojninskega in inv. zavarovanja, za samoupravno stanovanjsko skupnost, za dom upokojencev in podobno. Svojo politiko oblikuje po programu ObČ. konf. SZDL Kranj, kjer ima društvo svojega delegata, tako, da sodelujemo več ali mani pri vseh občinskih proslavah in družbenih dejavnostih. Iz poročila je razvidna društvena dejavnost na področju športne dejavnosti v balinanju, kegljanju in Šahu. Tekmovali smo na regijskih tekmovanjih na Gorenjskem v šahu, pa tudi v merilu republike, kjer smo dosegli prvo mesto kot šahovska ekipa upokojencev. Podobno kot šahisti je delaven moški pevski zbor, ki se vključuje v vsa regijska in republiška udejstvo-vanja poleg svoje osnovne obveznosti, da poje na pogrebih članom društva. Zbor je pripravljen sprejemati še nove pevce. Dostikrat beremo o posameznih izletih, ki jih imajo društva. Društvo upokojencev Kranj je imelo v letu 1981 kar 13 izletov. V 13 avtobusih so si člani ogledali Slovenijo po dol- fjem in počez. Za vsak izlet bi bil ahko napisan obširen članek. Izlete društvo načrtuje še vnaprej. Društvo je pobrateno z Društvom upokojencev Zaječar. Vsako leto se delegacije izmenjujejo v Kranju na občinskem prazniku, kjer gre vsa zahvala predstavnikom občine, da nas vključujejo v to praznovanje. Društvo sodeluje v samoupravni stanovanjski skupnosti Kranj. V letih od 1974 do 1982 je bilo upokojencem v kranjski občini dodeljenih 179 stanovanj. Tu je bilo z ogledi, priporočili, pa tudi v sami skupnosti s strani društva opravljeno ogromno dela. Pri tem smo dobili vso pomoč še od SPI Z s katero tesno sodelujemo tudi na tem področju. To področje dela je zelo obširno in je to samo kratek povzetek. Poročilo navaja še dosti drugih dejavnosti. Omenili bi lahko točilni- slovni program razširili fljkjjj m v GLASU smo letos že * 1Wm^_«.mena vzgojna oblika male šole, ampak < elokupnosti prizadevanj vse od rojstva otroka do njegovega vstopa v šolo To se pravi, da so otrok na to pripravlja tako v družini kot v oblikah družbeno organizirane predšolske vzgoje Vzgaja ga tudi okolje, v katerem odrašča. Družinska vzgoja — dobra, slabša, včasih tudi vzorna — je otrokom zagotovljena, ne pa vsem družbena vzgoja. V naši občini ugotavljamo, da je večina otrok vključenih v družbeno organizirano predšolsko vzgojo že dve leti pred vstopom v šolo. Če že otrok ni v dnevnem varstvu, kjer je deležen sistematične predšolske vzgoje, je vključen v skrajšane vzgojne oblike, ki jim pravimo 80- in 120-urni vzgojni program. Mala šola je danes obvezna za vse otroke v zadnjem letu pred vstopom v šolo. Že četrto leto pa se izvaja tudi druga skrajšana vzgojna oblika, 80-urni vzgojni program, ki je namenjen otrokom dve leti pred vstopom v šolo in to tistim, ki niso zajeti v dnevno varstvo. Čeprav 80-urni vzgojni program ni obvezen, starši otroke redno pošiljajo na srečanja. To ni vedno lahko, ker se otroci pogosto zbirajo v sosednjem kraju, kjer je za delo primeren prostor. Starši se zavedajo, kako pomembna je družbeno organizirana vzgoja za pripravo otrok na šolo in da je toliko uspešnejša, kolikor dalj traja. Vendar se dogaja, da nekateri starši zamerijo, ko jim vzgojiteljica želi dokazati, zakaj je družbe na vzgoja pomembna. Prav je, da poznamo razlike med družbeno in družinsko vzgojo in da se zavedamo, kako pomembni sta obe. Ni vseeno, če otrok odrašča le v krogu svoje družine ali pa se v času, ko je primerno razvit in si želi življenja z vrstniki, vključi tudi v otroški kolektiv, ker se življenje v njem zelo razlikuje od življenja v družini. NAUČITI SE ŽIVETI S SEBI ENAKIMI POMENI ŽE DEL PRIPRAVE NA VSTOP V ŠOLO. saj potekata življenje in delo v šoli v otroškem kolektivu. Otroci, ki se prvič srečajo i 20 ali več vrstniki, se bodo kaj različno znašli. Odvisno pač od družinske vzgoje in od tega. koliko bratcev in sestric imajo doma, koliko so jih vzgajali v prepričanju, da so »glavni« ali pa ravno obratno, da so nepomembni, slabši kot ostali člani družine. Morda je kdo doma celo samotaril. ker ni imel otroške družbe, odrasli pa niso imeli časa. Nekateri otroci so telesno lepo razviti in spretni, drugi ne. zato morda manj telesno spretni, a umsko bolj razviti. Vsi otroci ne odraščajo v enakih razmerah. Ni malo otrok, ki se v stanovanju skoro ne morejo prestopiti, da ne bi motili so- sedov, pa tudi takih otrok ni malo, ki svobodno živijo v naravnem okolju. Tako bodo nekateri kar težko sedeli in delali ob mizah, drugi pa se bodo težko znašli pri telesni vzgoji. Dogaja se tudi, da starši otroka prepričajo, kako vse zna in se bo lahko postavil pred sovrstniki, pozneje pa se izkaže, da je v mali šoli veliko otrok, ki zmorejo še več. To spoznanje otroka lahko zelo razočara in zato popusti pri delu. Dogaja se tudi obratno. Starši, še raje pa sorodniki, otroka strašijo pred novimi obveznostmi. Seveda kmalu spozna, da so ga nalagali, vendar pa je bilo srečanje otežko-čeno tako njemu, kot vzgojiteljici. Ko vzgojiteljica prevzame otroški kolektiv, ve, da ima toliko različnih rastočih osebnosti pred seboj, kolikor otrok šteje oddelek. Nekatere bo potrebno prepričati, da zmorejo več in jih opogumiti, druge pa, da niso sami, da morajo računati tudi z željami in potrebami tovarišev. Vsi otroci bodo kmalu spoznali, da je v vrtcu le ena tovarišica in veliko otrok, ravno nasprotno kot doma, kjer je običajno več odraslih in manj otrok. To kmalu prisili otroke, da postanejo samostojnejši pri raznih opravilih. Navajanje na SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE OBVEZNOSTI PA JE ENA OD POMEMBNIH NALOG PRIPRAVE OTROK NA VSTOP V SOLO. Se tako boječ otrok kmalu spozna, da je bivanje med sebi enakimi prav prijetno. Seveda prihaja tudi do sporov, ki so nujna posledica oblikovanja volje, vendar tudi ti prav uspešno oblikujejo pravilen odnos do tovarišev in kolektiva sploh. Vsak otrok, ki bi v svojem kolektivu želel ukazovati in imeti vse le zase, bo prav kmalu spoznal, da to ni zaželeno. Ne bo se zameril le otroku, ki mu je morda hotel vzeti zanimivo igračo, ampak bo naletel tudi na odpor drugih otrok. Istočasno bo kmalu spoznal, da se bodo vsi zavzeli zanj, če se mu bo godila krivica. Tako se vsak otrok prej ali slej socializira do te mere, da mu je v mali šoli prav prijetno. Boječi otroci postanejo pogirmnejši, klepetulje pa se navadijo tudi poslušati,'ne le vzgojiteljico, ampak tudi tovariše. Vsi se navežejo na kolektiv in ga pogrešajo, ko niso dalj Časa skupaj. Morda ne pomislimo na to, da je delo v šoli za otroka kar precej pomembna obveznost, ki zahteva dosti premagovanja in napora. Priprava na te obveznosti je ravno v tem, da otroka polagoma vodimo od igre k pravemu delu, da se otrok nauči samostojno izvršiti tudi tiste obveznosti, ki niso prijetne in ki jih lahko naredi le. če ima privzgojen, pravilen odnos do dela, če v delu in uspehih uživa. Ni dovolj, če zna npr. nalogo pravilno narediti, potrebno je nekaj časa sedeti, misliti, vztrajati, se odpovedati igri, družbi otrok na igrišču in marsikateri zabavnejši stvari, kot je morda naloga. Če morajo starši ves čas. ko otrok piše domaČo nalogo, sedeti ob njem in ga spodbujati, le težko g©, bil otrok primerno pripmv]jNo,* šole. t* # Prav delovna vzgoja tw tistega mesta, ki bi ga k! >^,i prerado se dogaja, da odraS^ M postorijo vse tisto, kar bi * ' *ajL* pri tem ne zavedajo, da ^ ^ malomaren odnos do dolini dela drugih. Otrok ne ceni |^V^' je sestavni del moralne vm^*™ mali šoli le »pisali« in se učflj * kar je razmeroma lahko, bi t videvali, da bo prva zagnan no a* uveljavljati. Ni prav. če s? ^ skupnim interesom, pa tudi prevzeti vodilne vloge in «k to potrebno. Vsega tegaseb). šoli, marsikaj igraje, polago^ H menjalo igro in otrok se bo ločevati. Postal bo spoaobft^ kar morda ne bo ravno ta^, trebno. Program priprave ot^h. je tudi naloge s področja lit**t vzgoje. K. 16 MARCA 1982 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 17. STRAN GLAS STROKOVNA SLUŽBA OBČIN8KIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE GORENJSKE - KRANJ DOPOLNITVE IN POPRAVKI K SKUPNEMU RAZPISU KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1982-83 V Delu je bil 16. in 17. 2.1982 objavljen skupni razpis kadrovskih Štipendij za lolsko leto 1982-83. kjer so nanizani podatki tudi za pet gorenjskih občin. Dodatno smo prejeli nekaj dopolnitev in popravkov, ki jih skladno z določili samoupravnega sporazuma v občini (34. člen) objavljamo skupaj. V občini Kranj ae črta: receptor, 1 Štipendija, Aerodrom Ljubljana, leta-hako in turistično podjetje Brnik - TOZD Gostinstvo in turizem; vzgojitelj predšolskih otrok, 5 Štipendij, Vzgojnovarstveni zavod Kranj; pri Podjetju .ae PTT Promet Kranj — TOZD Telekomunikacije se izpusti opredelitev poklica, to je mehanik TK naprav, ostalo ostane nespremenjeno. V občini Skofja Loka se Crta: PTT prometnik, 2 Stipendiji, Podjetje za \ PTT promet Kranj - TOZD za PTT promet Skofja Loka. Dodatno se objavljajo naslednje kadrovske Stipendije: * POKLIC [(PROGRAM, SMER) St. Stip. STIPENDITOR kmetij ec* b ti jak i tehnik* aki tehnik , iki tehnik lijaki procesničar lijaki tehnik lar — strojnik — oblike ! kovin , 4 1 3 1 20 2 3 2 1 2 3 1 2 1 Gorenjska kmetij, zadruga Kranj, TZO Sloga Gorenjska kmetij, zadruga Kranj, TZO Tržič Gorenjska kmetij, zadruga Kranj, TZO Sloga Gorenjska kmetu, zadruga Kranj, TZO Naklo Rudnik urana Zirovski vrh v ustanavljanju Rudnik urana Zirovski vrh Rudnik urana Zirovski vrh Rudnik urana Zirovski vrh Rudnik urana Zirovski vrh ustanavljanju ustanavljanju ustanavljanju ustanavljanju lehanik inik ključavničar kar en erge tik, ključav-* (skupaj za oba ca oz. smeri) 10 elovaJec lesa-iagar — skrajšani program) 1 konfekcionar 'eni tehnolog ii tehnolog — izdelo-apod. delov obutve ijalec (za prodajalne v 10 1 1 Almira Radovljica Bombažna predilnica in tkalnica Tržič Almira Radovljica Cestno podietie v Kranju Alpina Ziri Rudnik urana Zirovski vrh v ustanavljanju Kmetijsko gozdarska zadruga Mercator Sora Žiri Almira Radovljica TRIO Tržič TRIO Tržič iki tehnik u inženir lomist (smer medn. »java) inženir rudarstva inženir kmetijstva inženir strojništva inženir kmetijstva — >rejske smeri inženir geodezije inženir tekstilne >logije ekonomist ekonomist (smer ekon. i. odnosov ali komerc.) zdravnik 1 TRIO Tržič 5 Alpina Žiri 3 Cestno podjetje v Kranju 2 ABC Pomurka, Loka Skofja Loka - TOZD Jelen, gost. Kranj 2 ABC Pomurka, Loka Skofja Loka - TOZD Jelen, gost. Kranj 1 Remont-gradnje Ziri, Stara vas 1 Alpina Žiri 2 Rudnik urana Zirovski vrh v ustanavljanju 1 Upravni organi in str. službe občine Kranj 1 LIP Bled, les. ind. Bled, DSSS 2 Sklad za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane SO Kranj 1 Upravni organi in str. službe občine Kranj 1 Gorenjska predilnica Škofja Loka 1 Upravni organi in str. službe občine Kranj 1 Gorenjska predilnica Skofja LokQ 2 Alpina Ziri 1 SOZD Gorenjski zdravstveni center — TOZD Zdravstveni dom Skofja Loka 1 SOZD Gorenjski zdravstveni center — TOZD Zdravstveni dom Bled Stipendije v okviru Gorenjske kmetijske zadruge Kranj oz. njenih TŽO ae bodo podeljevale učencem, ki bodo po izobraževanju delali doma na kmetijah. Prosilce obveščamo, da je bil postopek za pridobitev kadrovske štipendije in ostalo objavljen v Delu, 16. 2. 82; informacije lahko poiščejo tudi v akup-noatih za zaposlovanje, za podrobnosti in morebitno dokumentacijo pa naj povprašajo v kadrovskih službah štipenditorjev. rj« opozarjamo, da morajo vsako morebitno dopolnitev k tem skup-rarpaaom (Delo in Glas) obvezno javno objaviti - kakor določa 34. člen Samoupravnega sporazuma. v. ISKRA Industrija za telekomunikacije In ra6unalniitvo Kranj, n. sol. o.. Komisija za delovna razmerja DS KOMERCIALA DO TELEMATIKA objavlja prosta dela in naloge: V SLUŽBI KOOPERACIJE: VODJE PREVZEMA Pogoji: — višja izobrazba strojne ali elektro_ smeri, — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Piane prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Iskra Telematika, Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4, •4000 Kranj, z oznako »za komercialo«. ZVEZNA CARINSKA UPRAVA CARINARNICA JESENICE razpisuje prosta dela in naloge ŠTIRIH DELAVCEV carinik za kontrolo potnikov in prevoznih sredstev oziroma za zadeve nadzora nad blagom in prevoznimi sredstvi Pogoji: - štiriletna srednja šola ekonomske - finančne, tehnične ali administrativno - upravne smeri, šest mesecev delovnih izkušenj in znanje enega svetovnega jezika, - kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene v 318. členu Zakona o temeljih sistema državne uprave in o Zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (ur. list SFRJ št. 23/78), ter posebne pogoje določene v 37. členu Zakona o carinski službi (Ur. list SFRJ št. 56/80) in v Odloku o posebnih pogojih za sprejem delavcev na delo v carinsko službo (Ur. list SFRJ št. 64/74), - kandidati morajo imeti urejeno vojaško obveznost, - potrebno je znanje slovenskega jezika, - kandidati, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, bodo psihološko testirani / Stroške prihoda na testiranju krijejo kandidati. Razpisana dela in naloge veljajo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijave z življenjepisom, kolkovane z 8,- din administrativne takae, dostavite Carinarnici Jesenice, Cesta maršala Tita 37, Jesenice, v roku 15 dni po objavi. 1 KOVINOSERVISp Prešernova 15, Jesenice o. Po sklepu Odbora za delovna razmerja DO KO-VINOSERV1S Jesenice objavlja potrebo po ved delavcih za opravljanje ZAHTEVNIH KLJUČAVNIČARSKIH DEL IN NALOG ZAHTEVNIH KOVINOSTRUGARSKIH DEL IN NALOG Kandidati naj svoje vloge z dokazili o strokovni izobrazbi in podatki o dosedanjem delu dostavijo na naslov: DO Kovinoservi8 Jesenice, Jesenice, Prešernova 15, kjer dobijo lahko tudi druge informacije. Objava velja do zasedbe delovnih mest. O rešitvi vlog bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od dneva vložitve vloge. tih alples Industrija pohištva ŽELEZNIKI objavlja na podlagi 8. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa odbora za kadre TOZD Promet blaga VODENJE AVTOMEHANICNE DELAVNICE Pogoji za zasedbo: - delovodska šola avtomehanične stroke — avtoelektričar, — 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj Za navedena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas a polnim delovnim časom. Plamene prijave a potrebnimi dokazili sprejema kadrovako socialni oddelek DO Alplea, Železniki, v roku 15 dni po objavi. TURISTIČNO DRUSTVO LESCE, Alpska 58 K sodelovanju vabimo DINAMIČNE, RAZGLEDANE SODELAVKE IN SODELAVCE (študentke, študente, gimnazijke in gimnazijce), ki jih veseli delo v turizmu. Nudimo možnost opravljanja naslednjih nalog in opravil v campu Šobec v obdobju letne sezone 1982: — receptor je v, — bolničarjev — receptorjev, — vodje turistične pisarne (nadomeščanje delavke), — nočnih čuvajev — receptorjev, — čistilk in čistilcev campa in sanitarij, — pobiralcev vstopnine, parkirnine in malega golfa. Za receptorje zahtevamo znanje dveh tujih jezikov (nemškega, angleškega, francoskega), za ostale pa po možnosti znanje enega jezika. Možnost sklenitve delavnega razmerja za določen čas ali po pogodbi. Prednost imajo kandidati iz bližnje okolice in kandidati, ki bi delo opravljali najmanj dva meseca. Informacije v zvezi sodelovanja lahko dobite po telefonu (064) 74-260 vsak torek, četrtek in petek od 9. do 12. ure. Plamene ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Turistično društvo Lesce, Alpska 58, 64248 Lesce. ČEVLJARSKI ŠOLSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER ŽIRI razpisuje za nedoločen čas dela in naloge PRIPRAVLJALCA HRANE Razpisni pogoji: — poklicna šola živilske stroke, — dve leti delovnih izkušenj na podobnih delih Nastop dela 1. 4. 82. Poskusna doba 1 mesec. Delavec bo združeval delo do 30. 4. 82 v DO ČSIC Ziri, od 1. 5. 82 dalje v DO Poliks Žiri. POKLICNA SOLA KRANJ Cankarjeva 2 Na podlagi javnega razpisa v Delu, dne 23. 2. 82 Poklicna šola Kranj daje naslednji razpis za vpis v I. letnik srednjega izobraževanja 1- srednji program gradbinec II. (zidar, tesar, že-lezokrivec) Pogoji za vpis: — končana osemletka , — zdravniško spričevalo 2. srednji program aliko-pleskaratva Pogoji za vpis: — končana osemletka, — zdravniško spričevalo 3. skrajšani program pleskar antikoroziat Pogoji za vpis: — končana osnovnošolska obveznost, — zdravniško spričevalo 4. srednji program aliko-pleskar (izobraževanje ob delu) Pogoji za vpis: — končana osemletka, — zdravniško spričevalo Kandidati se prijavijo z obrazcem DZS 1,20 Sprejemnih izpitov ni. Sprejeti bodo vsi kandidati. Pričetek pouka bo 1. septembra 1982. Informacije za vpis: Poklicna šola Kranj, Cankarjeva 2, Kranj, telefon 064-21-162. GLAS 18. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE TOZD Nizke gradnje 1 STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE — bagerista z vozniškim izpitom C in E kategorije Pogoji: ■..... ... . . .. - tečaj za strojnika težke gradbene mehanizacije in vozniški izpit C in E kategorije, ' • - 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih 2. VOZNIKA KAMIONA S PRIKOLICO Pogoji: — poklicna šola za voznike motornih vozil C in E kategorije, — dve leti delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev oglasa na naslov Komunalno podjetje Kovinar Jesenice, TOZD Nizke gradnje, Komisija za delovna razmerja v 15 dneh od dneva objave oglasa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja. - »• BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE TOZD HOTEL KRIM BLED KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA objavlja prosta dela in naloge: 1. DVEH KUHARJEV 2. DVEH NATAKARJEV 3. DVEH POMIVALK aW*«V 4. ŠTIRIH NKV OZ. PKV DELAVCEV za pomoč v kuhinji — željena praksa Za zasedbo teh del in nalog naj kandidati izpolnjujejo naslednje pogoje: pod 1: — da imajo dokončano gostinsko šolo — kuharske smeri. — dve leti delovnih izkušenj v hotelu B kat. — poskusno delo traja dva meseca pod 2: — da imajo dokončano gostinsko šolo — strežne smeri, — dve leti delovnih izkušenj v hotelu B kat. — poskusno delo traja dva meseca pod 3: — da imajo dokončano osnovno šolo, — poskusno delo traja en mesec pod 4: — PKV oz. NKV delavec - kuharske smen, — poskusno delo traja en mesec Pismene prijave z dokazili sprejema *»»>B*j;n ftaS^-^So razmerja TOZD hotel Krim, Ljubljanaka 7, 64260 Bled « zasedbe delovnih mest. PE - KRANJ pohištvo Lesnina Kranj priporoča poleg ostalega pohištva sestavljivi program ULTRA — — ULTRA za dnevno sobo — ULTRA za otroško sobo — ULTRA za jedilnico — ULTRA za kabinet Pohištveni program ULTRA je proizvod tovarne pohištva Slavonija iz Slavonskega Broda, je zelo kvaliteten, funkcionalen in moderno oblikovan. Prodajalci Lesnine vam bodo pri nakupu strokovno svetovali. Kupljeno pohištvo pa do 30 km brezplačno pripeljali na dom. Zaupajte Lesnini, salonu pohištva v Kranju ali na Jesenicah in imeli boste udobno in lepo stanovanje. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o. o. TOZD Zdravstveni dom Kranj komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1 UPRAVNIKA POČITNIŠKIH KAPACITET (počitniškega doma v Piranu) 2. KUHARICE 3 POMOČNICE V KUHINJI I. SERVIRKE Pogoji: pod 1 — kandidat mora imeti organizacijske sposobnosti in vozniški izpit B kategorije pod 2, - KV kuharica Delo bo priložnostno in bo trajalo predvidoma od junija tlo septembra. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh od objave na naslov Osnovno zdravstvo Gorenjske, Kranj, Gosposvetska 10, kadrovska služba. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku' roka za sprejemanje prijav. TOREK. 16. MARCA 190? --S[ MALI OGLASI telefon 27-960 (nasproti porodnišnice) C. JLA 16 uprava , komerciala 28-4(r PRODAM PLANINSKO DRUŠTVO TRŽIČ objavlja prosta dela in naloge OSKRBOVANJE PLANINSKIH POSTOJANK Pod Storžičem, na Kofcah, na Zelenici in na Dobrči v *času glavne sezone od 15. junija do 30. septembra 1982. Zaželen je oskrbniški par, ki je sposoben voditi evidenco, pripravljati okusno ceneno hrano in je pripravljen pri oskrbovanju upoštevati planinska pravila. Prijave pošljite na naslov Planinsko društvo Tržičr Trg svobode 18, do 31. marca 1982. Podrobnejša pojasnila o pogojih dobite pri Francu Kavčiču, TIKO, tel. 50-477 ali Stanku Stritihu, os. šola heroja Bračiča, tel. 50-283. KLJUČAVNIČARSTVO G radni ko v a 111 RADOVLJICA ponovno razpisuje na podlagi 87. člena statuta imenovanje INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima višjo ali srednjo šolo strojne ali ekonomske smeri in tri leta oziroma pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v ključavničarski ali ustrezni stroki, _ da je moralno in politično neoporečen Delo ,e adruiuje^ z oznako »za razpisno komisijo«. r IZBRALI SO 1KVAS Pomlad prihaja. Za graditelje se je sezona že začela. Na to mislijo tudi že v blagovnici Fužinar na Jesenicah, saj so se dobro založili z betonskimi mešalci. Cena 13.951 din (1501). Na Kokrinem otroškem oddelku v GLOBUSU (spodaj) so dobili pripravne zložljive otroške posteljice, ki so obenem tudi varne stajice za otroka. Posteljica je grajena tako. da se zlahka zloži in jo lahko spravimo tudi v avto. To zanimivo novost so izdela/i pri Aurei v Celju. Cena: :i.943.50din Na oddelku metrskega blaga pri Kokri v GLOBUSU (v kletnih prostorih zraven dekora ti-ve) so že bogato založeni z lahkimi blagi za pomlad in poletje. Tako je na voljo vrsta svil za bluze, ženske obleke, jerse-yi, blaga iz čistega bombaža in mešanic. Vzorci pa modni, seveda. Cena: od 105 do 239 din za meter KOKOSI nesnice ali m zakol, sur* mesecev, prodam. Strahinj 38, Naklo j ■ Prodam suhe smrekove stenske' stropne OBLOGE (pobjon), širine 71 «5 I in II. klase. Informacije vsak dekwr od 6. do 20. ure. Tine Kos. C. Skofja Loka Ugodno prodam sansui HI-FI aji More, Kidričeva 68, Skofja Loka K VRTlCKARJl. POZOR! OdBfcn ?M KOŠJI GNOJ, naložen v vreče, »e*»* soboto dopoldan v Srednji vasi 6 pn G% čah Prodam rabljeno dvotarifno tnfcv ELEKTRIČNO STIKALNO URO. % lo 121, tel. 47-334 Prodam novo ŠPORTNO KOLO { senior na 10 prestav. Gantar. lun Moša Pijade 44. tel. 23-180 Prodam semenski KROMPIR 4 Voklo 16, Šenčur Prodam večjo količino rainea « STINSKEGA INVENTARJA. 1 Medved, Rožna dolina 29, Lesce Prodam SENO. Luže 4, Šenčur t Prodam dobro ohranjeno SPALNIC Soldat Desa, Alojza Horvata 7, Pag — Kranj Ugodno prodam rabljene predal čmo-bel TELEVIZOR RC, i»* HLADILNIK obodin in POMIVAl STROJ rex. Kranj, Bertoncljevt * • fon 21-627 Prodam dvodelno OMARO tonkt,« ko OMARO za čevlje, MIZO in 4 STOI Informacije po tel. 61-673 od IT. ure Prodam globok OTROŠKI V( za 2.000 din. Hrastje 19, Kranj Prodam BETONSKE KVADRE» vrst. Jakob Kleč, Blejska Doba« Jesenice Poceni prodam dva raztegljivi CA, RADIO sla vica, otroško Pl MIZO s stolom. Ogled popoldan. Martina, Zlato polje 3/c, Kranj Prodam mlado OVCO. (Mlin), 8, Radovljica Prodam kombiniran ŠTEDILNIK! renje (2 elektrika, 2 plin). Informacjal poldan. Globočnik, Janeza Kranj Poceni prodam več malo OKEN in VRAT. RihtaraiČ, ca Prodam dve leti star čmo-bel SPREJEMNIK gorenje elektroeit gar. Juleta Gabrovška 34, Kranj Prodam staro SPALNICO in Ogled v torek popoldan. Jenko, St. 60 Prodam 450 kg težkega VOLA 15, Naklo Prodam fergusonov SADILKC krompir na zvonec. Voklo 13 Prodam dekliško OBHAJILN0 v* KO za 7 let. Janeza Puha rja 9, Kraaj Prodam MLADICE nemškega z rodovnikom. Kersnik Franc, 1 Tržič Prodam ekscentrično STISK«! vveingarten, 36 ton, z dvižno mao hala 6 do 82 mm, 120 udarcev na i letnik 1951. Telefon 82-771 Prodam 6 tednov starega BIKCA I ljubelj 85, Tržič Ugodno prodam 400-litrsko VALNO SKRINJO v garanciji in trski HLADILNIK zoppas. T«lefoa< 23-421 od 15. ure dalje Pukam! Lajae N,J KUPIM a KuK^^1?i^ke8a »b siamskea dega MUCKA. Telefon 064-47Sc Kupim otroški športni VOZIČEK, kličite po tel. 27-960 «^6a, SAMONAKLADALKO bevilacaa možnosti 15-kubično, lahko 10 *> J* bično, kupim. Klinar Franc. Plav**a 14, Jesenice Kupim kombinirano PEC xa nico. Telefon 74-952 VOZILA Prodam ZASTAVO 750, letnik fc# registrirano do novembra. Kokrka. red tizanska pot 10 jq|F j POKLICNA ŠOLA KRANJ Cankarjeva 2 ponovno objavlja prtuta dela in naloge RAČUNOVODJE Pogoji: — ekonomski tehnik s 5 letno prakso v finančni operativi Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim Poiskusno delo je 3 mesec*. Pismene prijave z dokaaa o izpolnjevanju pogoje« pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Poklicna šala Kranj, Cankarjeva S. ■ft II. MARCA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 19. STRAN OLA8 ■3 J i I ■jajnik za zastavo 760 in «* Milana Krča varila streš-ke*atrukcijo novopostavljene tk finimi. V lunarni proizva-b*nttljiy aluminijev prah, it nekaj dni v njej niso Tanke plasti aluminijevega Prodam ZASTAVO 750, obnovljen letnik 1971, registrirano do januarja 1983. Bele, Hrušica 68 Ugodno prodam ŠKODO 1000 MB, neregistrirano, letnik 1969. Informacije: Mlakar Branka, tel. 82-861 - int. 36 samo dopoldan 2224 Kupim MENJALNIK za 126-P. Kalan Stane, Kurirska pot 33/A, Primskovo — Kranj 2225 NATAKARICO ali NATAKARJA zaposlim za določen čas s 7-urnim delavnikom, nedelje in prazniki prosti. OD po dogovoru. Bife Loški hram — Jaklič Jože, Blaževa 1, Škofja Loka 2180 OBVESTILA: STANOVANJA Na stanovanj sprejmem fanta. Telefon 27-444 2226 Vpisujemo v tečaj iz CESTNO PROMETNIH PREDPISOV za voznike B-kategorije. MLADINSKI SERVIS KRANJ 1672 POSESTI Kupim manjšo starejšo HlSO, primerno za vikend. Šifra: Do 35 M 2227 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja. Pire, Astra Kranj, Titov trg 22, tel. 26-688 2228 ZAPOSLITVE! Iščemo KV KUHARJA za redno delovno razmerje. Informacije po tel. 24-134 2229 Zaposlitev nudimo PRIREZOVALKI, krojenje usnja, platna itd. Možnost pri-učitve. OD po dogovoru in zmožnosti. Usnjena galanterija Kranj, Kebetova 11 2230 Honorarno zaposlitev dobi ženska za pomoč v kuhinji. Ponudbe po tel. 23-484 2239 prahu pa vendarle pokrivajo streho in stene. Pekiču je pri varjenju izpod elektrod nekaj isker odletelo proti zaprašeni strehi, ta pa se je v trenutku vnela. Delavca sta takoj začela gasiti, a ogenj se je kljub temu širil, dokler ga niso dokončno pogasili poklicni gasilci iz Kranja in tovarne Save. V požaru ni bil nihče eoškodovan, škoda pa je precejšnja, ar 500.000 dinarjev. D. 2. Vlomili v šolo V začetku januarja letos se je v enem od blejskih hotelov nastanila skupina štirih fantov iz Ptuja? eden od njih je bil star komaj' 18 let, nihče pa nima zaposlitve. S seboj so imeli okoli 17.000 din, ki pa so ga v nekaj dneh zapravili za hotel, zabavo, nekaj pa so ga pustili v ljubljanskih in drugih trgovinah, ko so kupovali čevlje in obleko. Ker niso bili zaposleni, tolikšna vsota niso bili njihovi prihranki, pač pa so ta denar ukradli v osnovni šoli v Ptuju. Ko so praznih žepov razmišljali, kje bi še prišli do denarja, so se odločili, da bodo vlomili v osnovno šolo J. Plemlja na Bledu. Vendar pa v noči od 9. na 10. januarja v šoli niso našli denarja, ukradli so le ročno blagajno vredno 1500 din, škode En vlomu pa so povzročili za več ot 30.000 din. Kriminalisti kranjske UNZ pa so osumili najmlajšega med njimi, da je v blejsko šolo vlomil Že lani junija, vendar ni našel ničesar vrednega. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, deda in strica FRANCA DREMPETIČA ■ Drempetičevega ata iz Britofa se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalie, številno spremstvo na zadnji poti ter podarjeno cvetje in vence. Zahvalo smo dolžni dr. Bavdku in medicinskima sestrama, dr. Zupančičevi iz bolnišnice Golnik — oddelek 100, nekdanjim sodelavcem iz Elektro Kranj, sodelavcem sina Blaža — Vodno gospodarsko podjetje Kranj, praporonošem, godbi in pevcem. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA VSI NJEGOVI Britof, 12. marca 1982 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju AVGUST ZUPANČIČ roj. 1908 >ogreb pokojnika bo v torek, 16. marca 1982, ob 15.30 n; pokopališču v Kranju SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega moža in očeta TOMISLAVA SAVICA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pnjateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in matenalno pomoč. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih in ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. 2ENA MARIJA Z OTROKOMA ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta, moža, brata in strica ALOJZA GABERCA iz Jelendola se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in tako številno spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo pevcem za lepo petje, duhovniku za lep pogrebni obred ter govornikoma za izrečene poslovilne besede. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Sporočamo žalostno vest, da je umrl mož, oče, brat, dedek in stric JANEZ LIKAR Pogreb bo v sredo, 17. marca 1982, ob 15.30 v Kranju ŽALUJOČI: žena Ivanka, sin Marjan, hčerki Ivica in Vida z družinami ter drugo sorodstvo Kranj, 15. marca 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in brata FRANCA KOBALA upokojenca se za sožalje in cvetje iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, sodelavcem Vezenine Bled, Elmonta, društva upokojencev, krajevni organizaciji ZZB NOV Gorje, dr. Mariji Rusovi, sestrama Ljubi in Renati, zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, govornikoma Matevžu Bizjaku in Matiju Klinarju ter pevskemu zboru Zasip. Posebna zahvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala Žalujoči: žena Marija, hčerka Danica z družino. Spodnje Gorje, 12. marec 1982 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama PEPCA NARTNIK Pogreb drage pokojnice bo v torek 16. marca 1982, ob K 15. uri na pokopališču v Kranju ŽALUJOČI: sin Miro in Viktor z družinama in drugo sorodstvo Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v 74. letu starosti naš dragi mož, stric — dedo AVGUST ZUPANČIČ Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 16. marca 1982, ob 15.30 na pokopališču v Kranju ŽALUJOČI: žena, hčerka, nečak, brat ter sorodniki Kranj, 12. marca 1982 Mnogo prezgodaj nas je zapustil v 35. letu starosti ljubljeni mož, oči, sin, brat, stric, svak m zet MILAN KOŠENINA Od pokojnika se bomo poslovili v sredo, 17. marca 1982, ob 16. uri na pokopališču v Lipnici pri Škofji Loki ŽALUJOČI: žena Slavka s sinom Robijem, mama Marica, očim Stane, sestri Stanka in Marica z družino in Vesna Skofja Loka, 15. marca 1982 Vinko ŠIMEK . Tudi doma se smejemo. toda ne mojim vicem, ampak novicam v dnevnem časopisju,« pravi Vinko Simek, bolj poznan kot Jaka Šraufciger. Pred kratkim sem ga srečal na Jesenicah, kjer se je svojim oboževalkam in oboževalcem podpisoval na kasete, koledarje, pa tudi na rokavice ipd. Takole sva se pogovarjala ... Kaj te je prineslo na Jesenice? »Pri RTB je izšla moja kaseta in na povabilo Kovinotehne sem se oglasil v njihovi blagovnici Fužinar, kjer so seveda takoj pokupiji vse moje kasete. Še mene bi kupili, pa sem se sam sebi zdel prepoceni za prodajo.« Še misliš, da smo Gorenjci »škrti«? * Sploh ne, saj na mojih nastopih ne šparajo z aplavzom, pa še vstopnino plačajo.« Kako si pravzaprav postal neposredni proizvajalec Jaka Šraufciger? »Ja, inteligenten sem bil že ob rojstvu, saj mi je doktor takoj nataknil očala, da se je vedelo, kje imam »ta zadnjo« in kje glavo. Otroštvo sem preživel kot naše gospodarstvo. Drugi so me hranili," me cedili, pa tudi odgovoren nisem bil nikomur. Preden sem postal svetovnoznan v Sloveniji in okolici Dupleka, sem se ukvarjal z novinarstvom, igralstvom, hodil pa sem tudi na glasbeno šolo. Na srečo so bili profesorji brez posluha. Kljub temu sem kot najmlajši komponist sodeloval na Slovenski popevki leta 1968, enkrat pa sem dobil tudi drugo nagrado občinstva na Veseli jeseni. Ko sem še študiral igralstvo na akademiji, je pred nekim nastopom v Mariboru Nela Eržišnik ostala brez partnerja. Slučajno so mene našli in z Nelo sva nastopala. Najprej sem nastopal še v kravati, potem pa je moj lik neposrednega proizvajalca dozorel v Jako Šrauf-cigerja, ki je osvojil občinstvo. Predvsem hočem ljudi zabavati in kot Jaka lahko povem tisto, kar se drugače pogovarjamo le po tihem v zaključeni družbi, ob šanku itd.« Te je kdo že tožil, ali si bil že kdaj zaprt? »Tožil me še ni nobeden, zaprli me pa tudi niso, saj bi lahko »pokvaril« zapornike. Občasno me zapre tašča, pa čokolada.« Ja, kako pa kaj družina? »Imam eno ženo, dva otroka in eno taščo. Sem izredno vzoren mož, samo da se tega ne opazi.« Dan šole Škofja Loka - V četrtek ob 16. uri bodo v stari stavbi šole Peter Kavčič v Šolski ulici odprli razstavo o zgodovini šole. Razstavljene bodo zanimivosti iz kronike pol stoletja stare ustanove, izdelki učencev in podobno. Ob otvoritvi razstave bodo učenci pripravili krajši kulturni program. . L. B. S čim se trenutno ukvarjaš? »Sodelujem v TV križanki, nastopam v svojih kabaretnih predstavah, izšla je moja kaseta, z Avseniki pa se pripravljamo na praznovanje jubileja ansambla.« r Za ljubezen jih pa ni Osmi marec je mimo, tako kot so mimo že številni osmomarčev ski dnevi, čestitke, nageljni, podarjeni svečniki, predpasniki in podobna darila, ki naj bi prav posebej »duhovito« ponazarjali ta praznik. Mimo bodo skoraj tudi vse prireditve, od katerih so bile številne, posebej po šolah in vrtcih, ganljivo prisrčne, občutene. Mimo so srečanja partizanskih mam in aktivistk, mimo so srečanja najstarejših občank, srečanja. ~ki te še posebej ganejo, srečanja, ki so aružbeno in tudi človeško opravičljiva. Mimo so tudi vse brezštevilne razstave, ki jih prav ob osmem marcu organizirajo po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. V mislim imamo razstair ne, da vzgaja in opozarja ljudi, ohranijo pomembne materialne ■ kaze sedanjega trenutka. Izkulaj^ prvega povojnega obdobja bi %f\ morale naučiti, da je sedanjost uAr dokumentirano ohranjati ta %A hodnost: muzeji novejše tfotorj se namreč kar ne morejo s tem, da lahko le s sila materialnimi dokazi prva leta po vojni in doki začetke razvoja v novih