SVOBODNA SLOVENIJA leto (ANO) LIV (48) Štev. (N°) 40 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 19 de octubre - 19. oktobra 1995 Prof. NADISLAVA LAHARNAR ©[Kagje] ojDgjddg]^ UqwqQo 088 Zgodilo so §o lr Sloveniji Poslovna srečanja Po velemestnih ulicah in vozilih, pa tudi Pri odprti knjigi, cesto vidiš mladega človeka, s slušalkami na ušesih in vrnico, ki se 'zgublja v žep. Kaj neki tako zavzeto posluša? Hrupni r°ck in mile melodije? Karkoli že posluša, ga dejansko spremlja pri vsem, kar dela in P°čne. Mogoče pa mu glasba samo veže del duševnih sil, ki bi sicer z raztresenostjo šle v izgubo in potegnile za seboj še več pozornosti od osredotočenja v važni stvari. V prejšnjih časih seveda ni bilo kaset, neka potreba po lepi muziki, ki bi spremljala veselje, žalost in počitek, delo in napor Prav na vseh poti, pa je vedno bila! Po slovenskih družinah je bilo vedno veliko Petja in večglasni koncerti domačega zbora s° v dolgih zimskih večerih in ob praznikih nežno oblikovali dušo in srce. Fantje so se tudi zbirali v polkrog pod vaško lipo ali pa v rnestncm parku in prepevali vesele in otožne iz bogate narodove zakladnice. Danes pa se ustavimo pri neki nesnovni video-kaseti, ki jo nezavedno po svetu s sabo nosi vsakdo izmed nas. To je slika blage matere, vtisnjene v srce, in beseda, ki odmeva v duši tudi v daljnih krajih. To je življenjski zgled učene in neuke matere, ozračje, ki ga je ustvarjala v domači hiši, da je vsem gojilo čut za resnico, za pravičnost in odgovornost. Ta čut bo spremljal otroka do konca dni in ga bo bodril, da bo postal vreden vernik, vreden državljan, in vreden član nove dužinske skupnosti. Po vseh cestah in vozilih tega sveta, pri odprtih knjigah mu bo pela duša, ne kaseta! Za življenjski zgled, za molitev, pa tudi za zaupanje, ki si ga imela v naju, da bova šla sicer po svoji, a po pravi poti, draga mama, hvala Ti! Hvaležna sin in hči. V okviru obiska guvernerja ameriške države Ohio Georga Voinovicha je Slovenijo obiskalo tudi 15 ameriških poslovnežev, med njimi predsedniki in visoki uslužbenci podjetij iz avtomobilske industrije, ladijskega transporta, informatike, železarstva, živilske industrije in elektroindustrije. Na sedežu Gospodinjske zbornice Slovenije so se pogovarjali s predstavniki 50 slovenskih podjetij, ki se zanimajo za sodelovanje z ZDA. Ameriške poslovneže je sprejel tudi minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak, ki jim je predstavil gospodarske rezultate naše države. Slovenska podjetja so leta 1994 v ZDA izvozila za 280 milijonov dolarjev blaga, v prvi polovici leta 1995 pa za 151 milijonov dolarjev. Vrednost uvoza v Slovenijo je lani znašala 196 milijonov dolarjev. narodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (WB), ki se je začela v torek v VVashingtonu, so se udeležili tudi guverner Banke Slovenije France Arhar in predstavniki ministrstva za finance. Med drugimi so se sestali z vodstvom slovenskih konsti-tuenc v Svetovni banki in IMF, sodelovali na okoglih mizah ter se srečali s številnimi tujimi kolegi, guvernerji centralnih bank in poslovnimi bančniki. Standarizacija Svetovna banka in IMF Janez Janša je pričal pred preiskovalno komisijo JBTZ Zasedanje generalne skupščine Med- razuma. Urad Republike Slovenije za standari-zacijo in meroslovje (UMS), ki deluje pod okriljem ministrstva za znanost in tehnologijo, je ob 14. oktobru, svetovnem dnevu standarizacije, predstavil svoje aktivnosti na tem področju. Kot so poudarili predstavniki UMS na časnikarski konferenci, je sistem standarizacije že sedaj popolnoma skladen z evropskim. Slovenija lahko sodeluje z Evropsko zvezo na področju standardov, četudi še ni podpisala pridružitvenega spo- (STA) Predsednik SDSS Janez Janša, ki so ga konec osemdesetih let kot pripadnika opozicije po nedolžnem obsodili na zaporno kazen, ker je ponudil drugačen koncept Politične ureditve, je v ponedeljek, 16. oktobra, o procesu JBTZ pričal pred parlamentarno komisijo. „Slovcnsko politično vodstvo je bilo leta 1988 res v sporu z Beogradom, vendar pa 'udi z domačo opozicijo. Pred procesom je Lila opozicija njihov najhujši sovražnik, po "jej pa je postala enakovredna Miloševi-čevemu pritisku." Po Janševih besedah so slovenski komunisti takrat trdili, da je tre-La razvijati bogat socializem, soglašali pa s°, da mora temeljiti na programu ZKJ. Dogovori za ukrepanje proti prebujajoči se slo-venski opoziciji naj bi bili skrbno načrto-vani, ključno srečanje za ukrepanje pa naj Li bilo po Janševih besedah 15. aprila leta 1988 v Tacnu. Na zaprti seji kolegija republiškega sekretariata za notranje zadeve so s°delovali vsi načelniki uprav za notranje zadeve in sekretariata s Tomažem Ertlom "a čelu, srečanja pa se je udeležil tudi Milan Kučan. Nastope navzočih so posneli in 'Magnetograme poslali kot osnovo za vsakodnevno uporabo. Čeprav je Udba v tem dnsu izvedla vsaj pet ali več tajnih raziskav v Mikroadi, je šele 27. aprila 1988 prvič Uradno izjavila, da je v Janševi pisalni mizi Mašla tajni magnetogram s seje CK ZKJ (z dulom Kučanovega govora) in tajni vojaški dokument, katerega fotokopijo je Mladini Uročil Ivan Borštner. Kako je mogoče, da je Udba o odkritju fotokopije tajnega vojaškega dokumenta JLA obvestila šele tri te-dne po najdbi in zakaj niso aretirali tudi dfugih, ki so poleg njega imeli omenjene fotokopije. Tako naj bi na primer stenogram s Seje centralnega komiteja imel tudi Jožef Školč, fotokopijo tajnega vojaškega dokumenta pa celotno uredništvo Mladine in večina njenih komentatorjev. Proti nobenemu od teh ni bil uveden postopek, kar je za Janšo dokaz, da je slovensko politično vod-stvo hkrati z Udbo skrbno načrtovalo, koga mora onemogočiti. Če bi namreč sprožili postopek proti vsem imetnikom spornih listin, bi morali javnosti predstaviti celoten stenogram s seje centralnega komiteja ZKJ, torej tudi del s sklepi, da je treba zatreti slovensko opozicijo. „Lažna in nedokazljiva je trditev, da je Udba delovala samo po zakonih in zato ni bila odvisna od politike. Če bi res ravnala po zakonih (Nad. na 2. str.) Poslanska skupina SKD Ljubljana 27.07.1995 Predsedniku Državnega zbora Gospodu Jožefu Školču Spoštovani g. predsednik! Pred časom ste v poslansko skupino SKD v vednost (predvidevam pa, da tudi drugim poslanskim skupinam) poslali kopijo dopisa Slovenskega spominskega odbora in Poziv državnemu zboru in pristojnim oblastem države Slovenije, ki govori o obsodbi komunističnega režima in popravi krivic. Iz sredstev javnega obveščanja smo zvedeli, da so predstavniki Slovenskega spominskega odbora vodstvu državnega zbora izročili omenjeni Poziv Državnemu zboru z več kot dvajset tisoč podpisi podpore državljank in državljanov Republike Slovenije. Pričakovali smo, da boste, spoštovani g. predsednik, sami uvrstili to vprašanje na l. Števil Važno mesto nezasedeno Na zasedanju parlamentarnega odbora za mednarodne odnose je Borut Pahor (podpredsednik) nenadoma prebral sporočilo generalnega sekretarja vlade Mirka Bandlja, s katerim se umika predlog za veleposlaniško mesto v Rimu, ki naj bi ga zasedel Štefan Cigoj. Umik je presenetljiv, ker Cigoj velja za poznavalca italijansko-slovenskih odnoša-jev, saj je bil v prejšnjem režimu konzul v Trstu in veleposlanik pri Svetem sedežu v Vatikanu. Cigojevo ime se povezuje z avtorstvom pogodbe, nastale v juliju letos, s katero je Thalerjevo zunanje ministrstvo (LDS) pustilo na cedilu slovensko manjšino v Italiji in hkrati obljubilo vračilo nepremičnin istrskim optantom. Gre za dokument, o katerem je konec julija Susanna Agnelli, italijanska zunanja ministrica, spra- ševala Lojzeta Peterleta v zasebnem telefonskem pogovoru. Očitno je Štefan Cigoj žrtev Thalerjeve trditve, da ta dokument ne obstaja, potem ko je zadeva prišla na dan in povzro61a negativne odzive. Marko Kosin, ki se mu veleposlaniška funkcija v Rimu pravkar izteka (poslovilne obiske je že opravil), si je kredibilnost pri pri LDS zapravil s pismom Janezu Drnovšku, v katerem je napovedal, da bo cena slovensko-italijanskih pogajanj po Peterletovem Ogleju vsak dan večja. Ker proces imenovanja veleposlanika traja najmanj šest mesecev, bo Slovenija v Rimu ostala brez svojega veleposlanika, čeprav je Italija, poleg Hrvaške, država s katero ima Slovenija največ težav. Takšno ravnanje je neresno in nedrža-votvomo. sejo kolegija predsednika DZ. število podpisov državljanov Slovenije o vprašanjih, ki živo zadevajo ne le slovensko polpreteklo zgodovino, ampak tudi našo sedanjost in prihodnost, narekuje torej resno obravnavo v najvišjem organu oblasti države Slovenije. Zanima me, komu v Državnem zboru so predstavniki Slovenskega spominskega odbora izročili Poziv s podpisi in kaj jim je bilo tedaj sporočeno. Prav tako me zanima, ali ste Poziv poslanski skupini poslali zgolj v vednost. Pričakujemo, da bomo na kolegiju o tem pozivu spregovorili in se tudi dogovorili o morebitnih nadaljnjih postopkih oz. načinu, kako naj se Državni zbor odzove na zahteve in pričakovanja, zapisana v pozivu Državnemu zboru. Odziv Državnega zbora je po našem mnenju nujen, ker se podpisniki Poziva obračajo v prvi vrsti na Državni zbor, in to v stvareh, ki so bile v parlamentu v glavnem že obravnavane, vendar nobena še ni bila dokončana oz. še ni niso bili sprejeti sklepi in potrebni zakoni. Zato pričakujemo, spoštovani gospod predsednik, da bomo o tem spregovorili na današnji seji kolegija. Ignac Polajnar 22. OKTOBRA 40. SLOVENSKI DAN NA SLOVENSKI PRISTAVI ¥ Delo SKD v parlamentu Seje v parlamentu so potekale predvsem v znamenju razprav o uvedbi pouka Religija in etika v šole, o „konfesionalni" dejavnosti v šolah in predstavniku Katoliške cerkve v Svetu nacionalne televizije. Tako so poslanci 19. septembra razpravljali in sklepali o predlogu vodje poslanske skupine SKD, Naceta Polajnarja, da se v Svetu TV, ki odloča o programski usmeritvi, z zakonom zagotovi mesto tudi predstavniku Cerkve. Predlagatelj Nace Polajnar je v utemeljitvi svojega predloga med drugim dejal: „Sestava Sveta, v katerem imajo verske skupnosti sicer že enega predstavnika, je pomanjkljiva. Mi smo prepričani, da vendarle moramo razlikovati med verskimi skupnostmi in dati poseben poudarek Katoliški cerkvi. Sledilo je glasovanje, v katerem je le 16 poslancev podprlo predlog SKD. Žalostno pri tem glasovanju pa je, da so za Polajnarjev predlog glasovali le zelo redki poslanci SLS in Janševi socialdemokrati. Pač pa je uspel v drugem branju s predlogom o uvedbi pouka Religija in etika kot izbirnega predmeta. (Učenci so dolžni poleg obveznih predmetov izbrati še nekaj izbirnih in tisti, ki to želijo, lahko izberejo omenjeni predmet.) Tu ne gre za verouk v smislu vzgoje za vero (ta poteka v veroučnih učilnicah), temveč za predstavitev, kaj vera je in kaj uči. Seveda pri tem nikakor ni bilo lahko dobiti potrebne podpore koalicijskega par-tnetja LDS, čeprav je bil formalni predlagatelj uvedbe njihov šolski minister. Za tem so bili dolgotrajni pogovori tako vodstev strank kot napori komisije za šolstvo pri SKD v svetu in doma V nedeljo, 15. oktobra, je bil v Celju tabor SKD pod geslom Slovenija v srcu: od nedelje do petka so se zvrstile okrogle mize na temo družine, ženske, starševstvo, moralne prenove v zdravstvu, prostorskega urejanja Slovenije, gospodarskega razvoja do leta 2000 in zunanje politike. V soboto, 14. oktobra je bil cel dan na voljo za športne igre in kulturne dejavnosti, v nedeljo pa je bil zaključni del tabora z govorom predsednika. Predsednik Lojze Peterle je v Pragi predsedoval seminarju Evropske zveze Janez Janša je pričal... (Nad. s 1. str.) (kot je na zadnji seji trdil Tomaž Ertl), potem bi sodne postopke morala sprožiti proti vsem." Dodal je še: „Nedvomno so bile aretacije politično motivirane, saj je Udba tri tedne po najdbi vojaškega dokumenta razmišljala, kako bi ga uporabila s čim večjim učinkom. Navodila je dobila s tacenskega srečanja, vendar pa bi papir s Kučanovim podpisom za aretacijo iskali zaman." Udba in politika z roko v roki Janša je prepričan, da Udba in milica nista bili podrejeni le ustavi, ampak tudi takratnemu političnemu vodstvu in da so bili vsi skupaj enotna politična oblast. „Ku-čan je bil član predsedstva SRS, pa tudi predsednik komiteja za splošno ljudsko obrambo in samozaščito. V tej funkciji je usklajeval delo represivnih organov. Komite je bil podrejen ZKS, to organizacijo pa je tudi vodil Kučan." V tem organu so reševali najpomembnejše policijske zadeve, Kučana pa naj bi podrobno obveščali tudi o poročilih Udbe. Tudi za to naj bi bil do- krščanskih demokratov na aktualno temo socialno-tržnega gospodarstva. Na zasedanju Sveta iste oganizacije pa je bilo sklenjeno, da bo 25. kongres evropskih krščanskih demokratov v Sloveniji, oktobra prihodnje leto. Ugled, ki ga uživa SKD (ki je ena od dveh krščansko-demokratskih strank v Srednji in Vzhodni Evropi, ki ji je uspelo ostati vladna stranka) pa kaže tudi to, da jim je bila zaupana tudi priprava programa dela evropske krščanske demokracije v prihodnjih letih. kaz srečanje v Tacnu, kjer je Tomaž Ertl jasno dejal, da Udba sodeluje s političnim vrhom in ga stalno že vnaprej obvešča. Že takrat pa je tudi izjavil „da bo treba porezati špice" in „tudi koga zapreti". Kučan pa naj bi na tem sestanku o tako imenovani pisateljski" alternativni ustavi dejal, da se pisatelji očitno čutijo pristojne zapisati tipično meščansko ustavo, ki je slabša od Cosičeve ter da je to „fašistična namera, ki jo je treba obdržati". Po Janševem mnenju mora komisija pregledati vse njegove dokaze in jih primerjati s Kučanovimi izjavami. „Kučan ni naštel niti enega preverljivega dokaza, jaz pa vsaj trideset. Danes sem Kučana soočil samega s seboj oziroma njegove današnje izjave s tistim, kar je izrekel leta 1988." Janša je v nadaljevanju zanikal trditve, češ da naj bi preiskavo v Mikroadi izvedli zaradi njegovega in Bavčarjevega obiska Vinka Levstika v Gorici. „Če bi bilo to res, potem ni jasno, zakaj takšne preiskave niso izvedli tudi pri Bavčarju?" Na vprašanje poslancev, ali je Udba prisluškovala tudi v njegovem domačem stanovanju pa je odgovoril: „To mi je povedal Roman Leljak, saj je on sam nastavil prisluškovalno napravo." I Tone Mizerit IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI SKD. Pa tudi v parlamentarni razpravi je bilo s strani LDS in ZL slišati veliko nasprotovanje temu predmetu, Lojze Peterle je med drugim tako odgovoril na njihove nastope: „Govori se o hudiču, o sovražniku, o hlapcih, o multinacionalki, o kupčiji, o indoktrinaciji. Vse to smo brali že včasih, v nekoliko drugačnem času, pa zgleda, da so ti izrazi še kar naprej priročni. Mislim, da je res bistveno tisto, kar je prej povedal eden od predhodnikov, ko je dejal, da je težko tistemu, ki je nosil enoumje ali ga podpiral, razumeti, da nekdo, ki je prišel na novo, ne bo počel tako, kot je počel on... Imamo demokracijo, in če bodo zmagale kake druge stranke, Bog z njimi, ljudstvo jim bo zaupalo. Vam pa nekaj povem: če bo kdorkoli nasilen z našimi ljudmi, sem prepričan, da se mu bo zgodilo isto, kot se je Partiji." SKD je tudi uspelo prepričati koalicijskega partnerja, da za nedoločen čas preloži razpravo o moratoriju na vračanje gozdov Cerkvi, kar je predlagal Jelinčič — še ena „desna" prevara izpred dveh let. Veliko odobravanja pa so poslanci SKD doživeli, ko so se odločili, da zavrnejo ponudbo uprave parlamenta, da dobe za službene potrebe na voljo avtomobil na državne stroške. Vodstvo parlamenta se je namreč bilo odločilo, da Združena lista, SKD in SLS dobita na razpolago en, LDS pa dva avtomobila. Poslanci SKD so menili, da je to diskriminatorno do ostalih parlamentarnih strank. Te dni je ves peronizem proslavljal petdeseto obletnico obstoja. Čudni časi za obhajanje. Dejansko je danes težko govoriti o peronizmu, ko nihče dobro ne ve, kaj od njega še ostaja, kje iskati njegove „pravoverne " izraze, in kaj je pravzaprav bistvo peronizma. GLOBOKE SPREMEMBE Morda ni težko slediti razvoju neke ideologije. A kar se peronizma tiče, je tako svojevrsten pojav, da nekateri s kriterijem trdijo, da „peronizem je Peron", in da brez njega ni peronizma. Vsekakor, kljub temu, da je peronizem imel precej ideologov, nikdar ni bilo jasno, kaj je njegovo bistvo. Pokojni general je stvari tako sukal, da je konkretni razvoj vedno prikrojil lastnim idejam. Vedno našel izgovor ali razlog, da je stvari postavil v območje „justicializma". Tisti, ki so prišli za njim, so po njem povzeli zlasti metode. Najboljši primer je sedanji predsednik, nedvomno dedič Peronove zapuščine, ki je izvedel „ideološko aktualizacijo" tega gibanja. Če je bilo bistvo peronizma „socialna pravičnost" in so to razumeli kot višek delavskih pravic in blagostanja, potem od peronizma ničesar ne ostane. Če pa vzamemo peronizem kot socialno in politično gibanje, katerega cilj je prevzem oblasti in vzpostavitev določenega modela vladanja, potem je menemizem le izčiščena verzija peronizma. Gotovo po petdesetih letih kaj malo ostaja od tistega prvotnega duha, ki je prepojil argentinsko življenje po 17. oktobru leta 1945. Tisti dan so argentinski sindikati, katere si je Peron kot tajnik za delo in socialno skrbstvo osvojil (zlepa ali zgrda), uprizorili splošno stavko in prvič napolnili Majski trg, da so zahtevali svobodo Perona, katerega je vojaška vlada, pod pritiskom Peronu sovražnih skupin, aretirala in ga poslala v zapor na otok Martin Garcia. Vsa čuda razvoja zgodovine je ta, da so iste skupine družbe, ki so se tedaj zgražale nad manifestacijo in prizori na Majskem trgu, danes najmočnejša opora in največje zagovornice Menemove vlade. A tedaj so bile poražene s strani delavstva, in skozi petdeset let je argentinska raja pela slavo Peronu, ker se je „bojeval proti kapitalu". Danes pa obletnica najde ne le popolnoma spremenjenega (težko je pomniti, da bi kdaj bolj klečeplazili za kapitali), marveč globoko razdvojenega peronizma. Razdvojenost je ideološka, ko stranko zapuščajo številne skupine, je pa tudi politična, ko vlada naletava na najhujše težave prav zaradi težkih notranjih sporov. In ti spori so vzrok, da se proslave 50-letnice ne izvajajo tako slovesno kot bi človek pričakoval. Kot je tudi stoletnica rojstva Perona prešla skoraj neopazno in so jo oživili le plakati in spominski izrazi sindikatov starega kova. Edino kar ostane nespremenjeno je dejstvo, da ima peronizem moč v predmestjih. Glavna sila peronističnih glasov se še vedno nahaja v širokih revnih pasovih, ki obkrožajo mesta. Če upoštevamo, da je prestolnica zadala Menemu enega najhujših Janez Janša: „Slovenska javnost ima pravico izvedeti za ozadje procesa. Takratni politični vrh bi vsaj zdaj lahko priznali krivdo in se opravičil. Osebno bi tako razlago sprejel, ne morem pa sprejeti stalnega izmikanja, laži, zamegljevanja in cinične arogance....Dokler nismo dobili vse dokumentacije, je izgledalo, kot da je proces pred vojaškim sodiščem v resnici usmerjen proti preveč liberalističnemu vodstvu slovenske komunistične partije. Vse pa je postalo jasno jeseni leta 1988, ko smo bili drugič aretirani in odpeljani v zapor. V umazane posle nista bila vpletena le KOS in JLA." Po posredovanju Vinka Levstika iz „Slovenca" volilnih porazov, je težko razumeti, da je široki in natrpani pas prebivalstva, ki prestolnico obdaja, eno najbolj peronističnih območij. Seveda, „lastnik" teh glasov je buenosaireški guverner, kot so „lastniki" glasov po notranjosti posamezni veljaki (caudillos), ki trenutno sestavljajo peronizem. V katerem trenutku se to lahko spremeni in kdaj je lahko Menemovega vpliva konec, je težko predvidevati. Peron je dejansko svojo avtoriteto ohranil do smrti, čeprav je moral prej izgnati leve gverilske formacije z Majskega trga. Menemova zgodba še ni končana, in v glavnem zavisi j od uspeha ali neuspeha gospodarskega programa, katerega usoda pa je bolj v rokah tujih kapitalov kot pa domačih političnih sil. BORBA SE NADALJUJE Obletnica 17. oktobra, kot smo zapisali, najde peronizem v času enega najhujših notranjih bojev. In kaj je vzrok tem spopadom? Nič drugega kot dosega raznih vladnih mest, sedanjih in bodočih. Te dni j® prišlo do novih škandalov, ker je bivši notranji minister Gustavo Beliz obtožil vlado in zlasti sedanjega notranjega ministra, da bojkotirajo njegovo kandidaturo za župansko mesto. Pravzaprav je stvar zelo zapletena. Po hudem porazu pri senatorskih volitvah so se v vladi že sprijaznili z dejstvom, da Beliz kandidira za župana. Njegova osebnost je še najbolj privlačna med prebivalstvom, ker mu je uspelo ohraniti sloves, da nima nič opraviti s korupcijo. Sedaj pa, po njegovih obtožbah, resno iščejo nadomestnih kandidatov, ker z njim niso zadovoljni. Mnogi opazovalci pa Belizove obtožbe razlagajo v sklopu nenehnega boja med gospodarskim ministrom in delom vlade-Ni tajnost, da je Beliz izredno blizu Cava-lla in da ga podpira v njegovih namenih glede predsedniške kandidature za leto 1999. Prav ta kandidatura vedno bolj ločuje duhove v peronizmu. To je bil tudi eden od vzrokov čudne volilne afere v provinci Santa Fe, kjer so končno prešteli vse glasove, ki so dali zmago kandidatu dosedanjega guvernerja Reutemana. Jorge Obeid bo tako bodoči guverner province Santa Fe, in takoj potem, ko je bila njegova zmaga jasna in zagotovljena, je izrazil svoj namen, da za leto 1999 podpre predsedniško kandidaturo buenosaireškega guvernerja Du-haldeja. Cavallo, Duhalde, Beliz, pa dosedanji tucumanski guverner Ramon Ortega, imena, ki danes belijo glavo Menemu, ki n® najde načina, kako pomiriti te bojujoče se skupine. Ta boj je deloma tudi vzrok, da se gospodarski in finančni položaj vedno bol) zapleta. Recezija opravlja svoje, in manjša gospodarska dejavnost je vzrok, da pada davčna nabirka, da se veča državni deficit/ da vlada sega po tujih posojilih, da krije to luknjo in da se končno ne vidi izhoda iz te zagate. Te dni je gospodarski podministef Juan Llach izrazil, da brez reaktivacije gospodarski program nima izgledov za uspeh' Istočasno pa vlada ne najde načina, kak® doseči potrebno reaktivacijo. Neke vrste gordijski vozel, ki si ga ne upajo ali ga p3 ne znajo presekati. In vendar že dolgo ni bilo tako močne vlade. Nadzira večino argentinskih provin® in po 10. decembru bo imela lastno večin® tako v poslanski kot senatorski zbornici. Nj stranke, ki bi jo resno ogrožala, nihče ni° ne sanja o kakem vojaškem problemu i® celo na sindikalni fronti je vse mirno. Socialni izgredi po provincah so pod kontrolo. Menem blesti na zasedanju ameriških predsednikov v južnem mestu Bariloče. P° petdesetih letih peronizma še daleč ni jasn®' kam plove vlade in kam plove država. rmrriWHt^fnirrTfli-fifrfi mr itnitnnfmnnnnnnnn nan im nnnnnn/ifijmfmrninnjuii Srbi in Hrvati pred novo preizkušnjo Po uspešnih razgovorih in sporazumu med Hrvati, Muslimani in Srbi 26. septembra v New Yorku je predsednik ZDA po kratkem govoru v Beli hiši napovedal novo premirje v Bosni. Rok premirja je določil po sporazumu sv°jega predstavnika in političnega svetovalca R. Holbrooka s srbskim predsednikom dr. Miloševičem, Bosancem Izetbe-govičem in bosanskim Srbom Karadžičem. Premirje naj bi trajalo dva meseca. Nedvomno preračunljivi načrt, saj vemo, da bo po dveh mesecih nastopila v Bosni že zima. Predsednik Clinton je istočasno napovedal srečanje najvplivnejših posredovalcev Francije, Nemčije, Anglije in Rusije v Wa-shingtonu s sprtimi balkanskimi političnimi voditelji. Od rezultatov teh razgovorov bo odvisno sklicanje mednarodne konference v Parizu. Pogoji za dosledno izpolnjevanje sklenjenega premirja so naslednji: Oskrba Sarajeva. Srbi obljubljajo pustiti prost prehod med Sarajevom in Gorazdom v muslimanski varnostni coni. Pričakovati je, da bodo bojujoče stranke postavljale še vsaka svoje pogoje. Kocka je padla, izgleda pa, da se domino še nadaljuje. Zadnje vesti navajajo hude boje med muslimanskimi Hrvati in Srbi. R. Holbrook je v Rimu izjavil, da mir na Balkanu še ni tako blizu, kot želimo. Clinton pa je optimist: Zanj je novo premirje nov, soliden korak k miru. V izjavi časnikarjem je pribil: „ZDA bodo uporabile vse možnosti uveljaviti svoje načrte in prispevati z vsem, kar zagotavlja mir." NATO letala še vedno nadzorujejo s svojimi poleti Bosno, zlasti področja, ki ločijo srbsko Bosno in Bosansko-hrvaško konfederacijo. Tiskovne agencije istočasno napovedujejo srečanje vojaških strokovnjakov v Virginiji (ZDA), kjer se vadijo elitne severnoameriške čete za Bosno. H3©dto3[BOQi) [b©g|iIICD(3©V7 je nedvomno najbolj kočljivo vprašanje miru na Balkanu. Hrvaška redna vojska je zasedla Krajino in pred njo je zbežalo proti jugu več tisočev srbskih beguncev, po ocenitvi ZN 130—150 tisoč. Dežela je gospodarsko uničena. Pred letom 1992 je živelo v severni Bosni pol milijona hrvaških in muslimanskih Bosancev. Večino so izgnali bosanski srbski ekstremisti. Po ocenah živi danes na tem področju le okrog 30.000 Hrvatov in 37.000 Muslimanov. Banja Luka m Vukovar sta bila prizorišče divjih etničnih čistk. Po srbskih napadih na Krajino je to zapustilo 400.000 Hrvatov. Zagreb računa, da se bo v Krajino vrnilo 100.000 Hrvatov. Hrvaški radio je že nekajkrat vabil hrvaške zdomce in izseljence, da se vrnejo v domovino. Obljublja jim hišo in delo. Nič manj kočljivo in tragično ni vprašanje beguncev v Srbiji. Komisarka Bratislava Marina je po beograjskem radiu prosila mednarodno skupnost, da pomaga številnim beguncem v Srbiji. Število stalno narašča. Na begu proti Banji Luki je umrlo 124.000 srbskih beguncev, pogrešanih presega 500.000. -erne Slavljenec Levstik se zahvaljuje Dragi rojaki v Argentini! Prijetno ste me presenetili in ganili, ko je naš tednik Svobodna Slovenija objavil meni posvečen daljši priložnostni zapis s posvetilom ob mojem sedemdesetem rojstnem dnevu. Posebej sem hvaležen avtorju članka in uredniku, gospodu Tinetu Debeljaku. Naj se ob tej priložnosti osebno zahva-'im trem možem: G. Rudolfu Smersuju in njegovim. Gospod Smersu je bil in je še vedno izjemen garač za koristi našega naroda; za slovenstvo sploh. Tako v taborišču v Seni-galiji, kakor kasneje vsa leta v Argentini. Bil )c dolgoletni načelnik Slovenske stranke v begunstvu, ko je bila vse do 1990, vsa leta v domovini prepovedana. Stranka, ki ji je Načeloval in jo vodil, je omogočala, da so slovenski ljudje v Argentini in v diaspori sPloh, ohranili duhovne, moralne in narod-ne vrednote, kamorkoli že je stopila noga slovenskega begunca. Gospod Smersu, zahvaljujem se Vam, ker ste se me spomnili, 'N ponosen sem, da sem z Vami sodeloval °d tu iz Italije. Slovenski narod Vam je hvaležen za vse kar ste naredili zanj. Zapisani ste v naših srcih, še enkrat hvala. občutene. Sam veš, da brez pretiravanja povem, da si največji in najsposobnejši slovenski gospodarstvenik v Argentini. Ko-likerim našim beguncem si omogočil delo in zaslužek v svojem podjetju! Koliko si dal za slovensko kulturo in za slovensko bit sploh! Ko sem obiskal Argentino in so mi razkazovali slovenske ustanove, sem pogosto slišal: „To nam je pa Zupan omogočil." Ali pa: „Tudi za to gre zahvala Zupanu." Menim, da zdaj razumeš, zakaj so mi toliko pomenile Tvoje čestitke. Hvala Ti Herman! Gospodu dr. Marku Kremžarju Gospodu Hermanu Zupanu se zahvaljujem za tople besede, polne v°ščil in dobrih želja, ki mi jih je namenil °b moji sedemdesetletnici. Že sicer je prijelo prejemati voščila in čestitke, toda dra-81 Herman, ko voščila prihajajo od gospodarsko tako pomemebne osebnosti kot si Ti, s° nii, kot gospodarstveniku, še toliko bolj NOVA PRILOŽNOST Zakon o dopolnitvah zakona o matičnih knjigah, po katerem je mogoče po kratkem upravnem postopku ugotoviti smrt padlih in pobitih v revoluciji in po njej, ima več razsežnosti. Prva, ki je le praktičnega pomena, je, da po novem ni več treba dokazovati, da pobitih med revolucijo in po njej ni več med živimi. Od tistega davnega upanja, da so „na prisilnem delu v Srbiji", prek večde-setletnega skrivnega pogovarjanja od osebe do osebe, pa do tako imenovane „spravne" maše v Rogu pred nekaj leti in še do letošnje petdesetletnice ni bilo nobenega pravnega akta, ki bi priznaval, da so nekdaj številne osebe sploh umrle. Posamezne smrti je bilo treba strogo dokazovati ali začenjati pred sodiščem dolgotrajen postopek, v katerem je bil pogrešani proglašen za mrtvega. Takih postopkov so se posluževali samo nekateri od tistih, ki so nujno potrebovali mrliški list. Zakon, ki je bil izglasovan meseca maja, pa to zelo olajšuje. Druga razsežnost zakona je deklarativna. Suhi stavki zakona namreč formalno priznavajo, da se je nekoč le „nekaj zgodilo". To priznanje je glede na velikost tragedije sicer nezadostno in je znano, da so se nekateri v Sloveniji zelo trudili, da bi bil zakon ustreznejši. Poslanci LDS in ZLSD so to preprečili. Vendar zakon tudi tak, kot je, mnogo pove in prizna. Tretja razsežnost pa je naravnost politične narave. Pred meseci je predsednik Milan Kučan v javnem govoru dejal, da je bilo pobitih domobrancev „več kot tisoč". Ni mogoče verjeti, da demokratično izvoljeni predsednik ni nalašč ponaredil števila žrtev in zatajil stvarnost. Predsedniku Kučanu in njegovim lahko zdaj Slovenci v domovini in po svetu dokažemo, da je bilo več tisočev tistih, ki so jim njihovi politični predniki vzeli življenje. Obžalovati je, da ni bila v zakonu sprejeta možnost, da bi bili lahko predlagatelji za ugotovitev in vpis smrti tudi društva, npr. Nova slovenska zaveza, ki bi smela vlagati zahtevke tudi po seznamih. V tem primeru bi številke govorile same po sebi, zato so to nasprotniki preprečili. Kljub vsemu zakon daje možnost, da s skupno akcijo, ki naj bi se začela takoj, prikažemo pravo število žrtev in razsežnost slovenskega genocida. Vsi sorodniki in svojci po svaštvu smo k temu poklicani. Nova priložnost je torej pred nami. Vsakdo, ki ima svojega človeka v Rogu, Teharjah ali drugod, naj vloži predlog za uvedbo uradnega postopka za vpis njegove smrti. Z vlogami ne odlašajmo in poskrbimo, da jih bodo oddajali tudi prijatelji in znanci. V dvomu, ali ni morda že kdo vložil predloga za določeno osebo, ga zaradi gotovosti vložimo vseeno. Vsekakor bo upoštevan prvi vloženi predlog. Nova priložnost je pred nami. Izrabimo jo! A. F. Mrliški listi za padle in pobite V št. 36 našega lista smo objavili podatke o novem zakonu, ki omogoča vpis v matično knjigo umrlih za padle in pobite med revolucijo in po njej. Za vse, katerih smrt še ni vpisana, je zdaj mogoče dobiti mrliški list brez sodnega postopka, in na to znova opozarjamo. Vpis smrti in izdajo mrliškega lista lahko zahtevajo sorodniki po krvi in svojci po svaštvu, ne glede na to, ali so državljani Republike Slovenije. Zahteva se lahko vloži tudi po pooblaščencu, in to neposredno pri upravni enoti (na sedežu prejšnjih občin), na katere območju je imel umrli stalno prebivališče, ali če to ni znano, rojstni kraj. Vloga se lahko pošlje tudi po pošti ali vloži na diplomatsko-konzularnem predstavništvu. Za vpis v mrliško knjigo zadostuje, da predlagatelj s svojo izjavo izkaže, da je bila smrt verjetna, lahko pa priloži tudi izjave prič, listine in druga dokazila. V večini primerov je težko ugotoviti datum in kraj smrti. Zato zakon dopušča, da se lahko vpiše le mesec ali leto smrti, brez podatka o kraju. Po vpisu smrti izda upravna enota predlagatelju mrliški list, brez ugotovitve državljanstva umrlega. Vloga predlagatelja in odločba upravnega organa sta prosti plačila upravne takse. Zakon o tem izrednem postopku za u-gotavljanje in vpisovanje smrti bo veljal pet let od 27. maja 1995 dalje. V pomoč predlagateljem so pripravljeni obrazci s potrebnimi podatki. Obrazci niso obvezni, so pa priporočljivi in bodo na raz-polago v pisarni društva Zedinjena Slovenija, zadruge SLOGA in pri drugih ustanovah, ki bodo to posebej objavile. Zapleti v se moram prav tako posebej zahvaliti za toplo daljše pismo, poslano po telefaksu. Za tako lepe in odmevne besede, dragi Marko, se Ti najlepše zahvaljujem. Pod Tvojim načelovanjem Slovenski ljudski stranki si me imenoval za izrednega strankinega zaupnika za zamejstvo in domovino. Sicer bom o Tebi rekel še katero ob Tvojem jubileju. Naj Ti rečem samo še hvala za Tvojo nedavno doma izdano knjigo Sivi dnevi. Pred koncem tega mojega „odprtega pisma" naj samo še opozorim na majhno netočnost v zapisu o meni: Nisem bil namreč tajnik Taboriščnega odbora v Servi-glianu, ampak v Senigaliji, pod predsednikom Petrom Hornom. Še enkrat najlepša hvala uredništvu Svobodne Slovenije in vsem, ki ste se me spomnili. Zelo si želim, dragi rojaki, da vas čimprej spet obiščem v Argentini in se z vami srečam. Vaš Vinko Levstik P. S.: V tiskovni sklad Svobodne Slovenije pa 100 DEM. Socialdemokrati in SLS so končno pristali na pobudo, da tudi formalno sodelujejo v koaliciji v ljubljanskem mestnem svetu. Neurejene razmere so nastopile, ko je mestni svetnik iz vrst SKD, študent političnih ved Peter Sušnik, odpovedal poslušnost svoji stranki in postal lojalen Socialdemokratom. Peter Sušnik je namreč zasedel vplivno mesto v organih Mesta, ki je pomembna za nadzor javnih mestnih služb. SKD je vseskozi zagovarjala načelo, da mora imeti nad javnimi mes mirni službami, kjer se obračajo ogromne vsote denarja, nadzor več strank, ne ena sama, da se prepreči možna zloraba. Kljub dogovoru o razdelitvi mest v raznih organih pa socialdemokrati niso hoteli obljubiti, da bodo podprli zamenjavo Petra Sušnika z drugimi, bolj izkušenim človekom iz SKD, Damjanom Dolinarjem, ki je bil v prejšnji mestni vladi „minister" za komunalo in je lojalen SKD. Zdaj so na to pristali in spet obstaja upanje, da se bodo razmere uredile. O tem smo dobili naslednje sporočilo: Danes, 5. oktobra, so se sestali predstavniki strank slovenske pomladi SKD, SLS, SDSS ter obravnavali problematiko sodelovanja teh strank v Mestnem svetu v Ljubljani. Koalicijska pogodba je bila potrjena in nadgrajena, podpisan pa je bil tudi dodatek k tej pogodbi, po kateri ima vsaka stranka avtonomno pravico do zamenjave svojih predstavnikov na funkcijah, ki jih imenuje Mestni svet in ki jih zanjo predvideva koalicijska pogodba. Predstavniki SKD, SLS in SDSS so se strinjali, da je osnovni interes strank slovenske pomladi v Mestu Ljubljana nemoteno delovanje Mestnega sveta v korist vseh meščanov Ljubljane, ter se dogovorili, da do seje Mestnega sveta ne bodo posamično javno komentirali dogajanja v zvezi s sodelovanjem strank slovenske pomladi na mestnem nivoju. Mestni odbor SKD, SLS, SDSS Boštjan Turk (SKD) - Dimitrij Kovačič (SDSS) - dr. Berta Jereb (SLS) '*$$44 • Mladinski dan . .{JI1 JLt ,Ti. ~ v Slovenski vasi , *^y>r , ‘ ' v V. ■ ■,»* . V'^«4*1)0, 24. septembra je bil pod 5 •; sončnim nebom 44. Mladinski dan v Slo-f $ v^n^ki vast: Pričel je ob devetih dopoldne . i s sjpygsno'sveto mažo na praznik'sv. Vin-V.j vej$kega, ki jo je daroval Franci : Pa»l& tnašo sta pela Mladinski zbor j in mešani pevski zbor. Po maši se je vršilo t . i^dvtg^nji zastav s petjem argentinske in ’ i?)’- sioyenj^^urone. Takoj za tem so se začela 'Mekrppvaoja. i ./ .‘>Prii>ogpmetu sta-prišla v finale moštvi ; f'; .iž.lBlcnpna,kt je bil premagal Slovensko vas . z 0}^stmetrbvkami, in moštvo iz San Jus-. ^T ^ ^^valeS nad Carapachayem in Ra-mos Iftejjjp (tudi z enajstmetrovkami). Fi-' i nalp je-^obUd moštvo iz San Justa, ki je ; , xk^e^'p^p mesto. V odbojki pa so zma-M ?ab Martina, ki so prema-j? kanaos Meji je in San Justa. -Biip^Sd^čdtAHIe proti Moronu, ki je v ^G^girTkrogu ptferaagal Slovensko vas. *so končala pred 19. uro; . / ‘ ,/|^ij Ijvtfturni. program ni preveč zaka-■}'}ii.r snik' ,<* ? ijyiarko Kocijančič in Marko Paljota, vo- z . diteW£yp^ogi:^nia,sta najprej naredila uvod .Gerkman, predsednice SDO nKnih besedah so začele nastopati skupine, ki so nam prikazale razne poklice. Videli smo majhne slikarje pod vodstvom Lojzke Mehle in Geraldine Rome, korak dekliških četic pod vodstvom Marije Zupančič in kuharje ter kuharice pod vodstvom Helene in Tonija Cerarja. Boris Rot in Dani Grbec sta pripravila vaje o kmečkem poklicu, kateri je sledil nastop natakaric pod vodstvom Veronike Berčič. Za zaključek, kot je že navada, smo še enkrat videli, kaj je pripravil Bogo Rozina z našo folklorno skupino. Po kulturnem programu je bila prosta zabava v dvorani s sodelovanjem orkestrov Rock & Polka in Nemesis. Lahko bi naredili razne vrste kvalitetnih in tehničnih kritik, nekatere pohvalne, druge pa ne. A važno je, da se je mladina zavzela, in s trudom pripravila ves Mladinski dan; posebno še, da so se v tako velikem številu pridružili tako otroci kot mladina. Ni odveč, da se zopet zahvalimo vsem tistim, ki so pripomogli, da se je mladinski dan tako lepo odvijal. Za zaključek pa izrazimo željo, da bi se naslednje leto spet toliko ljudi, ali še več, pridružilo 45. mladinskemu dnevu. Ililff-vGallus poje v*V^V*. , , - • \J'V* 'i!' •'* ■ ■ v»,,Kkj fte Gallus, ali še živi?" me je vpra- . ’ . šal znanec, kp sva se slučajno srečala na . > avtobusi?. Gallus še poje, zadnje čase tp^^rgfiTiti|i^eipu občinstvu in sicer cer- 13; |tvgustp smo skupaj z Mladinskim ‘G? zbCjrcujt i? Šap Jiista peli v San Isidro, v 3 V je„župnik Tone Rant SDB. Pri ■smo skupaj z Mladinskim . zbprtitp $t»4 vodstvom dirigentke gospe A-n^rejjke'Selan Vombergar prepevali ' ŠeljM^eitaVo. mašo. Pred mašo je imel ' k,okc^4'c«rkvene glasbe Gallus, po maši pa •. '■•"Mlasilnski zbor. ' ' J: - nastop smo imeli 20. avgusta. 'Ipkrat je Gallus ppl Schubertovo mašo v • 1 ^orkPiičsV. Magdalene Sofia Barat, fara v ■i- /,;■ Ga^aqvj, 'Na. koncertu po maši smo peli .• skladty;Mpzarta, Schuberta, Handla, ' Wagner ja. Cesar Francka, Čajkovskega itd. Isti kprtceri‘cerkvene glasbe in Schubertovo pjašo šttv^ ponovili 2. septembra v cerkvi je dušni pastir Janez Pintar. Hvaležni farani so nam pripravili zakusko. Nismo se dolgo mudili na fari, ker smo isti večer praznovali 80. letnico našega ustanovnega člana in pevca Ivana Rodeta. V Slomškovem domu smo imeli asado. V prijetni družbi in odlični postrežbi nam je minil večer. V Slomškovem domu imamo redne vaje. Ob obletnici blagoslovitve 17. avgusta smo sodelovali pri kulturnem delu prireditve in sicer s krajšim koncertom Marijinih pesmi. Pri vseh koncertih nas je spremljal na orgle prof. Ivan Vombergar. Dirigirala nam je naša draga Anka Savelli Gaser. Kaj pa bodočnost? Za peto obletnico osamosvojitve Slovenije (prihodnje leto) pripravljamo koncert narodnih in domoljubnih pesmi. Že dalj časa imamo v načrtu obisk v notranjost dežele, k rojakom pod Ande. Mogoče se nam bo v prihodnjem letu ta želja izpolnila. Pa še kaj... .^Ne^ASpfiora del Perpetuo Socorro", kjer •? %' 'WlF fJrS •• fii .‘•V-V- t V 7* J- : r ‘ Obisk Logaškega okteta v Slomškovem domu '• »S/.* *:• yf il^dej|o, 8. oktobra je obiskal Slom-•'V Logaški oktet. Z zelo uspešnim