Štev. 126.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto Din 90’— za pol leta Din 45*—
V Ljubljani, sobota, 3. junija 1922.
Leto II.
Uredništva in upravništvo * Ko-prtarjed ulici štev. 6 — Telefon uredništva štet SO — Telefon s upravnlštva štev. 328 «=»
CENE PO POSTI:
za četrt leta Din 22‘50 za en mesec Din 7’50
V upravi stane mesečno Din 7*— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
Ko prihalafo kralji...
Pretekle tedne je Primorska stala pod vtisom obiska italijanske kraljeve dvojice.
V	naših časopisih je bilo brati veliko začudenje nad postopanjem tržaških slovenskih voditeljev ob tej priliki. Nismo si mogli misliti, da bi svobodoumno in samozavestno goriško slovensko ljudstvo postalo tako lakajsko, kakor je poročala »Edinost«. In res! »Goriška Straža-?, glasilo kmetsko-delavskih zvez, prinaša 31. maja naslednji članek, ki dobro označuje mišljenje delovnega slovenskega ljudstva:
»Med najbolj zanimive dogodke političnega življenja spadajo prihodi kraljev in cesarjev med ljudstvo. Pri takih prilikah se polasti celih krajev neke vrste mrzlica, ki se širi kakor španska bolezen jadrno od človeka do človeka. Ko se kralj ali cesar približuje deželi, zgubljajo nekateri kar pamet. Ne vedo, kaj bi počeli, kam bi se deli, govorijo s trepetajočim glasom, hodijo z razburjenimi koraki, roke se jim tresejo od strašnega nemira. Dobiš vtis, kakor da se ne bliža med ljudstvo človek iz mesa in krvi, temveč nadnaravna prikazen, ki jo obdajajo tajne moči in sile.
Tej kraljevi ali cesarski bolezni je podvržena predvsem gospoda, v prvi vrsti tisti, ki se zdijo ljudstvu najbolj imenitni in ponosni. Odkod ta čuden pojav? Kako naj si ga raztolmačimo? Kar brez vzroka se ne godi in vrši nobena stvar na svetu. Tudi gospodje, ki se ob kraljevem prihodu hočejo zmešati, ne delajo tega zastonj. Oni pričakujejo nekaj, se veselijo in bojijo nečesa, trepečejo za neko stvar, ki ima priti. In res, vsi civilni komisarji, vsi visoki uradniki, načelniki, ravnatelji in drugi imenitni gospodje pričakujejo od kraljevskih obiskov odlikovanja. Po noči in po dnevi jim plešejo pred očmi križci, kolajne, zeleni in modri trakovi, rumene zvezde in krone. Neskončno hrepenenje po naslovih in naslovčkih jih žene naprej kakor lokomotiva in v glavi jim šumijo vrtinci. Da jim ne uteče naslovček, začnejo priganjati ljudstvo, se mu dobrikajo, mu grozijo, se sladko smehljajo, gledajo jezno, milo prosijo in strašno žugajo, da bi se trd kamen zjokal Ko se pa pripelje kralj, kraljica, njegovi otroci in vse spremstvo končno v deželo, tedaj začne prava in pristna znorelost. Svobodni možje se spremenijo, preden obrneš roko, v« postrežčke, v svojih frakih se zdijo kakor brezmejno vdani natakarji, človek bi jim stisnil v roko napitnino ali jih prosil, naj nesejo kovček na kolodvor. Če jih kralj nagovori, jim grejo mravljinci po udih in se jim zvija drob v telesu. Najraje bi se zjokali in prosili odpuščanja, da stoje na nogah. Če se kraljica nasmehne, bi se namah zvalili na tla in si začeli trgati obleko s telesa. Od miline bi si izpulili vse lase iz glave.
Vse to smo videli in doživeli mi ob prihodu kralja in kraljice na Primorsko. Kar je uganjala merodajna gospoda s kraljevo družino, je bila orientalska orgija, ki se mora gabiti vsakemu človeku zdrave pameti. Njihovo časopisje je naslikalo kralja za najsilnejšega junaka naše dobe, ni ga človeka na svetu, ki bi bil bolj inteligenten, bolj energičen, bolj mil, dober, ljubezniv, napravili so ga za učenjaka, opevali njegov obraz, njegov smehljaj, slavili njegovo nadčloveško modrost, poveličevali Vsako kretnjo njegove glave in mu kadili kakor maliku. Kraljica pa je bila svetnica, Pred katero je treba klečati s svečo v roki. To je najlepša roža na svetu, takih oči niso še videli narodi, take matere ne pozna človeški rod. Dobrotnica bolnikov, tolažnica žalostnih, pribežališče sirot in revežev, skrinja vsega usmiljenja, posoda dobrote, opora zapuščenih in ponižanih, vir ljubezni, kraljica vdov je šla kakor nadzemska prikazen skozi naše kraje. Vi milijoni mater in deklet, ki ste le ljudje, skrijte se v prah, trkajte se na grešna prsa in molite. Večjega pačenja in zasmehovanja resnice si človek ne more misliti. Ti !akaji, ki trapijo s svojimi neumnimi histo-rtjami ubogo ljudstvo, hočejo, ker so sami lakaji, da bi postal tudi narod lakaj s krtačo v rokah, da osnaži na povelje oblastnikom čevlje.
To je ista gospoda, ki st je skoro zlomila hrbtenico pred Francem Jožefom in Padala vznak pred Karlom in Cito. To so Uudje, ki bi si od navdušenja odrezali vrat tudi ob prihodu kakega indijanskega vojvode v Julijsko BeneČiio. Borili bi se se*
veda kakor besni med seboj, kdo da prejme od vojvode v dar obroček za v nos. Šteli in zapisovali bi si vestno vse kih-ljaje vojvode in jih opevali na harfi, poveličevali bi zapestnice, ki jih nosi knez na nogah.
Ni večjih nasprotnikov politične zaved-
nosti in zrelega državljanskega mišljenja 3judstva kakor je hlapčevska gospoda s kadilnicami v rokah.
Ljudje, ki zavzemajo v javnem življenju važna, odločilna in odgovornosti polna mesta, so lahko veliki dobrotniki države in ljudstva, ali pa veliki škodljivci.«
ifil
Sefa alade.
Sp®ra*Mtn z Italijo, — Amnestija. — Posolilo.
Belgrad, 3. junija. (Izv.) Sinoči do pol 9. ure zvečer se je vršila seja ministrskega sveta, ki se je pričela ob 4. uri popoldne. Na tej seji je bila končana debata o naši pogodbi z Italijo. Minister Trifkovič je sporočil, da mu je javil dr. Ninčič, da se pripelje danes popoldne v Belgrad. Pašič v glavnem soglaša s pogodbo. Nato je ministrski svet razpravljal o amnestiji. Dopoldne so bili ministri Trifkovič, Markovič in Pribičevič pri kralju v avdijenci in
so se v tem vprašanju sporazumeli. Min. svet je definitivno izdelal tozadeven ukaz, katerega podrobnosti pa se drže v strogi tajnosti, kar je dalo povod raznim komentarjem. Dolgo se je potem razpravljalo o najetju posojila in so proučevali tudi ponudbo Antoinea. V parlamentarnih krogih se govori, da je ministrski svet sklenil, da se sprejme Blerova ponudba in da se bo danes podpisala tozadevna pogodba.
Konlrnio nad finanlnln gsspodarstvom
i
Belgrad, 3. junija. (Izv.) Že pred dnevi je nastal med vlado in finančnim odborom spor radi vprašanja kontrole nad državnimi dohodki. Finančni odbor je mnenja, da mora izvrševati to kontrolo finančni odbor ali pa poseben parlamentarni od-
bor, kajti sicer ni mogoče imeti točnega pregleda in podatkov o proračunu. Podatki, ki jih dobiva sedaj finančni odbor, so zelo pomanjkljivi in nezanesljivi, kar se je prav dobro videlo pri proučevanju sedanjega proračunskega predloga.
Trbeeeiiska drnZba in radarji.
Trboveljska premogokopna družba je slovenskemu delavstvu prava mačeha. V rokah dunajskih velekapitalistov - Židov je naravno, da družba gleda v našem gelav-stvu samo objekt izkoriščanja in izmozga-vanja. Na vsa boljša mesta nastavlja Nemce in Žide in gre pri tem celo tako daleč, da za nameščence in paznike v jamah nastavlja raje pastirje in mesarje, ki o delu v jamah nimajo niti pojma, kakor da bi na ta mesta postavila naše domače in izkušene moči.
Družba dela ogromne dobičke. V njenih rudnikih je zaposlenih 9262 delavcev, ki producirajo dnevno 440 vagonov premoga, to je približno 4400 ton. Premog prodaja družba po 810 K tono. To je skoro za polovico dražje kakor državni premo-gokopi, kjer so kljub temu delavci dosti bolje plačani, n. pr. v Velenju in Zabukovci. Nasprotno pa družba pri drugih stvareh denar kar razmetava. Tako je izdala dosedaj 16 milijonov za razkošno opremljeno vilo, v kateri se bo dvakrat ali trikrat na leto šopiril in mastil kak dunajski židovski magnat. Za luksus te gospode se ureja tudi poseben vrt. Dnine za obdelavo tega vrta znašajo za dva meseca 128.000 K. Na ta način pa se ureja vrt že dve leti.
Pri trboveljski premogokopni družbi dobi rudar povprečno 100 kron dnevno, vštevši družinske člane, če pa pomislimo, da dela mesečno 24 ali 25, v najboljšem slučaju 26 dni, potem pride na rudarsko družino za vse potrebščine 78 do 80 kron
dnevno. Kako naj se z 78 kronami preživlja in oblači rudar, ki težko dela dnevno 8 ur in vsak tretji teden osem nočnih ur in kako naj se z isto vsoto preživlja vee-glava družina, je vprašanje, ki ga ne bo mogel pač nihče rešiti.
Včeraj ob 9. uri so se sestali zastopniki delavstva, premogokopne družbe in soc. skrbstva v knjižnici vladne palače v svrho pogajanj za zvišanej mezd rudarjev. Takoj ob pričetku se je generalni ravnatelj trb. premog, družbe izrazil, da se po nalogu vrhovnega sveta trb. prem. družbe sploh ne spusti v nikaka pogajanja, dokler obratno ravnateljstvo državnih železnic v Belgradu ne pripozna povišanja cen premogu. Državna železnica dolguje‘trboveljski premogokopni družbi 36 milijonov kron. Dasiravno je družba že opetovano opozorila ministrstvo saobračaja, da naj ono gleda, da se zaostala vsota poravna, se še ni ničesar ukrenilo, vsled tega se družba tudi pogajati noče. — Predsednik Zveze industrijcev se je postavil na stran družbe in precej ostro napadel vlado. V istem smislu je govoril tudi gosp. dvorni svetnik inž. Strgar kot rudarski glavar, ld je vodil pogajanja. Po več kot 4 ure trajajoči debati so se pogajanja brez uspeha končala. — Tovariš Kukman kot zastopnik Strokovne zveze rudarjev je interveniral pri Jugoslovanskem klubu, da bode le ta podvzel najenergičnejše korake v prilog delavstva, ki se itak že sedaj nahaja v skrajni bedi — po krivdi raznih koritarjev.
Protestni shosš proti razpustu občinskega sveta.
V	veliki dvorani hotela »Union« se je vršil snoči ob mnogoštevilni udeležbi ljubljanskih volivcev protestni shod proti nasilnemu razpustu ljubljanskega občinskega sveta. Shod je otvoril ob pol sedmih bivši občinski svetnik Franc Orehek v imenu koaliranih strank in predlagal za predsednika bivšega župana dr. Periča, kateremu so prirejali zborovalci prisrčne, več minut trajajoče ovacije, vsklikajoč: »Živel naš novi župani« Za podpredsednika shodu sta bila izvoljena bivša občinska svetovalca gg. Orehek in Ambrožič.
Prvi je govoril bivši občinski svetnik Rupnik od NSS. Ugotovil je uvodoma, da pokrajinski namestnik Ivan Hribar ni ščitil zakona in pravice, marveč je dal z aktom razpusta svojo politično moč na razpolago krivici in nasilju, pogoltnivši svečano dano besedo slovenskemu ljudstvu. Govornik je podrobneje opisal »delo« liberalne stranke, ki je skozi 39 let neomajno gospodovala na ljubljanskem magistratu, »delo« delegacije JDS v pravkar razpuščenem občinskem svetu, ki je onemogočala ob vsaki priliki velikopotezno delo magistratne koalicije ter intrigirala pri pokrajinski upravi ter centralni vladi zoper avtonomno zastopstvo ljubljanskega mesta.
Iz govornikovih stvarnih izvajanj je bilo več kot jasno razvidno, da ni imela vlada za razpust niti enega tehtnega vzroka, razen neosnovane želje mladoliberalne ban-koratske klike, ki hoče na vsak način in za vsako ceno dobiti vajeti na magistratu v svoje roke, da bo neomejeno razpolagala z 25 milijoni iz »Mestne hranilnice ljubljanske« ter delala z njimi v škodo ljubljanskega občinstva verižniške bančne- kupčije, morda še umazanejše, kot so pravkar razkrite mahinacije »Jadranske banke« v škodo ^propagandnega« in «visokošolskega fond«.« Govornik je žel burno odobravanje. Za njim je govoril bivši občinski svetovalec urednik tov. Franc Kremžar od SLS. Njegov govor, ki je bil mnogokrat prekinjen z dolgimi aplavzi, prinašamo na drugem mestu.
Kot tretji je govoril bivši poslanec Zvonimir Bernot v imenu SPJ. V svojem govoru je poudaril, da mora Ljubljana pri prihodnjih volitvah postaviti samo 2 fronti: Fronto delovnega ljudstva proti demokratski listi, da se tako enkrat za vselej' vrže ob tla diktatura brezpomembnih klik, ki ne uživajo nobenega zaupanja v ljudstvu.
Nato je dr. Perič po krajšem govoru zaključil enodušni, krasno uspeli shod. Iz razpoloženja zborovalcev je soditi, da bo žela JDS pri prihodnjih volitvah za seiani veter === vihan.
PoSHSCna kriza med primorskimi Šimenci
Kkaro znano, so se Slovenci v anektiranih italijanskih pokrajinah iz narodnih razlogov zedinili v eni sami politični organizaciji:	političnem društvu »Edinost«.
Umevno je, da se taka edinost spričo poostrenega boja med delavnim ljudstvom in kapitalizmom — bodisi praktičnim, bodisi samo načelnim — skrajno težko obdržati. Res je bilo tudi v pol. društvu »Edinost« ob vsaki priliki mnogo mučnega trenja. To stanje je postalo o priliki kraljevega obiska naravnost nevzdržljivo, kar je prišlo do izraza na izrednem občnem zboru, ki se je vršil v Trstu 2, t. m.
Tu so Goričani nastopili s predlogom, naj si vsaka pokrajina ustanovi svojo lastno politično organizacijo, skupnost pa naj se ohrani le o vbliki narodnega sveta, sestavljenega od odposlancev teh organizacij. Po dolgotrajni in mestoma burni razpravi se je sprejel nasvet predsednika dr. Wilfana, naj Goričani svoj predlog še enkrat predlože širšemu krogu zaupnikov, iz vseh delov Goriške, Kranjske in Koroške, in tu končnoveljavno sklepajo o njem. • Goričani naznanijo društvu svoj končni sklep do konca tek. mes, Istrani so se izrekli za dosedanjo enotno organizacijo. Z ozirom na ta položaj se je volitev novega odbora odgodila. Pred zaključkom zborovanja je dosedanji dolgoletni predsednik dr. Wilfan naznanil, da odlaga predsedni-štvo. Društvene posle bo začasno vodil stari odbor,
la ntobudo HnMa.
Na včerajšnjem protestnem zborovanju proti razpustu ljubljanskega občinskega sveta je urednik Kr e m ž a r v imenu SLS izvajal sledeče:
Živimo v državi, kjer vlada »neomejena demokracija«. (Smeh.) To je čista resnica, saj nam to vsak dan razlagajo in v »Jutru« popisujejo. Tu beremo, da imamo pri nas svobode na debelo. Pri nas vlada Kantova demokracija po geslu, da so državljani dvojne vrste, eni morajo vladati, drugi pa ubogati! To je takozvana kapitalistična demokracija, ki vlada in je vladala pred vojsko po raznih evropskih državah, ta demokracija vlada še danes na Francoskem in na Mažarskem, in v pomnoženi izdaji tudi pri nas. To je demokracija tistege izvoljenega ljudstva, ki kleči pred zlatim teletom. Tisti, ki kaj reprezentira, ima pravico, da vlada; oni, ki nič nimajo, imajo 3a* mo dolžnost, da ubogajo.
Vlada pa se le prepogosto tako, da jei namen vladanja — provizija in ne blagor tistih, ki morajo ubogati. Država je po naravnih zakonih zgrajena zato, da druži vse družine, najmanjše drobce družbe, in občine, temeljne avtonomne skupine v družbi, z namenom, da prinaša ljudstvu srečno, zadovoljno in pošteno življenje. V tem je obsežena svoboda delovnega ljudstva v( svojih avtonomnih skupinah. Danes protestiramo zato, ker se nam je kršila tisočletna avtonomija ljubljanskega mesta, ki je poga-žena in na kateri stoji zmagoslavno z bar-jakom v roki eksponent balkanskih manir. Boj za avtonomijo, ki ga bojujemo, protestni shod proti razpustu občinskega sveta, je boj za svobodo našega poštenega slovenskega naroda. Mi danes tukaj na tem zborovanju zbrani, smo le en majhen del tiste armade slovenskega delovnega ljudstva, ki se bori za svojo svobodo. V tem boju stoji vsak slovenski delavec, zadnji slovenski kmet, ker se nam hoče svobode, Ako je ne dobimo, nas bo konec. Pravijo, gospodje, ki vladajo, da je podlaga države armada. Ako je to res, zakaj te podlage boljše ne oblečejo. (Smeh.) Gospodje, k! to mislijo, delajo sami sebi krivico, ker to> podlago zanemarjajo tako, da je ta »podlaga« že zunaj v svetu, ne samo pri nas, v spodtiko.
Prava podlaga države ne more biti armada, najmanj pa tako zanemarjena, marveč pošteno delo poštenega delovnega ljudstva, ki koplje, orje, seka, zida, misli, piše! in se trudi. Druga podlaga, nič manj važna, pa je v vsaki državi poštena in pravična zakonodaja, zakoni, sklenjeni pa od ljudstva izvoljenih zastopnikih. Vlada je pa zato tu, da te zakone pošteno in pravično izvršuje in se sama po njih ravna. Toda mesto zakonov vladajo pri nas vladne odredbe. Ta odtedhe se Da ori nas meniai<'
kakor srajce. Taka odredba, ki ima nalogo, da ugodi samo slučajnim osebnim interesom gotovih ljudi, je razpust ljubljanskega občinskega sveta, ki se je izvršil brez vsake podlage v zakonu samo, da dosežejo gotovi ljudje svoje namene. Kakšni pa so ti nameni?
Prvi vzrok je pač ta, da je večina razpuščenega občinskega sveta sploh eksistirala. Toda zadnji povod za razpust je bil odgovor župana Periča v javnosti na izjavo dr. Žerjava, ker se je ž njim pregrešil nad eno »ekscelenco«. Drug povod je, da se bližajo razne volitve. Treba je sestaviti voliv-ne imenike tako, da bodo v njih vsi ljubljanski prebivalci in še nekaj povrh, da bodo dobili demokrati večino. Saj pravijo sami, da imajo pripravljenih 800 Wranglov-cev. (Burni protesti.) Globokejši vzrok za razpust pa je bil denar »Mestne hranilnice. O tem pa je že govoril moj predgovornik.
To je edino moglo biti vzrok razpusta.
Ali je morda bil občinski svet razpuščen zato, ker smo poskrbeli, da mestni reveži v ubožnicah ne dobivajo na smrtni postelji samo kislega zelja in fižola, temveč juho in meso? Mnogo ljudi, ki so igrali v ljubljanski družbi veliko vlogo, išče na stara leta zaščite v mestnih ubožnicah, in zato naj oni, ki nam očitajo, da razsipavamo denar, vedo, da tudi njih same lahko zadene nemila usoda. Saj mestna ubožnica čaka ne le zapuščene žene kakega liberalnega velmoža (viharni medklici), temveč morda tudi koga teh velmož samega. Kajti nobena slava na svetu ni bolj minljiva ko slava zlata. (Viharno odobravanje.) Ali je bil vzrok razpusta morebiti sklep o zgradbi električne centrale na Savi, zgradbi cestne železnice, razširjenju vodovoda? Ali je vzrok razpusta predlog o zgraditvi ljudske kuhinje za 2000 ljudi? Ja sklep so preprečili demokrati in zato ni mogel biti vzrok. Mogoče je bil vzrok ta, da smo hoteli najeti v Ameriki dolarsko posojilo. Ali ga smejo morebiti samo ministri najemati? Ljubljana bi ga danes lahko že imela brez provizije, ko bi nam bilo dovoljeno, država pa ga še sedaj nima. (Vihamo odobravanje.) Ali smo morebiti zato razpuščeni, ker smo napravili uradniško pragmatiko, zboljšali delavcem in uradnikom plače? Ali nam belgrajska vlada to zameri? Zakaj pa vlada ne skrbi za svoje uslužbence? Od stotin milijonov, ki jih plačujemo mi vsi, smemo zahtevati vsaj to, da bodo naši drž. nameščenci, uradniki in delavci, od vlade vsaj pošteno plačani! Radi dobrega zgleda, ki smo ga vladi dali, nismo mogli biti razpuščeni.
Razpuščeni smo bili zato, ker sploh eksistiramo, ker smo zastopniki delovnega ljudstva, ker to ne prija demokratskim bankirjem. Ti stoje na načelu, da so oni državljani prve vrste, ki naj vladajo; mi pa naj le ubogamo.
Pričakovati moramo, da bodo hoteli preprečiti tudi s silo dosego pravic našemu delavnemu ljudstvu. Ena sila je razpust sam. Koliko nasilnih sredstev bodo še porabili, kdo to ve, ko ne poznamo še vseh balkanskih manir. (Odobravanje.) Gotovo je, da se zanašajo na svojih 800 Wranglov-cev na eni strani ter na drugi strani na četo tistih, ki so se udinjali mogotcem, da s tororjem uduše pokret ljudstva za svobodo. Toda vse bo zastonj! Tukaj smo zbrani v imenu svobode delovnega ljudstva, mi smo le majhen del tiste velike armade, ki stoji pripravljena v vsej Slo-
veniji na boj za svobodo, ko pride čaz zato. Ko pride čas, bodo na enf strani zbrani vsi ljudje, ki žele živeti v svobodi, na drugi strani pa bodo ostali hlapci. Armada svobode bo zmagala, hlapci pa bodo poraženi! (Viharno odobravanje.)
lanni nameščenci na Češftem in pri nas.
Večkrat se debatira po listih, kako je v tej ali oni državi preskrbljeno za državne nameščence, ki spadajo danes brezdvomno med najslabše plačane duševne delavce. Da se o tej stvari sam prepričam, sem
naprosil svojega prijatelja, državnega uradnika na Češkoslovaškem, naj mi odkrito in obširno poroča o zaslužku tamošnjih državnih nameščencev in o cenah vseh živl jenjskih potrebščin.
Iz podatkov, ki mi jih je podal moj prijatelj radevolje, sestavil sem sledečo tabelo, v kateri primerjani kupno možnost zaslužka s cenami življenjskih potrebščin. Kot vzgled navajam prejemke oženjenega uradnika VIII. čin. razreda s dvema otrokoma in oženjenega poduradnika s 4 otroci. Iz spodnje razpredelnice pa je razvidno, koliko in kakega blaga si lahko privošči s svojo plačo češki državni nameščenec in koliko naš.
Vrsta blaga	Na Češkem kupi od posameznih vrst			V Jugoslaviji		
	Cena K C. sl.	uradnik VIII. Cin. 2 otroka z mesečno plačo 2760 K. č.	podurad-nik 4 o-troci z mesečno plačo 1600 K. č.	Cena K j. sl.	uradnik Vlil. čin. 2 otroka z mesečno plačo 6200 K jsl.	podurad-nik 4 o-troci z mesečno plačo 4000 it jsl.
1 kg govedine		14	197 kg	114 kg	70	90 kg	60 kg
1 „ teletine		18	153 „	88 „	60	100 „	66
1 „ praš. mesa		22	125 „	73 „	90	70 „	44 „
1 „ prekajenega mesa .	32	86 „	50 „	120	50 „	33 „
1 „ moke		&	550 ,,	320 „	25	250 „	160 „
1 „ cukra 		7-60	360 „	210 .,	64	100	62 „
1 „ masla		35	78 „	45 .,	150	40 „	26 „
1 1 mleka		3	920 1	530 1	12	500 I	330 1
1 „ piva . 		3-20	850 „	500 „	20	300 ,,	200 „
1 ., vina-		od 24 —	115,,	66 ,.	36	I 172 „	1 110 „
100 kom. trabuk		200	1380 kom.	8C0kom.	900	700 kom.	400 kom.
100 „ kratkih 		50	5500 „	3200 „	300	2000 „	1300 „
100 „ Egiptovskih . .	40	6900	4000 „	130	4700 .,	3C00 ..
1 lepa obleka		600	4 obleke	21/,, obleke	6000	1 obleka	1 slak oMeh
1 par Čevljev		120	23 parov	13 parov	900	7 parov	5 parov
Iz prednjih podatkov, ki so popolnoma objektivni in resnični, vidimo, kako skr-be na Češkoslovaškem za državne nastav-ljence. Zavedajo se pač, da je državni nameščenec v bistvu uvaževanja vreden faktor, katerega delo upliva na red in pospešuje splošno blagostanje v državi. Zavedajo se, da je treba uradnika pošteno plačati, če se zahteva od njega, da naj dela z veseljem in brez korupcije.
Iz razpredelnice vidimo, da so cene
na Češkem tudi poljedelskih predmetov, ki se uvažajo iz Jugoslavije, dokaj nižje kot pri nas. Kdo v Jugoslaviji zahteva oderuške cene, kdo dela naravnost ogromne dobičke, kdo živi na trošlce gladujočega duševnega in ročnega delavca? Poiščite in uničite izvore draginje pri nas. Dokler ne morete ublažiti draginje, plačajte državnega nastavljenca tako, da bo mogel živeti. Bodite vsaj tako humani proti njim, kakor so na Češkem.
Uffinat Bolcpriii.
Belgrad, 2. jun. (Izv.) Povodom vpadanja bolgarskih četašev v Makedonijo je minister za notranje stvari dr. Marinkovič začel zbirati potrebne podatke za sestavo pritožbe na zvezo narodov. Bolgariji se namerava izročiti ultimat, v katerem zahteva naša vlada, naj bolgarski kabinet prepreči vpadanje bolgarskih četašev na jugoslovansko ozemlje. Ta ultimat se v pat dneh izroči bolgarskemu poslaniku Todorovu. — Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da bo naša vlada zahtevala, naj se imenuje mešana komisija jugoslovanskih in bolgarskih delegatov, ki naj o tem razmišlja, kako naj se za ve‘dno odpravi četaška nevarnost. Ta komisija naj deluje v raznih obmejnih krajih in naj na licu mesta ukrepa vse potrebno. Vojni minister je že pred enim mesecem vedel za vpade četašev in je zahteval od vlade, naj ob bolgarski meji ustvari pas, na katerem naj se proglasi izjemno stanje. Vlada pa je ta predlog odklonila, ker ni utemeljen v ustavi. — Tudi z Marinko-vičevem ultimatom se vlada še ni bavila.
'imitirajte za »Novi čas«
(Politični dogodki.,
-j- Kaj pa to? Včerajšnje »Jutro« poroča, da je načelstvo JDS izreslo dr. Žerjavu popolno zaupnico. Mi smo ugotovili na podlagi najpierodajnejših virov, da pri zaupnici ni šlo tako gladko. »Narod« pa molči o seji načelstva in o famozni zaupnici kakor grob. Na eni strani kričanje, na drugi molk, tajinstven molk ... Morda bodo gospodje od JDS postali pesniki?
-f- Protič o sporu med Srhi in Hrvati. Kakor znano, se je te dni mudil v Zagrebu Stojan Protič. Ob tej priliki je imel intervju z urednikom »Slobodne Tribune«. Protič je uredniku izjavil, da je prišel v Zagreb v prvi vrsti zbirat material za proces v aferi Pribičevič-Hercigonja. Dejal je, 'da ima na razpolago dragoceno gradivo. Sicer pa se je sestal z najvažnejšimi politiki hrvatskega bloka. Iz porazgovorov sodeč, bi se dal doseči sporazum med Srbi in Hrvati, kakor hitro preneha sedanja, za državo naravnost katastrofalna politika. Razdelitev države na oblasti je hrvatsko-srbski spor poostrila; zato se ne sme izvesti. Vse je seveda odvisno od končne odločitve radikalne stranke.
+ Proti jugofašizmu. Dne 28. maja
t. 1. se je vršil v Vrliki na Hrvatskem za-upniški shod katoliških Hrvatov. Med drugim so zborovalci soglasno sklenili resolucijo, naperjeno proti fašistovski organizaciji »Orjuna«, povdarjajoč, da odklanjajo katoliški Hrvati odgovornost za vse posledice, ki bodo nastale, ako vlada o pravem času ne ukrene potrebnih korakov, da se zatre strankarski terorizem.
-f- Slovenci v koroškem deželnem zboru. Koroški deželni zbor je v seji 2. t. m. rešil proračun za 1. 1922. V razpravi je zastopnik slovenske gospodarske stranke župnik Poljanec izjavil, da bo glasoval proti proračunu. S tem hoče izraziti, da slovensko prebivalstvo deželni vladi ne zaupa, ker ni izpolnila obvez, sprejetih in zajamčenih v mirovni pogodbi. Posebno velja to za šolstvo. Tisti Slovenci, ki leta 1920 niso glasovali za Avstrijo, se nočejo upirati sedanjemu državnopravnemu stanju, zahtevajo pa, da se izpolnijo njihove narodne zahteve; brez tega ne more biti nobene sprave.
+ D'Annunzio v nemilosti pri fašistih. Italijanski fašisti so skrajno razočarani nad preje tako oboževanim D'Annunziem. Le-ta se je te dni sestal s čičerinom, v kratkem se snide z don Sturzo ter se sploh druži s politiki ljudskih množic. To smatrajo fašisti za neodpustno zablodo in pravijo, da hočejo D'Annunzia respektirati samo še kot junaka v svetovni vojni.
-f- Gibanje avstrijskih komunistov. Avstrijska _ komunistična stranka je sklenila, da vsi komunisti svoje mandate v delavskih svetih odlože in se komunistično delavstvo toliko časa ne bo udeležilo v©* litev v te svete, dokler se komunistom ne zajamči, da bodo mogli v njih neovirano izvrševati svoje dolžnosti kot zastopniki revolucionarnega proletariata.
+ Znacionalizirana socialna demokracija. V parlamentarni debati o dr. Bene-ševem poročilu o genovski konferenci sta zastopnika socialne demokracije poslanca Hrušovsky in dr. Meissner neomejeno odobravala dr. Beneševo politiko. Ostro sta pa polemizirala s komunističnim govornikom dr. Šmeralom, ki je žahteval naj se Češkoslovaška tesno oklene Rusiji in Nemčiji prijazne politike. Povdarjala sta, da morajo biti v zunanji politiki vsikdar merodajni le interesi lastne narodne države. — Kakšno delavsko internacionalo naj še stvori taka socialna demokracija?
+ Politični štrajk v Rimu. Te dni so iz Tržiča pripeljali v Rim ostanke vojaka Enrika Totija, ki je v vojni pokazal posebno hrabrost. Med pogrebnim sprevodom v Rimu je pa padlo več bomb, ki so nekaj oseb ubile, mnogo pa ranile. Policija je aretirala do 200 oseb, večina delavcev. Delavski voditelji so zahtevali, naj se delavci izpuste na svobodo, a oblast temu ni ugodila. Nato je »Odbor za obrambo proletariata« sklenil, da se v znak protesta vprizori generalni štrajk. Vsled štrajka so bile v prvi vrsti prizadete javne naprave: vodovod, razsvetljava itd. Fašisti so grozili s protiakcijo. Po prizadevanju vlade se je štrajk po dvadnevgem trajanju dne 26. t. m. končal. Štrajk je bil vladnim krogom posebno neljub zato, ker se je vršil ravno zr časa evharističnega kongresa.
+ Možnost vladne krize v Italiji radi
—	fašizma. V Bologni in Emiliji sploh uganjajo fcršisti vnebovpijoča nasilja. Požgali so vse delavske domove, hiše socialističnih poslancev in pokretašev, pretrgali brzojavne in telefonske zveze in je voja-
Tunel.
62
Roman. Spisal Bernbard Keflermann. — Poslovenil Peter Mlakar.
Ko je bil Harriman zapustil sobo, je Allan poklical na sodbo pet inženirjev, ki so bili zapustili svoja mesta ter se odpeljali z bežečim moštvom. Odpustil lih je na mestu.
Danes je vel prekleto oster veter in inženirji niso odvrnili niti besedice. Nato je zahteval Allan tele-foničen razgovor z Robinsonom. Uradnik je pozval postaje ter jim ukazal, naj ustavijo Robinsonov vlak. Medtem je Allan proučeval načrt razdejanega rova. Bilo je tako tiho, da so slišali, kako škropi dež skozi razbite šipe.
Deset minut nato je stal Robinson pri pparatu. Altan se je dolgo pogovarjal z njim. Ničesar o Hobbyju. Ali on, Robinson, smatra za možno, da še žive ljudje v zadimljenem rovu? To da ni izključeno.
Allan je dal svoje ukaze. Čez par minut je zletel vlak s tremi vagoni z inženirji in zdravniki po zaseki navzdol ter izginil v tunel.
Allan je sam vodil in vlak je divjal v tako besnem diru skozi bobneči, prazni tunel, da so se vznemirili Allanovi spremljevalci, ki so bili vajeni velikih brzin. Po kratki uri so srečali Robinsona. Njegov vlak je bil poln ljudi, in ljudje na vagonih, ki so zaprisegli Alla-nu maščevanje, so glasno godrnjali, ko so ga spoznali v temi pri svitu svetiljk.
Allan se je peljal naprej. Na prihodnjem izogiba-lišču je zavil na Robinsonov tir, ker je bil gotov, da ga najde prostega, in ^oj besni tempo je zmanjšal šele, ko so bili sredi dima.
Celo tu na zadimljenih postajah so delali inženirji. Zaprli so železne zapahnice, mimo katerih se je dirn valil kakor pogorje kepastih oblakov. Toda postaje so bile kljub temu tako polne dima, da je bilo daljše bivanje omogočeno le zato, ker so stroji venomer potiskali
nov zrak vanje ter je bilo dovolj aparatov s kisikom na razpolago. Kakor za Allana je bil tunel tudi za inženirje delo, za katero so zastavili svoje zdravje in življenje.
Na postaji pri 352. kilometru so zadeli na Smitha, ki je tu z dvema strojnikoma ravnal stroje. Ponovil je, da mora globlje v tunelu delovati zračna sesalka, in Allan je spet pomislil na Hobbyja. če bi mu usoda ohranila vsaj prijatelja!
Takoj je prodiral globlje v rov. Toda vlak je mogel le počasi dalje, kajti pogosto mu je zaprlo pot kamenje. Dim je bil tako gost, da se je svetlobni žarometni stožec odbijal kakor od zidu. Čez pol ure se je vlak ustavil ob veliki množini mrličev. Allan je izstopil ter šel z masko na obraza v dim. V trenutku je njegova slepil-nica izginila.
Bilo je popolnoma tiho okoli njega. Nobenega glasu, le ventil njegovega aparata s kisikom je rahlo šklepetal. Allan je zaječal. Tu ga ni nihče slišal. Njegova prsa so bila ena sama divja rana. Ječe in škripaje z zobmi kakor ranjena žival je taval dalje in včasih mu je bilo, da se zgrudi pod neizmerno težo njegove neznosne bolečine.
Vsakih par korakov je zadel ob trupla. A če jih je obsvetil, so bili vedno brezdvomno mrtvi ljudje, ki so s strašno spačenimi obrazi strmeli vanj. Hobbyja ni bilo med njimi.
Nenadoma je zaslišal hropenje ter dvignil svetiljko. Isti hip se je dotaknila neka roka njegove in hropeč glas je zašepetal: »Sauve — Rešen!« Pred njim se je zgrudil človek. Bil je mlad dečko, ki je nosil samo hlače. All&n ga je dvigni! v naročaj ter ga nesel nazaj k vlaku ter se spomnil, kako je nekoč tudi njega mož v enakem položaju nesel skozi temni rov. Zdravniki so nezavestnega fanta naglo spravili k zavesti. Ime mu je bilo Charles Renard, Kanadec, in pripovedoval je, da tam notri deluje velrovod, ki se mu ima zahvaliti za življenje. Ali je še opazil kakšno znamenje o življenju
V	rovu?
Rešenec je prikimal. »Da,« je dejal, »včasih je slL šati smeh.«
»Smeh??« Spogledali so se prepadeni.
»Da, smeh. Prav razločno.«
Allah je telefonično zahteval vlake in izmenjavo.
V hipu je spet prodiral. Zvonec je bil. To je bilo moreče delo in dim jih je pogosto pognal nazaj. Proti poldnevu se jim je posrečilo, da so prodrli blizu 380. kilometra in tu nenadoma zaslišali visok daljen smeh. Ta glas je bil v molčečem, dimečem se rovu najstrašnejše, kar so slišali. Otrpnili so in nihče ni dihal. Nato so hiteli naprej. Smeh je postajal vedno bolj razločen, zvenel je divje in blodno, kakor so ga slišali včasi potapljači iz ponesrečenih podmornikov, v katerih se j« dušila posadka.
Slednjič so dospeli na malo postajo ter vdrli vanjo.
V	megli so videli dva, tri,	štiri ljudi, ki	so se valjali	na
tleh, plesali z	grozno spačenimi gibi	ter se pri tem
neprestano visoko blazno smejali. Zrak je žvižgal »iz vetrovoda v postajo, da so nesrečniki ostali pri življenju. V najbližji bližini so bili aparati s kisikom — nedotaknjeni.
Nesrečniki	so v grozi	zakričali ter	se umaknili,	ko
so nenadoma	zagledali	luč in ljudi	z maskami	na
obrazu. Zbežali so v kot, kjer je ležal mirno stegnjen mrtev mož. Molili in skomljali so od strahu. Bili so Italijani.
»Ali je kdo tu, ki govori italijansko?« je vpraša) Allan. »Snemite si maske.«
Neki zdravnik je pristopil ter začel, dušeč se v dimu, govoriti z hlazniki.
»Kaj pravijo?«
Zdravnik je od prepasti komaj mogel govoriti.
»Ce jih prav razumem, menijo, da so v peklu!« je dejal mukoma.
»Recite jim za božjo voljo, da smo prišli, da jih popeljemo v nebo,« je kliknil Allan
(Dalje*
ško organizirali. Fašistovske tolpe cenijo na 10.000 mož in še vedno dohajajo nove. Posebno jim je tez giavo bolognijski prefekt, katerega hočejo na vsak način zamenjati s fašistom. V političnih krogih se govori, da je vlada v tem vprašanju needina. Eni ministri so zato, da se prefekt odstavi, drugi pa so proti. Predvsem zahtevajo po: polari, da vlada na vsak način stre faši-stovski teror, ki bije vsaki svobodi v obraz. Ministrski predsednik de Facta se nagiblje k zadnji struji. Ni izključeno, da ride vsled teh različnih naziranj do vladne rize, ki bi utegnila imeti za Italijo nedo-gledne posledice:	popolno meščansko
vojsko.
SHS
Velika svoboda. Stojan Protič je izjavil uredniku »Slobodne Tribune«, da je predsednik demokratske stranke Ljuba Davidovič povodom svojega bivanja v Zagrebu nameraval stopiti v stik s hrvatskim blokom, da pa je ta korak opustil, ker mu je minister Svetozar Pribičevič to namero preprečil s tem, da je Davidovicu stavil ultimat. Pribičevičevi ultimati pa niso za smeh in kratek čas. Nekdo je, ki bi to lahko dokazal, pa je — šalibog — nepismen in neustmen...
jDnevtii dogodki
— Westfalski Slovenci nujno rabijo šolskih knjig za svoje otroke. Pomislite: Čehi na Westfalskem imajo več ljudskih šol in dve gimnaziji; 28.000 vvestfalskih Slovencev nima niti ene ljudske šole. In vendar bi svoje otroke radi vzgojili v slovenskem duhu. Toda kje naj dobijo slovenskih knjig, predvsem abecednikov, prvih čitank?! Pomagajmo jim! Prosimo vsa razna društva Slovenije, naj zbero ljud-skošolskih knjig — čeprav starih, pri nas nerabnih — ter jih pošljejo v Ljubljeno; v torek popoldne od 2. do 6. ure bomo v Unionovi dvorani take knjige sprejemali, da jih naši rojaki kar seboj odpeljejo. Vsaj nekaj takih knjig — upamo — jim bomo dali že zdaj. Potem pa jih še več pošljemo za njimi. Knjige bo v dvorani »Uniona« v torek, 6. t. m. od 2, do 6. ure sprejemal odbor SKSZ.
— Nov nuncij v Belgradu. Sv. stolica je imenovala namesto msgr. Cherubini-ja novega nuncija v Belgradu msgr. Pelle-grinetti.
— Slovensko planinsko društvo naznanja, da se otvori koča na Veliki planini nad Kamnikom na Binkoštno nedeljo. Preskrbljena bo z dobro pijačo in z vsemi potrebnimi jestvinami. Oskrbnica bo gostom gotovo najbolje postregla. Ker se vzbuja flora se ta lahka tura priporoča vsem, ki si žele razvedrila v lepi planinski okolici in razsežnem razgledu.
— Tržiške novice. Izobraževalno društvo sv. Jožefa kot zadnjo igro v letošnji sezoni priredilo »Kovačevega študenta«. Nastopil je tudi ženski in mešani društveni pevski zbor. — Gospodinjski tečaj se je končal tekoči teden. Le malo deklet je vztrajalo do konca. — Obrtno-nadaljevalna šola je ob sklepu priredila razstavo risalnih in pismenih izdelkov učencev. Razstava, ki je pokazala veliko marljivost in nadarjenost učencev, je Mia dobro obiskana. — Pri volitvah pridob-ninske komisije je obrtna zveza postavila v IV, razredu lastne kandidate, V trži-Škem sodnem okraju je zmagala lista Obrtne zveze z veliko večino proti listi, postavljeni od gremija. V III. razredu ni volil nihče. — Fantje in dekleta iz Bistrice
Brirede na binkoštno nedeljo dve igri: 'va Pavla in Planšarica. Čisti dobiček je namenjen pokritju stroškov za podružnico Sv. Jurija, To je prvi nastop Bistričanov, ki so se sami izvežbali. — Opozarjamo bratska društva na 25 letnico društva sv. Jožefa, ki se bo slovesno praznovala prvo nedeljo v juliju in prosimo, da nas posetijo tedaj z zastavami. Orel praznuje 15 letnico obstoja in blagoslovi novo zastavo,
— Kraljeva poroka in vpokojenci. Vpokojenci južne in državne železnice kakor tudi tobačne tovarne so bili popolnoma prepričani, da se bode njihova njim z zakonom priznana draginjska doklada od prvega januarja izplačala še pred kraljevo poroko, da se bodo tega izvanrednega državnega in zgodovinskega dogodka, vzlic njihovemu bednemu položaju z veseljem spominjali. Pa kakor kažejo vse razmere, nimajo gotove oblasti nikakega čuta za glasujoče trpine. Da pa je naša nova država Prevzela sedanje železnice in tobačne to-varne v tako dobrem stanju, se ima edinole zahvaliti vpokojencem, ker so ravno oni 6 svojo vztrajnostjo in zavednostjo k temu Pripomogli. Da so ta podjetja zmožna ne le samo koristiti državi, ampak ji prinašati Pfi dobrem poslovanju tudi ogromne dobičke, smo popolnoma prepričani. Predobro poznamo razmere, da se tudi še v današnjem stanju stekajo iz teh podjetij ngromni dobički in bi se iz tega vira lahko dovolilo vpokojencem človeku primemo življenje. Upamo pa, da bode merodajno uiesto odločilo, da se pred kraljevo poroko
tem revežem vsaj izplača predujem na njihove zastarele prejemke, kar se brez posebnega truda lahko takoj uredi.
— Radikalno glasilo. Jutri izide prva številka »Samouprave«, organ narodno-radikalne omladine. Tiska se v tiskarni Panonija v Gor. Radgoni. Urednik bo g. dr. Leopold Lenart, ki stopa s tem zopet v politično areno. G. dr. Leopold Lenard je bil zadnje mesece v Belgradu pri »press-biiroju«,
— 'Nezaslišano postopanje obmejnih strai. Iz Maribora poročajo: Marija Ker-šler iz Zagreba se je. mutjšla v Gradcu. Njen mož Franc je šel ponjo. V noči od 31. maja na 1. junija je zakonska dvoj La prestopila jugoslovansko mejo. Zato in ker sta bila osumljena tihotapstva, ju je obmejna straža, obstoječa iz Vrangloveev in Srbov aretirala in odgnala. To je prav. Kar pa se je zgodilo od tu naprej je vse obsodbe vredno in kriči naravnost, da Vranglovci in Srbi ne spadajo na slovensko mejo. Franc Keršler je bolehal na lahki kili. Zato ni mogel hoditi tako hitro, kot ga je priganjala straža. Končno je tako oslabel, da je padel na tla. Stražniki so ga tepli in suvali s puškinimi kopiti v trebuh. Eden stražnikov je oddal strel, grozeč Keršlerju, kaj ga čaka. Nesrečnež je prosil, naj se ga vendar usmilijo, zverine pa so ga vlekle po tleh naprej in ga zjutraj privlekli do postaje Plač. Kapetan je takoj uvidel, da gre za Keršlerjevo življenje. Naročil je voz, sam pa hitel v Zgornjo Kungoto po zdravnika. Leta je med potjo pregledal Keršlerja in izjavil, da ni nič hudega in da lahko hodi. A Keršler je bljuval blato, zato ga je voznik peljal do Lajteršperga. Kapitan je tu naročil nosilnice in stražniki so morali nesti ubogega človeka v Maribor. Ves čas pa so ga zasramovali, psovali, tepli in mu grozili, izjavljajoč, da v bodoče ne bodo imeli toliko opravila s tihotapci, marveč jih bodo postrelili na mestu. Ob treh popoldne so prinesli Keršlerja pred okrajno glavarstvo v Mariboru in ga puMili zunaj. Njegovo ženo pa so dve uri zaslišavali. Zastonj so iskali ljudje zdravnika. In mož je umrl, obkoljen od zgražajočega se ljudstva, v nepopisnih bolečinah. Šele ob :d-mih zvečer je prišel mestni zdravnik in ugotovil — smrt. Srbi in Vranglovci ter okrajno glavarstvo tvorijo v tej nečloveški verigi en sam člen, ki zasluži eksemplarično kazen in obsodbo.
— Stavka kovinarjev v Lombardiji. Gornjeitalijansko delavstvo stoji že delj časa v mezdnem gibanju. Včeraj so se vršila v Milanu pogajanja med zastopniki delavstva in podjetniki, ki so se pa vsled neuvidevnosti podjetnikov razbila. Gomje-italijanska zveza kovinarjev je nato takoj proglasila stavko za celo Lombardijo.
Iz trboveljskih revirjev.
Knezoškof dr. Jeglič v naših revirjih.
V	četrtek 1. junija je prevzvišeni g. knezoškof ljubljanski obiskal Trbovlje, katera župnija tudi spada pod njegov patronat in si ogledal prenovljeno cerkev in župnišče. Zanimal se je pa tudi prav živo za tukajšnje delavske razmere in industrijske naprave. Zato se je podal čez Posetje na Dobrno in Dnevni kop, kjer je premog čisto na vrhu. Z dvigalom se je dal spustiti tudi v rov, da je na mestu lahko videl podzemeljsko življenje rudarjev. Med potjo nazaj si je ogledal tudi električno centralo. Gospoda knezoškofa je vse silno zanimalo, ker še ni bil nikoli v našem industrijskem obratu. Tehnične'naprave je gospodu razlagal in tolmačil g. nadzornik Kolka, tako da je g. knezoškof lahko spoznal dobre in slabe strani modeme industrije. Dasi že 721eten je videti visoki gospod izredno krepak in živahen. Bog daj, da bi tudi mariborska škofija čimpreje dobila tako delavnega in ljubeznivega nadpastirja!
Trbovlje. Z nazidavanjem drugega nadstropja na trboveljski šoli se je že začelo. Premogokopna družba se je sicer vdala, da bo zidala novo šolsko poslopje na Vodah, a se ji nič ne mudi, zato se še vsaj celo prihodnje leto ne bodo zboljšale tukajšnje šolske razmere.
Trbovlje. Na binkoštni ponedeljek priredita pevska zbora iz Zagorja in Trbovelj skupno koncert v Društvenem domu v Trbovljah. To je prvi javen nastop dveh mladih zborov, ki pod vodstvom vrlih pevovodij veliko obetata.
*
Kaj bo Trbovlje darovalo kralja za poroko? To bi pač radi vedeli zato, ker se bo dar izročil v imenu Trbovelj ne pa v imenu posameznikov, ki so na daru zainteresirani. V občinskem sosvetu je predlagal zastopnik SLS, da se ta dan obdarč občinski ubogi. Demokratje pa so bili za to, da se kralju izroči primeren dar. Ker se socialdemokrata nista odločila za noben predlog, ni nobeden obveljal. Pozneje je hodil okoli občinski sluga pobirat za kraljev dar s polo, na kateri so bila že napisana imena strank, ki so več ali manj odvisne od naklonjenosti oblasti, to so predvsem obrtniki. Ti so sicer dali, in — kakor je bil kateri več ali manj odkritosrčen — ali molčali ali pa kleli.
Mariborske novic©.
Občinski svet je v svoji zadnji seji sklenil, da se med mestne reveže razdeli na dan kraljeve poroke 25.000 K, namesto da bi se poslalo zastopstvo v Belgrad. — Zadnji torek vršeča se redna seja občinskega sveta, ki je trajala od 7 do pol 12 zvečer se je nadaljevala v petek 2. t. m.
Mestna hranilnica mariborska mora že imeti zelo slabo vodstvo. Pregledna komisija, izvoljena od občinskega sveta, je v svojem poročilu izrekla naravnost nezaupnico upravnemu svetu. V poročilu pravi, da je sicer pregledala račune, da pa ne more jamčiti za njih pravilnost, osobito ker občina nima v zavodu nobenega zastopnika. Pripomni se, da tvorijo upravni odbor, kakor tudi ravnateljstvo sami demokrati.
Poselska zveza. V nedeljo 4. t. m. priredi Poselska zveza v prid podporni blagajni ob 8 zvečer v dvorani Jugoslovanske strokovne zveze gledališko predstavo.
Moška Marijina kongregacija je v četrtek 1. t. m. zopet pričela z rednimi tedenskimi shodi. Zanaprej se vrši vsak četrtek ob 8 zvečer v cerkvi sv. Alojzija na Glavnem trgu kratek govor z nato sledečimi litanijami M. B. Po potrebi se vrše po cerkveni pobožnosti sestanki v prostorih J. S. Z. Kongreganisti ter krščansko misleči možje in mladeniči se prijazno vabijo k obilni udeležbi.
Ruše. Skupina J. S. Z. se je na občnem zboru dne 14. maja preustrojila v skupino Strokovne zveze tov. delavstva. Izvolil se je sledeči nov odbor: predsednik J. Knific, podpredsednik J. Namestnik, tajnik A. Ke-zole, namestnik J. Jesemik, blagajnik F. Hrobat, namestnik A. Pajnik, odborniki:
I.	Vute, L. Kante, J. Repolusk; pregledovalca računov: A. Bečela in V. Robnik. Izvolili so se nadalje zaupniki: za tovarno dušika: tov. J. Berčič; za tovarno Pogačnik: I. Crkovnik; za tovarno vžigalic: tov. Marija Flakus; za tvrdko Babler: tov. Karlateč in Koprivnik; za tvrdko V. Gla-ser: tov. M. Vrhovnik. Želeti je, da se novi odbor, kakor tudi zaupniki zavedajo važne naloge, katero so prevzeli in da prično z vso vnemo delovati v smislu programa kršč. delavske organizacije. Pripomni se, da imamo v Rušah tudi prodajalno I, del. konsumnega društva, ki dobro uspeva in uživa dober ugled daleč na okoli.
Cjubljanski dogodki.
Ij Odhod vestfalskih Slovencev. V torek, dne 6. t. m. popoldne ob 5. uri 57 minut se vrnejo iz Rajhenburga v Ljubljano. S kolodvora pojdejo najprej še v frančiškansko cerkev, da zaključijo svojo romarsko pobožnost, nato pa pojdejo v Unionovo dvorano, kjer pripravi SKSZ tem svojim dragim mukotrpnim rojakom majhno okrepčilo za daljno pot na Westfalsko. SKSZ se bo potrudila, da westfalski Slovenci poneso s seboj vtis, da imajo Slovenci v plavžih in rudnikih na Westfal-skem isto domovino kakor Slovenci pod Triglavom in okrog Karavank. Spodobi se, da se od teh bratov in sester prisrčno poslovimo, ko smo videli, da nam niso izginili v nemškem morju, ampak ostali zvesti svoji materi. Poslovitev bo seveda kratka, ker vlak bo ob 9. uri zvečer že odšel.
Ij V »Ljudskem domu« bodo v nedeljo zvečer povodom »Družabnega večera« predstavljali igralci »Ljudskega odra« 4 dejansko igro » Pod Marijinim varstvom«. Med odmori godba in petje. Vstopnina 1 dinar za osebo Vstopnice se dobe v Prodajalni K. T. D. in v Konsumnem društvu na Kongresnem trgu ter v nedeljo popoldne v Ljudskem domu. Somišljeniki, polnoštevilno !
Ij Osrednja pisarna za udeležence Marijanskega shoda na binkoštni pondeljek v 5Unionu« bo od danes popoldne dalje poslovala v dvorani Ljudskega doma skozi celi dan. Ondi se dobe nakazila za prenočišča in vsa druga tozadevna pojasnila.
Ij Cestna železnica bo vozila. Kakor izvemo iz sporočila merodajne organizacije, odpade za danes opoldne napovedana stavka uslužbencev cestne železnice, ker se je obratno vodstvo z inž. Tomanom končno vendarle deloma uklonilo upravičenim zahtevam uslužbenstva. Vodstvo je uslužbencem že izplačalo po 300 K za april in obljubilo povišanje plač v smislu sklepa bivšega občinskega sveta od 9. maja. Uslužbenci bodo vsled tega z ozirom na občinstvo zaenkrat odložili stavko. Končna odločitev pa pade, ko se bo videlo, ali bo vodstvo prihodni teden zvišalo plače. Ako bi imeli odločujoči gospodje le senco uvidevnosti, bi lahko prihranili mnogo nepotrebnih sitnosti sebi in bednemu uslužben-stvu.
Ij Ljubljanski trg. Tržni promet je živahen, blaga ne primanjkuje. Kvaliteta mesa se je dvignila. Goveje meso I. vrste 68 do 70 K, druge vrste 44 do 52 K kilogram, teletina 60 K, svinjsko meso I. vrste
86 do 90 K, druge vrste 80 do 86 K, trebušna slanina 100 K, riba in sal 116 do 124 K, mast 120 K, šunka 100 do 120 K kilogram, prekajeno meso prve vrste 90 K, druge vrste 80 K, koštrun 36 K, jagnje; 56 K, kozličevina 60 K. — Mesni izdelki: kilogram krakovskih klobas 112 K, debre-cinskih 112 K, hrenovke, safalade in posebne klobase 100 K, polprekajene kranjske 130 K, suhe 180 K. Perutnina: majhen piščanec 50 K, kokoš 80 do 110 K, petelin 80 do 90 K, raca 120 do 180 K, domači zajci 20 do 35 K. — Mleko 10 do 11 K liter, surovo maslo 160 K, čajno maslo 200 K; jajce 3.50 do 4 K komad. — Glede sadja se je letos zopet pričel uvoz iz Italije, kar silno neugodno vpliva na cene. Trgovina s sadjem naj se orientira na domače producente in rajše zakasni sezono različnega blaga za en ali dva tedna; Jugoslavija krije« lahko sama vse potrebe z malimi izjemami. Uvožene češnje se plačujejo v nadrobni prodaji 36 do 40 K kilogram. — Špecerija: kava Portoriko 208 K, Santos 116 K, Rio 102 K, kristalni sladkor 62 K, v kockah 64 K, riž I. vrste 38 K, II. vrste 26 K, namizno olje 96 K liter, jedilno 84 K, cel poper 88 K, zmlet 96 K, paprika tretje vrste 85 K, sladka paprika 160 K, testenine ' prve vrste 44 K, druge vrste 40 K. — Moka št. 0 25 K, kaša 20 K, ješprenj 24 K, otrobi 12 K, koruzna moka 17 K, koruzni zdrob 19 K, pšenični zdrob 28 K, ajdova moka prve vrste 34 K, druge vrste 26 K. oves 13.50 K, koruza 12 K, fižol ribničan 14.50 K, prepeličar 17.50 K, leča 44 K. — Cene zelenjavi niso primerne, ker manjka trgu izdatne konkurence. Trg za divjačino in ribe je neznaten, ker ni organizirana dobava blaga.
Ij Zgubljeno. Uboga tobačna delavka je izgubila včeraj na poti od Karlovške ceste do sv. Jakoba srednjo vsoto denarja in neke listine, ki se je vse nahajalo v trdih platnicah z napisom: Marija Kavčič, Florjanska ulica 23. Pošten najditelj naj blagovoli denar in listine prinesti v naše uredništvo proti nagradi.
Ij Zgubila se je vsota denarja 2800 K od pošte Moste čez Kovačevo dvorišče dd Pajmanove prodajalne dne 2. junija. Pošten najditelj se prosi, naj vsoto vrne, ker je isto zgubila vdova s 6 otroci.
Ij Unionska dvorana, ki je bila nujno potrebna popravila, je sedaj popolnoma re-novirana, ter je zopet na razpolago. Za restavriranje dvorane se je izdalo velikansko vsoto, toda kljub temu ostanejo vsi dosedanji pogoji najemnine nepovišani, da se s tem omogoči prirejanje koncertov v dvorani, ki je bila nalašč za to zgrajena. Upati je, da se bodo vsi pevski in glasbeni zbori posluževali te ugodne prilike ter nudili občinstvu več koncertov. Unionska dvorana slovi kot ena največjih in najlepših dvoran v Jugoslaviji ter se v njej prirejajo največji koncerti in druge slavnostne prireditve.
gospodarstvo.
= II, Ljubljanski veliki semenj je izdal pravkar prvo številko svojega »Vestnika«, ki se te dni razpošilja vsem sejm-; skemu uradu znanim naslovom. Ako bi kdo slučajno »Vestnika« ne prejel, naj to izvoli potom dopisnice javiti sejmskemu uradu, ki mu bo takoj dragevolje poslal »Vestnik«, ki vsebuje poleg raznih informacij tudi aktualne članke in je okrašen z lepimi slikami. — Ker je začelo prostora na starem sejmišču že primanjkovati, opozarjamo vse one, ki so poslali neobvezne prijave, in vse one, ki se nameravajo še prijaviti, naj čimprej vpošljejo prijavnice, ker se bo v doglednem času začelo z razdeljevanjem prostora. Domineva sejmske uprave, da bo letos lansko sejmišče premajhno, se je potrdila. Zato je uprava pravočasno poskrbela za razširjenje in so se na novem delu sejmišča planacijska in kanalizacijska dela že pričela. Celo sejmišče bo letos obsegalo preko 50.000 m*. Predpriprave so že v najlepšem teku in bo uprava zastavila vse sile, da bo velesejem sigurno v določenem roku otvorjen. Pri tem pa naj upravo podpirajo vsi zainteresirani krogi na ta način, da se čimpreje prijavijo. Kdor še nima prijavnice, naj jo takoj, kakor tudi vse informacije, zahteva od Urada Ljubljanskega velesejma, Ljubljana, Gosposvetska cesta, telefon inter-urb. 140.
Iz organizacij
Seja načelstva Jugoslovanske strokovne zveze se vrši danes ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih štev. 2-1. Udeležba dolžnost. — Predsednik.
Beden položaj bolniških strežnikov. Strokovna zveza javnih in zasebnih uslužbencev v Ljubljani, Stari trg, sekcija bolniških uslužbencev je poslala ministrstvu narodnega zdravja v Belgrad sledečo vlogo: Strežniki državne blaznice na Studencu pri Ljubljani in državne blaznice, hiralnice v Ljubljani ter na opazovalnem oddelku splošne bolnice smo ugotovili nat
Strart 4	»Novi	Čas<,	Sne	3.	junija	1922.	Štev.	126.
Vmmmmrn 	—....................     ■	'	  ■	■■■■■■■..■	—	■■■■	  -■■■■■	■	i	—	  —	—................... —....	..........——   ——  ..................................................     —	—	'■	——- —........-....
svojem shodil dne 1. junija 1922, da so vse naše prošnje za povišanje naših sramotno nizkih plač ostale brezuspešne, ter smo z Ozirom na naš težki eksistenčni položaj sklenili sledeče: 1. Z ozirom na to, da zaslužijo strežniki v državni blaznici na Studencu mesečno poleg stanovanja in hrane, ki pa je razmeroma jako slaba, mesečno 450 K in, v Ljubljani v podobnih zavodih pod istimi pogoji samo 312 K, prosimo, toda zadnjič prosimo, da se naše plače takoj temeljito zvišajo tako, da prejmejo: a) oni, ki so že tri leta v službi, mesečno 450 Din, b) oni, ki so že dve leti v službi, mesečno 350 Din, c) oni do 1 leta službe, mesečno 300 Din. — 2. Ta povišek velja do nadalj-nega, dokler ministrstvo narodnega zdravja ne sprejme in ne odobri naših predlogov za končno ureditev položaja zdravniškega strežništva, katere predložimo v najbližji bodočnosti zdravstvenemu odseku v Ljubljani. — 3. Primanjkljaj na dosedanje pla-;8e naj se nam do zgoraj označene višine takoj izplača za mesece marec, april in maj t. 1. — 4. Ako se nam do 10. junija t. 1. ne prizna gornje povišanje in ne izplača primankljaj za mesece marec, april in maj, jsmo primorani po soglasnem sklepu z
11.	junijem t. 1. izvajati konsekvence. Do tega sklepa nas je prisilil obupni položaj, v katerem se nahajamo; saj se že zgraža lad našim položajem vsa javnost. — 5. ^rosimo, da se takoj oni 4 strežniki, ki so ie pred enim letom v zgoraj omenjenem
zavodu napravili strežniški izpit s prav dobrim uspehom, uvrste v kategorijo državnih slug, kar jim je bilo že neštetokrat obljubljeno. — 6. Na merodajna mesta in faktorje stavimo sledeča vprašanja: Zakaj se strežniki v blaznicah, ki morajo imeti kup umobolnih vedno pred očmi in poleg tega še opravljati težka dela in so v vedni nevarnosti za svoje zdravje in življenje, ne upoštevajo vsaj tako, kot drugi državni uslužbenci? Zakaj se nam ne da možnost eksistence in vsaj toliko plače, da si svojemu stanu primerno moremo nabaviti najnujnejšo obleko? Ali je znano merodajnim faktorjem, da nam preti na starost in onemoglost beraška palica, kljub temu, da smo dolga leta služili državi in bližnjemu? Zakaj je pomožni kurjač, ki je šele službo nastopil, bolje plačan kot strežnik, kateri je že mnogo let v zavodu? Zakaj je nočni vratar definitivno nastavljen, strežnik s skušnjo pa ne? Zakaj je pisarniški sluga pri svojem 8 urnem delu trikrat bolje plačan kot bolniški strežnik umobolnih, ki je v vedni nevarnosti zaposlen 12 do 13 ur na dan? Ali se še dobi danes v državi kdo, ki dela dnevno 12 do 13 ur za 14 K Vprašamo, ali bo to v korist upravi, zavodu in bolnikom, ko bo pri sedanjem položaju treba kmalu nastaviti enega uradnika, ki bo samo sprejemal in izplačeval strežništvo? Ali se zaveda p. n. naslov, da morajo to službo prav vršiti le oni z večletno prakso? Zakaj se pravočasno ti ne upoštevajo, da
bodo primorani, ako se prošnjam takoj ne ugodi, zavod zapustiti. Upamo, da naš klic in naša zadnja prošnja ne bo zastonj, da dobimo vsaj to; dosedanjih plač se mi sramujemo in čudno ni, da tudi naša javnost. Pričakujemo odgovora do 10. junija 1922.
Jugoslov. strok, zvezs in čevljarsko delavstvo v Tržiču, Neki dopisnik se zaletava v »Napreju« od 3. t. m. v Jugoslovansko strokovno zvezo, ker je ta vložila na inšpekcijo dela vlogo, zahtevajoč, da se razpišejo pogajanja za čevljarsko delavstvo v Tržiču, pogajanj pa se ni udeležila. Nadalje dopisnik joka, zakaj ni JSZ obvestila Osrednjega društva usnjarjev in sorodnih strok, da je vložila spomenico. Čudno se nam zdi, kako so se mogli so-drugi vkljub svoji prosluli »strokovni na-obrazbi« tako daleč zmotiti. No, saj vemo: Njihova trdnjava je omajana, zato jim ne bomo zamerili vseh grehov iz človečanskih ozirov. Povemo samo, da se glasi ena točka sporazumno sestavljene spomenice tako-le: »Ako podjetje ne odgovori v teku osmih dni, se vloži spomenica na pokrajinsko upravo s prošnjo, da ona razpiše
pogajanja,« Če spomenice po preteku roka prizadeti niso vložili, je to njihova krivda. Da bi pa sodrugi zakrili svoje nezanimanje za tržiško delavstvo, se skrivajo za hrbet JSZ. Mi samo tagotovimo: JSZ o pogajanjih ni bila obveščena, marveč je izvedela za ista šele tedaj, ko je bil dopis za »Naprej« bržčas že spisan. Nerazumljivo se nam zdi, zakaj nas inšpekcija dela ni takoj obvestila, kako to, da smo bili obveščeni šele včeraj dopoldne, popoldne pa je »Naprej« že prinesel predmetni dopis, Ne bomo se zagovarjali, ker naši člani niso tako nerazsodni, temveč znajo tudi sami misliti. Delavstvo si bo samo napravilo sodbo o Osrednjem društvu usnjarjev in sor, strok, ki se tako zelo zanima za delavstvo, da še spomenice ni hotelo vložiti, akoprav je bilo tudi v njihovi spomenici zgoraj citirani odstavek. Istotako bo delavstvo sedaj poučeno o sijajnem poslovanju Inšpekcije dela.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
g Gszela milo 5
je najboljši domači izdelek. — Dobiva se v vsaki trgovini.
Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani.
111	—■—i---------------i—i-rr7rmnriMmnnrTW-rr-Tmmmmmmmmi ummiummimmmmmmmmnmmmmrmmmi—i— r
POZIV
na
subskripcijo IV. emisije delnic
Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani.
II. redni občni zbor Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani je sklenil, povišati delniško glavnico
od K 24,ooo.ooo-- do K 48#ooo.ooo*~
z Izdajo 60.000 no vili delnic po K 4oo*— rtom. vrednosti
pod sledečimi pogoji:
1.) Dosedanji delničarji imajo pravico, da prevzamejo za vsako staro delnico eno novo po ceni K 520 — za komad.
2.) Neoptirane delnice dodeli upravni svet novim delničarjem po kurzu K 580— za komad.
3.) Subskripcija se začne 22. maja 1922 in se konča 14. junija 1922. Nove delnice so deležne dobička za drugo leta 1922.
4.) Opcija oziroma subskripcija se izvrši: pri blagajni Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani,
.	»	„	„	„	podružnica Djakovo,
»	»	n	■	k	m	t*	Maribor,
,	,	„	Sarajevo,
■	»	»	m	n	»	n	Split,
m	»	»	>	s	»	m	Sombor,
»	n	t»	i*	>i	»i	ii	Šibenik,
» i,	n	„	„	„	ekspozitura Bled.
»	,i	Sveopče	zanatlijske	banke d. d. v Zagrebu,
»	m	n	„	„	n podružnica	Karlovac,
„ Gospodarske banke d. d. v Novem Sadu.
5.) Protivrednost podpisanih delnic se vplača takoj pri subskripciji.
Ljubljana, dne 18. maja 1922.	UpFOiVIll
Ali pa si član našega I. delavskega konzumn. društva in kupuješ tudi vse v prodajalnah te zadruge?
Popolna organizacija konzumentov je edino zmožna, da ščasoma zajezi tok naraščajoče draginje. Kadar bo konzument ne le trgovec za se, ampak tudi lastni proizvajalec, takrat ne bo več draginje, kajti vse bo dobival po lastnih cenah. Člani, ali ste že doplačali od 30 kron na 100 kron zvišani delež. Ali veste, da zadruga sprejema od člana hranilne vloge in jih obrestuje po 5%-Ali Vam je znano, da dobe člani od vsega nakupljenega, takoj plačanega in v nakupno knjižico zabeleženega blaga 3°/0 popust? Vse dobre gospodinje so članice
I. delavskega konzumn. društva v Ljubljani
===== ki ima 37 prodajalen širom Slovenije. ======