Političen list za slovenski narod.
f • f»ltl pr«)enuii Z» oelo leto predpl»^ 15 tM., m pol leta 8 cld«^ u ^trt leta
4 fld., za en mesec 1 gld. 40 kr. r »AmtBiatraet}! prejeman Telji: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 fld., za četrt leta I flt., la en meiec 1 fld. V Ljubljani na dom p<»iljan velji 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naiainino prejema »pramitvo (administracija) in »kipedicija, Semeniške nlioe it.'2, H., 28.
Kainanlla (inaeratil se sprejemajo in velj^ tristopna petit-vrsta: 8 kr., 3e se tiska enkrat; 12 kr ie ee tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primemo zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredalitvo je v Semeniških nlieah h. st. 2, 1., 17. lahaja viak dan, iivzemii nedelje in praznike, ob '/|6. uri popoludn«.

V Ljubljani, v torek 18. marca 1890.
Letnik XVIII.
Desetletnica.
So, ki ne najdejo niti pičice dobrega na vladi Taafifejevi. Nismo slepi zagovorniki sedanjega sistema toda 8 stališča konservativne politike moramo priznati, da se je od leta 1879 mnogo obrnilo na boljše. V minolih desetih letih je vlada pokazala vsaj voljo, da hoče kreniti s krive poti liberalnega manšesterstva ter nastopiti tir rodovitnih narodnogospodarskih reform v konservativnem smisla. V državnopravnem in političnem oziru smo napredovali, vzbuja se zopet zavest krščanskih načel v družini in državi ter utrjn;e podlago daljnemu razvoju. Prebivalstvo čuti, da oblastva skrbe s pazljivejšim očesom za blagor njegov. To pa ni delo trenotka ali le ugodnih slučajev. Naloga grofa Taaffeja je, da ustanovi v Avstriji sistem stalnih načel s preosno-vami na postavnem potu; sistem, ki kaže konservativni značaj v tem, da spoštuje obstoječe pravice in življenja zmožne in vredne pridobitve.
Jedna poglavitnih točk programa sedanje vlade je: mir med narodi. V tem in marsikaterem drugem oiiru grof Taaffe iz raznoterih vzrokov ni še dovršil svoje misije. A da smo tudi v narodnem ozira napredovali, da vlada priznava vsaj načeloma narodno jednakopravnost, dokaz so nam sedanje razmere v ožji naši domovini kranjski. In v tem pogledu ima mnogo zaslug, in tega ne more nihče tajiti, e. kr. deželni predsednik, preblagorodni gosp. Andrej baron Winkler.
Pred desetimi leti dne 18. marca 1880 poklicala ga je cesarjeva milost na to važno, in recimo naravnost, na težavno mesto. Kake so bile razmere na Kranjskem pred desetimi leti, to znano je vsakemu, ki se peča z domačo politiko. Slovencev ogromna večina ni imela onega vphva, odločilne besede, ki ji gre po božji, nravni in zgodovinski pravici. Gospodovali so v dežeH večinoma možje, ki
niso poznali njegovih potreb in želja. Na domačih tleh čutil se je Slovenec tujca. Vsi napori odličnih rodoljubov, da bi narodna jednakopravnost posijala tudi pred slovenska vrata, imeli so le malo začasnega uspeha. Po presvetlega cesarja zaupanji dobili smo na č«lo deželne vlade moža, ki je obema narodno-stima v deželi strogo pravičen, in to je, kar smo želeli in dobili.
Slovenski rod je bil dovolj tlačen in zmučen, a se je ohranil vsaj v svojem jedru, in to nam je porok, da se nam ni treba bati za bodočnost. Korak za korakom smo napredovali navzlic vsem oviram. Da pa smo si priborih važnejša mesta v deželni upravi, na tem moramo zahvahti poleg naših prvo-boriteljev tudi načelnika politične uprave, ki je po svojem pravicoljubji vedno deloval po geslu: Vsakemu svoje!
Preblagorodni gospod deželni predsednik je doživel v deželi marsikatero grenko uro, zakaj stari birokratizem in prevročekrvni možje iz narodnega tabora metah so mu polena pod noge; časnikarske hijene črnile so ga pred svetom, ker je spoznal in priznal, da nenaravne razmere nimajo obstanka.
Baron Winkler si je pridobil s svojo prijaznostjo, pravičnostjo in neumorno delavnostjo za občni blagor v deželi srca vsega prebivalstva. On je v resnici očetovski dobrotnik v vsakem oziru. Za vravnavo občinske uprave, preosnovo zdravstva, zboljšanje občil, v deželni postavodaji in upravi pridobil si je trajne zasluge. Kot izkušen mož in izvrsten jurist podpiral je deželne zastopnike s svojimi sveti v deželnem zboru in posameznih njegovih odsekih. Zato je tudi umevno in naravno, da mu danes čestita vsa dežela in se mu poklanjajo zastopniki raznih društev, izražujoč mu svojo zahval-nost in udanost. Tej želji se pridružujemo i mi, želeč mu: In multos annos!
Iz Hrvatske.
(Izviren dopis.)
V seji dne 10. marca je začel razpravljati hrvatski sabor osnovo nove kazenske postave proti sodnikom. Že v zadnjem dopisu sem na kratka omenil, da se le-ta postava kuje proti že tako zmanjšanej neodvisnosti sodnikov, kajti to zahteva naš sedanji upravni sistem, ki tako osrečuje Hrvatsko na vse strani. Ako bode ta postava potrjena, potem je prenehala neodvisnost naših sodnikov. Že v zadnjem zasedanju je želela vlada, da se postava sprejme, kakor je bila od nje predložena, vendar se to ni zgodilo, nego je bila povrnena odboru, ki je pa tudi zdaj ni mnogo izpremenil. V vsakem drugem saboru bi se o takej postavi temeljito razpravljalo. Pri nas pa je večina pustila, da proti postavi govorita dva opozicijonalna govornika, ter ni smatrala za vredno, da kaj odvrne tema dvema govornikoma, nego se glavna razprava precej za tem dovrši. Drugi dan naj bi govoril le še kak član vlade in pa poročevalec. Poročevalec ima zadnjo besedo. Zastopnik vlade pa more govoriti, kadar ga je volja in kolikor-krat hoče. Zakaj pa gospoda ni branila postava poprej, nego je bila dovršena generalna debata? Po našem mnenju, govoriti kedar drugi nič več na sme odgovarjati, ni posebno junaštvo, ali pa more tudi pomeniti, da stvar ni dobra, katero dotičnik brani.
Razpravo je začel poročevalec, glasoviti profesor pravne zgodovine na našem vseučilišči dr. Fr. Spevec, kateremu pri tej priliki ni pomogla vsa pravna literatura čisto nič, kajti težko, da se nahaja kje v kakej knjigi dokazov, s katerimi bi bil mogel obraniti to postavo. 0.4ala Evropa stoji visoko nad našimi pravnimi in upravnimi odnošaji, in potem ja menda tudi literatura o teh predmetih čisto drugačna, nego bi jo radi videli naši mameluki. Mi se
LISTEK.
Slovaški duhovnik v Vacovu.*j
Čudna je bila naša dražba v državni vacovski ječi. V dvobojih, sicer ne krvavih, opraskah smo nekatere ljudi in vehko je bilo sedaj naše veselje, da smo na dva ali tri tedne prišli s^m, v ta mali žolti dom, preživet nekoliko novoddbne romantike, da bi potem z mučeniškim nimbusom mogli vrniti se domov.
Ta naša dražba je pušila ceh božji dan. Ponavljam: Od sedme ure zjutraj, ko so nas izpustih, do sedme zvečer, ko smo morali zopet v zapor, pu-šili smo neprenehoma. A ko smo govorili, bil je to pravi krič; predmet razgovora so bila naša janaštva. Zaprt je bil z nami nekdo, ki nikdar ni kadil, nikdar glasno govoril: krotak star slovaški župnik. Mirno je prenašal našo neznosno bližino. Bil je zaprt zaradi neke volilne agitacije. Častitljivi gospod je nosil v svojem zapora dolgo sivo suknjo. Takisto siva je bila tudi njegova mala glava, sivi tudi kosmiči na njegovi bradi. Nisem mogel verjeti, da bi ta tihi starček, ki niti muhi nič žalega ne stori, mogel biti nevarnejši Človek, nego smo mi — agitatorji. Ves svoj čas je porabil s čitanjem brevirja,
♦) Po resnični dogodbi iz „Budap. Hirlap"-a posneli ,SIovcDsk« Pohlidy".
in ker je bilo ravno o postu, je tri dni v tednu živel ob krahu in vodi. Mi nismo še videli takošuega asketa (samozatajevalca), zato je bil za nas kaj zabaven. Med tem, ko smo mi prebili cele dni na dvoru, je on le redko Kdaj prišel iz svoje celice. Staro njegovo glavo smo videli večinoma le skozi mrežo — nad brevirjem.
Nekega dne prouzročil mi je moj knjigotržec veselje, poslavši mi cčl zavoj novih knjig. Med knjigami ležal je tudi tenak, meni že znan snopič, namreč popularno predavanje BQchner-jevo. V tem je zbral občezuani materijahst glavni obseg svojih večjih del: da Bogd ni. Ta teorija, zlasti še tako oskubena, more strašno vphvati na vernega človeka, ki ne poznd spisov tega nemškega bogatajca. Sklenil sem torej, da poskusim ta učinek na priležnem mediumu — na velečastitem gospoda župniku. Ako bi se morda bomba razpočila pred njegovo celico, gotovo bi se on tega hujše ne ustrašil.
Nisem se motil. Častitljivi gospod je čital snopič le pol ure, že je letel iz svoje celice, kakor bi poslopje gorelo pod njim. .Strašna reč!" je klical, mahajoč z jedoo roko, v drugi pa držal brezbožni hstek — daleč od sebe. .Blasfemija, sakrilegij! Podlost! Zločinec ga je pisal, zločinec mu verjame!"
.Odpustite, velečastiti gospod, temu verjemo milijoni Ijadi, med njimi tudi jaz."
.Izgubljeni, nesrečni, b^dni!" klical je žapnik, skoraj jokajoč.
.Ne toliko, kakor si morda mishte vi!" rekel sem hladno. .Tudi mi imamo Bogd, samo imenuje se drugače: čast."
.Čakajte, jaz vam povem o tej časti! . . ."
.Kakošno mnenje imate, velečastiti gospod, o časti, to je vaša stvar. Tudi jaz imam o Bogu svoje mnenje: Bogd ni. Kajti kje pa je? Naj se prikaže!"
.Strašno vas kaznuje, hitro sedaj!" govoril ja duhovnik, bled kakor smrt, z očmi, obrnenimi proti nebu, kakor bi bil čakal, da udari strela v bogo-kletneža.
.Naj vidimo!" zasmejal sem se topo. .To bode kaj dramatičen prizor!"
Duhovnik prestrašen me je pogledal. Ves je odrevenel. Naposled se je odzval s tihim, zamolklim glasom:
.Nu, sedaj vas ne kaznuje, toda kaznuje vas v jednem letu, kajti odvzame vam to, s čimur sta Ga sedaj osramotili: vaš razum."
Spustil je na tla bogatajni spis, obrnil se proč od nas in odšel v svojo celico. Več ni prišel iz nje; nisem ga videl več, niti skozi mrežo.
Čez deset dni sem bil izpuščen. Tak tritedenski zapor v Vacovu je blizo toliko, kakor kratek obisk toplic. Želodec, kite, čutnice, pljuča, glava, — vse je potem svežje. Toda jaz sem se sedaj vendar čutil, kakor da nisem v pravi koži. Čezmerna kurjava tobaka mi je vendar škodovala: zopet sem čutil na sebi znamenja ostrupljenja po nikotina. Bil sem
Tedno tožimo na Madjare, da oni nam tolike kri-Tice delajo; ali pri tej priliki bi lahko vprašali, so li tudi Madjari krivi, da ima Hrvatska take sinove, kakoršen je. postavimo, ravno ta Spevec? Kakšne teorije je razvil ta profesor pri tej razpravi, samo da obrani postavo! Teorije Spevieve so prava negacija človeškega dostojanstva, negaoija vsakega pojma slobod« in slobodnega osvedočenja. V očeh dr. Spevca ima ta osnova samo eno zaslugo, namreč to, da jo je vlada saboru predložila in la to je gotovo dobra ter bode todi narodu koristna. Tak more biti le oni vseučiliščni profesor, ki si v svojem neznanju ne zna drugače pomagati, nego da psuje na katoliško cerkev ter se vladi prilizuje, kjer le more. Pa taki ljudje naj bi odgojevali slobodne državljane?
Proti osDOvi sta lepo in temeljito govorila dr. Starčevič in dr. Vrbanic ter oba sijajno pobila 8 svojega stališča ona načela, na katera se osnova naslanja, in njene temeljne ustanove. Dr. Vrbanic je namreč v ime svoje in svojih privržencev odbil osnovo, ki uvaja v sodstvo bizantinski servilizem, ki gre za tem, da stori iz sodnikov grobarje slobode in narodnih pravic. Le ta govor je bil velikega pomena, posebno radi vzvišenega in slobodoumnega stališča, na katerega se je postavil in s katerega je kritikoval osnovo. Po njegovih nazorih se po tej postavi uvaja definitivno oni provizorij, ki je dozdaj pri nas vladal. Ona, mesto da brani sodnike, kadar vršijo postavo, proti vsakemu vplivu od zgoraj, izpostavlja jih samovolji in stori popolnoma odvisne od njihovih predstojnikov. Le-ta osnova zaniče tudi ustavo. Vsa vlast nad sodstvom je v rokah bana. On vrši vrhovno nadzorstvo nad sodniki. Ali kaj pomeni le tako nadzorstvo, videlo se je pri vprašanju o našem arhivu. V ime nadzorstva, ki pripada banu nad arhivom, prenešeni so arhivalni spisi T Budimpešto. Pri samem sestavljanju kazenskih sodišč ima ban glavno besedo. Po tem takem se bode dogodilo v pravosodnem področju isto, kar se je pred kratkim storilo v upravnem. Ouo, kar so pri upravnih oblastih veliki župani, to bodo pri sod-nijskih predstojniki zbornih sodišč. Po tem je govornik tudi še razložil, kako bode ta postava demo-rahzovala sodstvo. Večina pa je vendar vkljub vsem tem dokazom sprejela osnovo postave za podlago specijalne razprave, katera je bila pa tudi hitro končana, vendar pa moram omeniti neke izjave iz te razprave, katero je izgovoril poročevalec dr. Fr. Števec ter s tem pokazal, da zares nima pravega pojma o človeškem dostojanstvu. Proti onej trditvi Vrbaničevej, da bode po tej postavi ban vrhovni nadzornik nad sodniki, on enostavno odgovarja: „Morda bode Obzoraški kabinet in njegova družba?" Tak dokaz iz ust vseučiliščnega profesorja je gotovo poniževalen, še bolj pa je poniževalno, kar zahteva on od vsakega uradnika. „Vsak uradnik", pravi on, „ki oporeka vladi, bodisi že v službi ah zunaj službe, greši proti vernosti nasproti svojemu poglavarju: takih uradnikov vlada ne sme trpeti v službi." Pomislite si samo, kaj pomenijo take besede pri nas.
že pri zdravniku . . . Nekega krasnega dne sem šel po Andrašijevi cesti; veselo, prožno sem korakal po asfaltu. Hipoma ves prestrašen opazim posebno, nepopisno stvar. Vsakdo je gledal le za menoj. Vsak, ki mi je prišel nasproti. Vsak zagledal se je za trenutek va-me ter šel dalje. Najpoprej sem si mislil, da morda moja obleka ni vsa v redu. Ogledal sem se v zrkalu v najbližnji prodajalnici: nič posebnega nimam na sebi. Grmi omnibus: kočijaž, popotniki, kondukter — vse gleda na-me. Pride mi nasproti pestunja z malim otrokom na rokah, kateri je cmulil prst; pogledala sta n4-me pestunja in otrok. Mraz me je spreletel. Urno sem jo zavil v tihotno stransko ulico. Pri vratih prve hiše ležal je velik črn pes: tudi ta je pogledal nd-me. Požuril sem se. Oči £skulapa, naslikanega na vratih lekarne, so se zganile. Eskulap je pogledal n4 me.
Glavo sem imel tako težko, kakor bi ležala na njej teža najviše hiše. Misli so mi zastale, v mojih možganih je bila le jedna sama ideja, ki je palila, kakor razbeljen nož: zmešan sem. Kako sem prišel domov, ne vem. Takisto tndi ne vem, koliko ur sem si drgnil glavo, da bi pregnal iž nje to strašno idejo. Toda ta se ni premaknila, bil sem zmešan, norec. Ne vem več, kako sem preživel dva tedna. Spominjam se le toliko, da sem se zatekal k vsemu, kar more zabavati: pil sem, igral, obiskaval gledišča, godbo itd. Nekoč sem se oseminštirideset ur vozil na vshodnem ekspresnem vlaku brez smotra, potikajoč se po postajah med Budimpešto in Oršovo.
ko je ovadaitvo na dnevnem redu ter se celo po vseučiliščnem profesorju javno v saboru odobrava. Kaj takega se more samo pri nas govoriti, kajti v vsakem drugem saboru bi dotičnega govornika gotovo isključili ii vsakega kluba, kar bi tudi gotovo Mslužil. To sen opomnil samo zato, da vidite tega profesorja v popolnej Inči, in da ni nič čudnega, če tako poniževalno govori o človeškem dostojanstvu, ko z druge strani v svojih predavanjih nič več ne ceni svetih stvarij. Tako globoko pade človek, ki prezira ono, kar mora biti vsakemu v prvem redu sveto: namreč vero in narodnost.
Katoliško politično društvo.
(Konec.)
O tretji točki: Stavbeuo-obrtna novela poročal je v temeljitem govoru g. A. Klein, deželni poslanec, član trgovske in obrtne zbornice in predsednik obrtnega društva v Ljubljani. Pojasnil je zgodovino obrtne novele iz 1.1859. in 1. 1883. ter po-vdarjal, da so pri tem prezirani vzlasti stavbeno-obrtni krogi, za katere se tedaj ni nič postavnega sUenilo, marveč se je še le obljubilo. Prav je torej bilo, da se je taka stavbeuo-obrtna novela sprejela kot točka dnevnega reda državne zbornice, a čudno je bilo, da je to točko predsedništvo odložilo na poznejše čase v razpravo; zato je dolžnost vseh onih, ki se zanimajo za stavbene obrtnike, da dvignejo svoj glas za postavno vredbo njih razmer; in ker imamo tudi v naši dežeh obilno stavbenih obrtnikov, ki pričakujejo od takega zakona boljše prihodnosti, zato si šteje tudi katol. politično društvo, kateremu naj je med drugim tudi skrb za gospodarski napredek slovenskega naroda, v dolžnost, da o tem izpregovori in v tem oziru za zboljšanje razmer stavbenih obrtnikov odpošlje peticijo na državni zbor. Peticija se glasi:
„Visoka državna zbornica!
„Katol. politično društvo" v Ljubljani ima med drugim tudi namen, pospeševati slovenskega naroda gmotni napredek v gospodarskih in socijalnih zadevah, skrbeti mu je prav posebno za gospodarsko izobraženost.
Zato z veseljem pozdravlja in z zadovoljnostjo priznava, da je sedanja vlada s pomočjo postavo-dajalnih zbornic napravila s svojo obrtno novelo od 15. marca 1883. 1. odločilen korak v socijalni reformi. Vendar pa vlada sama, kakor tudi postavodajni zbori sami vedo, da je s tem vložena le podlaga, na kateri bo treba zidati še mnogo, preden da se vstanove postavni pogoji, od katerih je v mnogem odvisno blagostanje obrtno-delavskih stanov.
Vzlasti je blagostanje in gmotni napredek obrtno-rokodelskih stanov vseh tostranskih kronovin Avstrijskih, med njimi tadi kronovine Kranjske odvisen mnogo od tega, kako da se bo sklenila novela za stavbeni obrtni red, katero je vlada v § 23., alin 2, novele za obrtni red z dne 15 marca 1883, obljubila. Izrekla se je namreč gled^ stavbeno-obrtne novele v imenovanem paragrafu kakor sledi:
Gled^ stavbene obrti določijo se pozneje s posebnim zakonom splošna načela, katerih se je držati, kadar treba odobriti dokaze posebne sposobnosti za nastop v § 15., točka 6. naštetih stavbenih obrtij, in kadar treba določiti, ksko ua široko se raztezno praviee posameznih kategorij stavbene obrti."
8 tem je visoka vlada, kakor tudi postavodajna (bornica sama priznala, da treba s posebno novelo vroditi in vtrditi razmerje in stanje stavbeno-obrtnih stanov ter v ta namen ie pred šestimi leti iivršila načrt stavbeno-obrtne novele, ki pa še do sedaj ni prišel na dnevni red visoke državne zbornice.
Z ozirom ua to, da je ta predlog že toliko let predmet razpravi obrtnega odseka visoke zbornice, a se še sedaj ni razpravljal v državnem zboru ter v naše začudenje zopet letos odložil z dnevnega reda seje vis. državnega zbora z dn^ 3. februvarja 1890 na poznejše čase,
z ozirom na to, da so določila novega obrtnega reda za stavbene obrtnike popolno brez pomena, dokler se ne izvrši tudi stavbeno obrtna novela,
prosi najdostojneje podpisano „katol. politično društvo" visoko državno zbornico, da izv6li načrt obrtno-stavbene novele prej ko mogoče postaviti na dnevni red, vsekako pa gotovo še v tem zasedanju.
2. Ker se pa imajo postave, vrejujoče razmere podložnih držati gesla: „Vsakemu svoje!" zato naj izv6li visoka zbornica poskrbeti, da omogoči onim, ki so se kake obrti pravilno izučili in se kot pomočniki dejanjsko v obrti urili, primerne pogoje za obstanek.
Z ozirom na to, da tudi po predloženem načrtu stavbeni podjetniki ohranijo svoje pravice, primerne njih višji tehniški izobrazbi
z ozirom na to, da v Avstriji 9065 mojstrov zidarjev, kamnosekov, tesarjev, studenčarjev in 44.753 stavbenih pomožnih obrtnikov: mizarjev, ključavničarjev, kleparjev, steklarjev, pečarjev, pleskarjev itd. iu skoro toliko tisoč družin vsled neugodnih, ker postavno ne dovolj določenih razmer težko in željno pričakujejo ugodne rešitve novele stavbeno-obrtnega načrta
prosi najdostojneje vdano »katol. politično društvo" v Ljubljani, da izvoli vis. zbornica vsprejeti vladine predloge stavbeno-obrtne novele in sicer § 2. po nasvetu manjšine obrtnega odseka visoke državne zbornice, ki se glasi:
Stavbeni podjetnik je opravičen voditi in izvrševati velike in druge sorodne stavbe; a on je dolžan pri izvševanju stavb glede onih del, ki spadajo v stroko mojstrov tesarjev, kamnosekov in studenčarjev, ali spadajo v opravičeni delokrog stavbenih pomožnih obrtnikov: ključavničarjev, m<zarjev, kleparjev, steklarjev, pečarjev, pleskarjev itd., rabiti one obrtnike, ki so za dotična dela opravičeni.
Mizar g. J. Dogan podpira predlog odbora; omenja žalostnih razmer stavbenih obrtnikov, ter izraža željo, naj bi bila peticija kmalu uslišana po
(Dalje v prilogi.)
Pa moje stanje je bilo tam še neznosnejše. Tudi tam sem skozi okno, ko so mi migotali pred očmi telegrafski stebri, videl neprestano grozno sliko: kako v višnjevi opravi stopam skozi nizke dveri, a moj paznik jih zapira za menoj.
Prišel sem domov ob svitu. Poluzaspan služabnik mi je podal pisma, ki so mi med tem došla. Na vrhu je bil velik ovitek, na katerem je bil poleg mojega imena pečat ravnateljstva državne ječe va-covske. Hipoma sem odprl list. Župnik mi je pisal par vrstic naslednje vsebine: „Pogrozil sem sevam z najstrašnejšim, kar more zadeti človeka v življenju. Moja grožnja se je glasila skoraj tako, kakor kletev. A vendar ni bila kletev. Kajti vsak dau prosim Boga, da bi Vas s kaznijo ne obiskal, marveč Vam odpustil, ko ste se proti Njemu pregrešili. Ko pre-stojim svojo kazen in mi bo mogoče pristopiti k altarju, priporočal Vas bom pri sv. mašah milosti neskončne dobrote."
Vlegel sem se ter prebudil še-Ie v mraku. Glava mi je bila čista, lahka, jasna. B'.l sem pomirjen, oblažen, srečen.	Posl. —ki—.
Izpovedanja bivšega prostomisleca.
(Spisal Leo T»xil. Iz francoižine preložil Martin Žiltir.) (Dalje.)
DoUnosti poslancev. Poslanci so vezani po naročilih svojih volilcev (mandat imperatif). Prepovedano je poslancetn kot takim biti v opravnih svetovalstvih denarnih družb.
Zbornica je zavezana, obravnavati vsako leto socijalno vprašanje, če treba, tudi v posebnem zasedanju.
Dolžnost poslancev, dati račun o svojem poslanstvu štirikrat na leto in predložiti načrte pre-ustroja zavrženih predlogov, kolikorkrat to pravilnik dovoli.
Dolžni so poslanci pri vsakem računodajanju povprašati svoje volilce o krajnih koristih; zato morajo prinesti v zbornico in ondi potegovati se v odsekih in na govornici za krajne zadeve, za katere bi se večina volilcev izrekla.
Mislil sem, da mi je na novo priobčiti to pisanje. Iz njega se lahko razvidi, kam sem dospel trinajst let po mettray-ski kazni. Misel maščevanja me je vedno vzdržavala.
Troje republikanskih bratov nas je bilo; v imenu konservativcev se ni nihče oglasil. Jaz sem imel to neugodnost, da sem bil tuj v deželi in da sem nastopil, ko so moji tekmovalci že veliko prej delali za svojo kandidaturo.
Vladni kandidat, podpiran od prostozidarstva, bil je g. Malric, župan jednega glavnih krajev volilnega okrožja in generalni svetovalec-oportunist. Drugi tekmovalec, kolektivist ali anarhist, je bil državljan Digeon, nekdanji predsednik prekucijske komune v Narbonnž; sodeloval jo takrat, z Lujizo Michel, pri časniku „La Revolution Sociale", ki je bila, kakor je nedavno odkril g. Andrieui, denarno podpirana od policijske prefekture.
Priloga S4:. štev. »Slovenca" <irL6 18. marca 1890.
skleneuem zakonu, ki bi tudi stavbenim pomožnim obrtnikom zagotovil pogoje za samostojni obstanek.
K sklepu pojasniuje društveni predsednik, ki je ob enem ud obrtnega odseka v državnem zboru, stavbeno-obrtni načrt, ter izraža upanje, da se bo tudi za pomožne stavbene obrtnike doseglo ugodno razmerje. Tudi peticija za stavbeno • obrtno novelo bila je med splodaim odobravanjem Ruglasno vsprejeta.
Na vprašanje predsednikovo oglasi se za besedo druitvenik g. A. P. Belec iz Šeutvida nad Ljubljano ter omenja, da so obrtnikom obrtne postave premalo jasne, da treba o tem natančnih pojasnil, ker le potem se bo zavedal obrtnik svojih pravic in jih tudi za-sd tirjal. Želeti je torej, da v tem oziru zanaprej deluje »Katoliško politično društvo"; v ta namen izraža željo, naj bi izvolil odbor »Katoliškega političnega društva" prav kmalu osnovati drugi svoj društveni shod v Šentvidu nad Ljubljano, ter zagotavlja, da bodo domači društveniki poskrbeli potrebno, da se shod izvrši dostojno in sijajno.
G. predsednik obljubi, da bode odbor uvaževal to željo ter prej kot mogoče zbral svoje društvenike na drugem shodu »Katoliškega političnega društva" T Šentvidu. Sklepajoč prvi društveni shod, zahvali g. predsednik navzoče društvenike in prijatelje društva, ker so se v tolikem številu vdeležili zborovanja. S tem priča že prvi shod, da se je naše društvo postavilo ua trduo podlago ter da se ga slovensko ljudstvo oklepa z zaupanjem I V ta namen prosi g. predsednik društvenike, naj širijo zanimanje za društvo na vse strani ter mu vzlasti pridobivajo novih udov. Vzgled nam bodi »Katoliško politično društvo" na Zgornjem Avstrijskem, ki šteje nad 30.000 udov. Vsakdo naj stori v tem oziru svojo dolžnost, iu tudi okrog našega mladega društva se bo kmalu zbiralo na tisoče udov vrlega ljudstva slovenskega. S to nado sklene okoli osme ure g. predsednik prvi shod »Katoliškega političnega društva".
Zadovoljno sme biti »Katoliško politično društvo" s svojim prvim shodom, katerega so počastili s svojo navzočnostjo blagorodni gosp. deželni glavar, osem deželnih poslancev, več mestnih odbornikov ljubljanskih, prečast. gg. stolni kanoniki, mnogo meščanov itd. To je znamenje, da vživa društvo zaupanje pri vseh stanovih. To zaupanje si bo skušalo društvo ohraniti in pri drugih utrditi z neumornim delovanjem v prospeh ljubljenega našega naroda.
Politični preg-led.
v Ljubljani, 18. marca.
IVotrant« dežel«.
Škofovska izjava in parlamentarni poloiaj. Tudi uradni listi pišejo o tem važnem vprašanji. »Presse" pravi: Škofje so^s svojega stališča izjavili načela, ki bi bila veljavna v šolstvu.
Ker so škofje izjavili, da se hočejo o tem še raz-govarjati, je to dokaz, da niso še izrekli vladi ulti-matuma. »Fremdenblatt" pravi, da so škofje s svojo izjavo označili le svoje cerkveno stališče. Izjava je dokazala, da je Gaučeva šolska novela nepotrebna. List dalje obžaluje, da naučni minister ni takoj po-asnil stališča države. »N. Pr. Pr." pa piše: Klerikalna stranka ne more sprejeti sprave, tudi ko bi hotla. Državni stroj se je ustavil, in grof Taaffe bi moral odstopiti, kar pa se ne bode zgodilo, ker iz ozadja vstaja že poljsko-češko nemška večina. To je skoraj neverjetno, toda mogoče. Tako utegne nastati avstrijski kartel po Bismarckovem vzgledu. V opoziciji bi bili na eni strani Mladočehi in klerikalci, na drugi nemški radikalci in antisemitje.
Kazenski odsek je državnemu zboru predložil poročilo o ponarejanji živil. V tem poročilu je izraženih več žejfl,, katere je sprožil najvišji zdravstveni svet.
Moravsko, Moravski deželni odbor je prosil vlado, naj bi v kratko zasedanje sklicala deželni zbor, da sklene deželno posojilo v znesku 9 milijonov.
Galicija. B'inančni minister je dovolil, da se razdeli 5000 meterskih stotov solnih odpadkov iz rudokopa pri Velički onim okrajem, kjer je največja revščina. Avstrijske železnice so znatno znižale pre-vožne tarife za sol, krmo in koruzo iz Ogerske iu Rumunije.
Tmanje dr žare.
Rim. Sv. oče Leon Xin. je ustanovil katoliško duhovsko vlado (hierarhijo) na Japauskem. V Tokiji, Nangasakiji in Kiotu je ustanovil škofovske sedeže. Nadalje je ustanovil sv. oče apostolsko pred-stojništvo v nemških naselbinah v Kameruiiu. — Nemški cesar Viljem je poslal sv. očetu Leonu XIII. po Schiuzerji pisanje, v katerem naznanja imenovanje knezoškofa Koppa za nemškega zastopnika pri berolinski konferenci. Ob jednem izraža cesar svoje upanje, da bodo podpirali sv. oče in katoliško du hovništvo rešitev delavskega vprašanja. Sv. oče se zahvaljuje, da je izvoljen knezoškof Kopp in poudarja: »Rešitev socijalnega vprašanja je obsežena v krščanskem navodilu posebno gled6 na nedeljski počitek in verski pouk." Nadalje omenja sv. oče, da se je vedno pečal s socijalnim vprašanjem, katero je vedno zanimalo sv. cerkev.
Italija. Žalostne finančne razmere in vedno bojevanje v Afriki prouzročujejo laškemu kralju in njegovim ministrom veliko skrbij. Židovi pariški nočejo več podpirati laške vlade s posojili, ker je v zvezi z Nemčijo in Avstrijo. Anglež se je pa tudi začel nekaj obotavljati, menda se že za to boji, kar je posodil. No, sicer pa laški dolg Angliji ni premajhen. Kaj pa laška zaveznica Nemčija? Ravno sedaj je nemška vlada najmanj pri volji, da bi komu kaj posodila. V Beroiinu je borza nekaj v žalostnem stanji, in Italija ne more upati, da dobi tu zdravilo svoji finančni bolezni. Sploh je v Nemčiji večina tacih ljudi, kateri Italiji malo zaupajo. — V zbornici je interpeloval Imbriani, zakaj se je prepovedalo prilepiti po vogalih oglas glede na Oberdankovo svečanost. Ministerski predsednik Crispi mu )e ugovarjal, da žali baje omenjeni oglas zakone o tiskovinah in kazenski zakon. Vlada mora gledati na to, da se spoštujejo mejnarodne razmere in domači zakoni. — »Ageuzia Štefani" poroča iz Ma-sauaha: »Menelik dalje prodira. Maugaša se hoče
podvreči, a Ras Alula se obotavlja, ker se boji, da ga ne deuejo v verige in odpošljejo v Italijo."
Francija. Iz Pariza se 15. t. m. poroča: Frejcinet je sprejel nalogo sostaviti ministerstvo. Dalje se zagotavlja, da je Frefciaet dovolil na zahtevanje predsednika republike Carnota, da še obdrži portfelj vojnega ministerstva. Frejcinet se ne bode nič pogajal radi ostalih portfeljev, dokler ne bo govoril s C/onstansom, ki se vrne zvečer v Pariz.
—	Drugo poročilo se glasi: Na povabilo Frejcine-tovo, da sprejme Constans portfelj, odgovoril je Constans: „Ne morem zabraniti vstopa v vlado, katere načelnik bi bil Freycinet." Frejeinet je ponudil potem Coustansu portfelj vnanjih zadev ali notranjih, ali pa večje poslaništvo. Ker je pa pokazal Constans večje veselje do vnanjih zadev ministerstva, pričakovati je, da bo naslednik Spulierjev.
—	Delavski shod sonskega in loirskega okroga zahteva od berolinske konference, da se odstranijo stoječe armade, ker baje ovirajo delavsko prostost in so vzrok narodovega propada. — »Memorial di-plomatique" poroča: »Francoski poslanik v Londonu, Mr. Waddington, opomnil je Salisbury-ju, kateri ga je vprašal po pojasnilu o frauco8ko-dahomeyBkem boji, du Francija ne namerava osvojiti dežele Da-homey, a groznega postopanja kralja dahomeyskega ni mogla trpeti.
Rusija. V Rusiji se je zopet vzbudilo gibanje med nihilisti. Židovski listi slove pisateljico Cebri-kovo, kot največjo rusko domoljubkinjo, ki je nameravala s svojim pismom na carja le blagostanje narodu ruskemu. — Rusija je začela zopet svoje čete proti zahodu pomikati, kar ju vzbudilo splošno pozornost posebno v Beroiinu.
Nemčija. Znano je, kako je propala kartelna strauka pri zadnjih nemških državnih volitvah. Njen zaščitnik knez Bismarck je primoran poiskati si drugo večino v državnem zboru. In zgodilo se je, Kar je bilo pričakovati. Nemški kancelar Bismarck išče večine pri katoliškem centrumu. Poročalo se je že, da ste bili v preteklem tednu dve konferenci med knezom Bismarckom in skušenim voditeljem katoliškega ceutruma dr. Windthorstom, kar utegne imeti dobre posledice. Berolinski listi vzla.sti »Nord-deutsche allgemeine Ztg." poudarjajo, da bode mo-narhijska državna avtoriteta zastopana najbolj med konservativci in v katoliškem centrumu. Sem ter tja hude se nadeje, da dovoli knez Bismarck vsem še izključenim katoliškim redom vrnitev v Nemčijo in da bodo duhovniki nadzorovali šolstvo. Verske šole so že na Pruskem iu tamošnji katohki nimajo v tej zadevi nobenih težav. V eni zadevi ima naša država pač nekaj posebnega, namreč, da posnema Nemčijo v vseh zadevah, a glede na glavno reč, na vprašanje verske šole, stojč še vedno na židovsko-liberalnem stališči. — Berolinske konference se vde-ležujejo vse evropske države razven Rusije in balkanskih držav. Pri konferenci vrš^ se obravnave v francoskem jeziku. Dokler ue mine konferenca, ne bode se ničesar objavljalo o upravah in naredbah glede na delavsko vprašanje. — O Bismarekovi krizi je zopet vse potihnilo, kar se razlaga iz tega, da se kancelar Bismarck nagiblje k drugi večini v državnem zboru. Knez Bismarck, stari birokrat, hotel je baje radi tega ostaviti ministerstvo, ker ni našel nikake večine v novem nemškem državnem zboru za nadaljevanje svoje notranje politike, a o spojitvi konservativcev s kat. centrumom ni ničesar hotel vedeti. Vsekako pa je videti, da se nagiba knez Bismarck
V teh osmih dneh kandidovanja sem mogel obiskati samo štirinajst občin, šteje pa jih to okrožje jedeninsedemdeset. Tudi nisem bil kaj znan v tem kraju; le glas mojih nedavnih pravd je šel pred menoj; in še večina teh vrlih poljedelcev je slišala le površno pripovedovati o mojih razporih s pravico; veliko jih še ni prav vedelo, kaj je hudodelstvo zasramovanja. Moji republikanski tekmovalci so se okoristili s to nevednostjo volilcev in so dali nabiti zjutraj na dan glasovanja v vsem okrožju take-le napise:
»Naznanilo volilcem. — Nepotrebno je glasovati za kandidata Leona Taiila. Glasi njemu oddani se ne bodo mogli šteti. G, Leon Taxil se ne more voliti, ker je bil mnogokrat obsojen, in to večkrat zaradi tatvine."
Vkljub tem zaprekam, vrednim moje drage demokratične stranke, dobil sem 2279 glasov, kar je prouzročilo ožjo volitev. Toda nisem več kandidoval pri drugem glasovanju. Do dobrega se mi je pri-studilo. Odkritosrčno povem, da me je manj bolelo, da sem podlegel, kakor so se mi studile republikanske šege. Gorje, da se navadno krivica spozna še le, ko je tudi nas zadela osebno. Jaz sem do takrat m^nil, da je vse dovoljeno proti veri; zvedel sem na svoje stroške, da je obrekovanje najostudnejša in najzaničljivejša reč na svetu.
Tudi silovitosti se moji ljubeznjivi tekmovalci niso zdržali. Na večer pred volitvijo sklical sem volilni shod v narbonsko gledišče; ondi so se dogodili
prizori pristnega divjaštva; kolektivisti so poskusili raznesti dvorano s tem, da so prebili in odtrgali več plinovih cevi.
Narbonsko okrožje, v katerem sem skušal zasaditi protiklerikalni prapor, je zibel svetnika moje družine: sveti Frančišk de Regis je bil namreč rojen v Fontcouverte pri Narbonni.
Leta 1881 sem postal ud prostozidarstva, in vendar sem se vsiljeval za poslanca zoper brata Mairic-a, kandidata sprejetega od velikega Orijenta. Ta neodvisnost mi je donesla neutolažljivo jezo v družbi. Pravil sem drugej nagajivosti, kakoršne so mi delali moji ložni tovariši. Ko sem bil sprejet v skrivno družbo, vedel sem že naprej za komedijo različnih poskušenj. Znanih mi je bilo mnogo rečij, iz katerih delajo veliko skrivnost; vedel pa nisem, da si vsak ud naloži verigo, ki se tako težko nosi. Družba me je na-se vlekla po svojem neverskem sovraštvu; ko bi si bil mogel domnevati robstvo, kateremu se udje podvržejo, gotovo bi se ne bil dal sprejeti v njih skrivnosti.
Kakor hitro sem pokazal voljo, da hočem biti prost, se je pravo rovanje začelo med velikim Ori-jentom in menoj. V prvem zvezku dela »les freres trois-poiuts" (Bratje s tremi pikami) je opisau ta prepir, v katerem sta posredovala Victor Hugo in Louis Blanc. Ti dvo častitljivi osobi sta tajili, da bi bili pisali neka pisma; resnica jc, da zaradi svoje velike .starosti se nista več spominjala. Treba mi je bilo pokazati njuna lastua pisma in osramotiti ju
pred občinstvom zaradi njih pomanjkljivega spomina Ta sramota nasproti dvema velikašema demokracije uničila me je popolnoma v srcu glavarjev prostozidarstva. Poslednjič sem izstopil iz nestrpne ločine v oktobru 1. 1881.
En mesec prej je bil prvi splošni shod prosto-miselstva v Parizu. Vdeležil sem se tega shoda kot zastopnik šesterih družb prostozidarstva. V tem zboru je bilo veliko šundra in ukrenilo se je precej hudega. Glasovali so navzoči za to, da se katoličanstvo v kratkem uniči; Bog naj se prepodi iz bolnic in šol, odpove naj se konkordat, zatro stroški za bogočastje itd. Zavezali so se, vzdržavati v deželi veliko protiklerikalno delovanje, da se počasi prisih očitno oblastvo spolniti želje zborovalcev. Poslednjič so sklenili, da ima biti velik mednaroden shod prihodnje leto v Rimu samem, iz sovraštva do pa-peštva iu kakor vrhovno zatrjevanje prostomiselstva in socijalizma pred Vatikanom samim. Odbor petnajstih udov je bil imenovan za prirejenje imenovanega shoda v Rimu.
V tem zboru je bilo precejšnje število poštenih in uesvarljivih ljudij iz zasebnega življenja, ki so po nesreči zašli v to najzaslepljenejšo stranko. Razen teh odkritosrčnih preuapetnežev bili so pa tudi nesramni kričafi in celo osebe dvomljive nravnosti, in ti so znali uajspretnejše užigati neversko strast množice.
Seje so bile javne. Spominjam se enega svojih sobratov pri časnikarstvu in prostomiselstvu, takrat
mkice od avojih načel k katoliškemu centrumu, kar potrjuje vzlasti ujegov pogovor z dr. Windthor8tom. Nemška vlada oamorava ustanoviti za staloo blagostanje delavcev v prihodnje novo ministerstvo pod predsedništvom tajnega svetnika Hintzpetra, odgoji-telja nemškega cesarja Viljema II.
Izvirni dopisi.
Iz šentviške županlje pri Zatičini, 13. marca. Redki so dopisi v slovenskih listih iz našega kraja; saj tadi ni čudno, ker pri nas skoraj ni nobenega prometa ali društvenega življenja in tako na tihem živimo. Lansko leto so skušali nekateri nekaj šariti, pa so dobili svoje plačilo, in sedaj molče.
Največja novica za nas je, da bodo gradili železnico. To je tudi nas vzdignilo, da smo se začeli zanimati za stvar. Dne 16. m. m. je tudi nas obiskal g. državni poslanec Š u k 1 j e. Sicer smo še-le zadnji trenotek zvedeli o njegovem prihodu, in vendar se nas je zbralo okolu 50. Kaj in kako je gospod govoril, je znano iz druzih dopisov. V imenu občine šentviške je gospoda poslanca pozdravil gosp. notar Stanko Pirnat. Vspeh razgovora je bil ta, da so takoj podpisali 2600 gl. za nakup delnic, drugi dan je bilo podpisanih že 4200 gl. Podpisali bi bili še več, ko bi prej vedeli o prihodu gospoda poslanca; tudi občina bi bila podpisala znatno svoto, ko bi tedaj imeli župana. Še večje bi bilo zanimanje, ko bi Šentvidčanje v bližini dobili kolodvor, a čujemo, da bode skoro uro daleč od nas. Na boljšem so v tem oziru Višnjegorci, kar pa jim privoščimo.
Društvenega življenja v pravem pomenu besede mi ne poznamo. Bralnega društva nimamo nikjer v bližini, akoravno ljudje radi bero. Tako pogrešamo tudi pevskega zbora. Imeli smo že pred leti dober pevski zbor, a je zaspal vsled „infaulence".
Tudi za gasilno društvo se pri nas premalo brigajo. Pred kakimi štirimi leti je bilo ustanovljeno, a sedaj že umira. Da še živi, pokazalo je dn6 9. m. m., ko je priredilo tombolo, ki je za orodje ' donesla precejšen donesek. Treba je boljšega vod- ' stva, orodja, shrambe itd. Tudi vode nimamo pri rokah. Dva velika vodnjaka sta skoraj suha. Ako ! nastane požar, česar nas Bog vdruj, uničena je vsa vas. Novo županstvo naj bi v tem oziru kaj storilo. Od novega gospoda župana pričakujemo več nepri-stranosti, da ne bode rekel kakor prejšnji, da hoče le nagajati Šentvidčanom.
Dnevne novice.
(Povodom degetletnice g. barona Winklerja,) odkar je deželni predsednik na Kranjskem, so mu sinoči čitalnični pevci s nSokolom" priredili bakljado in serenado. Pevci so zapeli tri zbore. Že včeraj so mu čestitali podmaršal vitez Keil, brambovski polkovnik baron Gall in žandarmerijski major Ru rame r. Danes so se mu poklonili uradniki, preč. stolni kapitelj pod vodstvom prevzvišenega gosp. knezoškofa, deputacije raznih društev in korporacij
je bil intransigeant in sedaj oportunist, temu so kot govorniku najbolj ploskali na tem pariškem shodu. Pripeljal je s seboj ženo: dočim on razklada svojo modrost na govornici, ona po dvorani lovi pooblaščence iz provincije. Ni si moč misliti ostud-nejšega in sramotnejšega.
Ker je pravično, pustiti vsakemu, kar mu gre, hočem takoj dostaviti, da se ta ostudni par ni prišteval skupini zveze, znane pozneje pod imenom: antiklerikalna liga; mož se je prišteval družbi posvetne vere (foi laique).
Protiklerikalna liga se je takrat še le porodila, bila je še le v zibeli. Kasneje bom odločil celo poglavje tej ligi, kajti igrala je imenitno ulogo v francoskem prostomiselstvu.
Od zdaj na dalje ne bom več pripovedoval v časoslovnem redu. Čitatelj pozna načrt vojskovanja, začetega zoper Boga, vero in njene služabnike; videl je, kako sem prišel do tega, da sem se zapisal med vojake te nespametne vojske; ve, po kakih okoliščinah sem postal praporščak brezbožnost!. Odslej, da se pripovedovanje bolje razume, bode dobro skupaj postaviti brez določbe dobe, dejanja, o katerih se mi je še izpovedati. Končal bom to razpravo s pripovedovanjem, kako sem bil po.slednjič rešen zoper svojo voljo iz tega brezdna pogube. (Dalje Rlždi.)
iz mesta in dežele. Danes zvečer ob 9. uri mu priredi slovensko pevsko društvo „Slavec" bakljado in serenado.
(Prečastiti stolni kapitelj ljubljanski) se je danes dopoludne ob 10. uri poklonil prevzvišenemu gospodu knezoškofu pod vodstvom milostivega gospoda stolnega prošta dr. Klofutarja, ki je z izbranimi in prelepimi besedami izrekel zahvalo na tako vzorni in osrčevalni izjavi vodilnih načel, po katerih se mora rešiti pereče šolsko vprašanje, da se šolska mladina ne odtuji veri Kristusovi in onemu zadnjemu namenn, za kateri je Bog ustvaril človeštvo. Navdušenim besedam izbornega prečastitega g. govornika so odgovoiili prevzvišeni gosp. knezoškof, da jim je to storiti velevala vestna dolžnost kot višjih pastirjev. Omenjena izjava avstrijskih škofov bodi vodilna zvezda vsem katolikom, duhovnikom in neduhovnikom.
(Spominska slavnost za Dav. Trstenjakom) se odloži, ker jo bodo skupno priredili „Pisateljsko društvo", pSokol" in narodna čitalnica ljubljanska v čitalnični dvorani. Dan slavnosti bode pravočasno naznanil	odbor ^Pisateljskega društva".
(Glas ismed občinstva.) Iz krakovsko-trnovskega predmestja v Ljubljani se nam poroča: Zadnji čas začel se je mestni magistrat bolj brigati za naše predmestje, kakor je bila sicer njegova navada. Pričeli so skrbeti za naše zdravje in zato so uprizorih — lov na perice, vzlasti na predmestjih: Krakovem, Trnovem, Žabjaku itd. Ako je razobošenih par robcev pod hišnim oknom ali poleg vode, precej se vse popiše in perica mora na magistratu plačati kazen. — Mi vemo, da smo dolžni pokorščine postavni oblasti, vendar si drznemo vprašati: Kdaj je bilo to tako ostro prepovedano, vsaj iz zadnjega časa ni znano, da bi bili brali kak tak razglas? Ako prepoved ni bila razglašena, kako da se ljudje precej kaznujejo? Ako je zdravju škodljivo, perilo zunaj sušiti, kje naj je revež suši; dvorišča nima, podstrešja ne, torej edino le v sobi. Ali ni zdravju še veliko bolj škodljivo, ako se mokro perilo celi teden pari v zaduhli sobi? Sploh ali reveževo zdravje in življenje nima nobene cene? Ako pa mestni magistrat hoče po predmestjih tako strogo postopati v tem oziru, te'daj pa prosimo, naj to stori tadi v drugem oziru. Mi se ne pritožujemo, ko v grdem vremenu gazimo blato do členkov, Ker vemo, da je mesto prvo, potem še le predmestje. Mi smo zadovoljni, da nam brl^ navadne svetilnice, ker s plinovimi nočemo napravljati mestu novih troškov. V mestu se ponašate z makadam-tlakom po mnogih ulicah; mi smo zadovoljni da ga nam narava sama vravnava, kakoršno je ravno vreme: danes trdo, jutri mehkeje. O vsem tem molčimo, dasiravno v primeri z drugimi meščani enake davke plačujemo. Ker smo pa že pri tem, še to-le: Trnovski mestni log bode kmalu brez drevja; vse bodo iznesh iz njega gozdni tatovi, mi nismo zoper to, da revež pobira suhljad, a da seka mlado drevje, to ne gre. Posestniki so pripravljeni, plačevati gozdnega čuvaja za log; prosili so že na magistratu; vse se je obljubilo, nič storilo. — Cesta v trnovski mestni log od mitnice naprej ni bila posuta morebiti že petnajst let; ob času pokojnega g. Podkrajška bilo je v tem oziru drugače; mestna občina je poskrbela, da je bila cesta nasuta; ako se je kak posestnik branil, nasuli so mu jo mestni delavci na njegove troške. Tako sploh delajo občine. — Ako je toliko skrben magistrat za snago in zdravje v našem predmestju, vprašam: Kdaj se bode vredil prostor na „brega"; kdaj se bode postavil ondi potrebni „pissoir", kar je baje že potrdil mestni zbor? — Dokler moramo vse to gledati, menimo, da toliko časa tudi ni treba loviti naših peric, ki si želijo pri tem svoj kruh služiti.
Jeden v imenu mnogih mdž iz
krakovsko-trnovskega predmestja.
iNa graškem vseučilišči) je bil danes promoviran doktorjem prava bivši Triglavan in vrli naš koroški rojak g. Alojzij K r a u t, rodom iz Bistrice pri Pliberku. Čestitamo iz srca odločnemu narodnjaku.
(Dolenjska železnica.) Knez Karol Auersperg je podpisal 50.000 gl. za dolenjsko železnico. Doslej so v Kočevji podpisali 116.000 gl.
(Imenovanje.) Začasni vladni koncipist gospod Egon baron Winkler je imenovan definitivnim vladnim koncipistom.
(Redivivns.) Dn^ 14. t. m. smo naznanili med dnevnimi novicami, kakor se nam je sporočilo iz Istre, da ju umrl slikar iu pudubar g, IvanGosar. Danes pa nam je ta gospod poslal lastnoročno pi-
sano izjavo, da še živi na jezo istrskim šarenjakom. — Obžalujemo to pomoto našega dopisnika in želimo od mrtvih vstalemu g. Gosarju še mnogo let in obilo naročnikov. , (Osebne vesti.) Presvetli cesar je podelil mestnemu zdravstvenemu služabniku gosp. N. Rusu v Ljubljani srebrni križec za zasluge. — Povodom umirovljenja je dobil g. e. in kr. stotnik K. Spi-1 nar v Ljubljani značaj majorja. — Umrl je včeraj v Gradci dvorni svetovalec g. J. Pogačnik, star 66 let, rodom iz Tržiča.
(^Slovenski Pravnik") ima v tretji številki nastopno vsebino: 1. X.: Pravni leki in njihovi r6ki v upravnem postopanji. 2. O uradnem pospeševanji civilnih pravd. 3. Odvetniškemu pomladku! 4. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: a) Ni upravičen deležnik pridržati računa, ki mu je bil radovoljno predložen. (§ 830. obč. drž. zak.) b) Pristojnost sodnih oblastev za tožbe o moteni posesti v razdelitvenem postopanji, c) Odvetniški koncipijent sm4 svojega odvetnika zastopati tudi v rednem ustnem ■ postopanji na deželi. 5. Pravna vprašanja. 6. Književna poročila. 7. Drobne vesti. 7. Člani društva „Pravnika" 1890. 1.
(Na državni gimnaziji v Celji) je s pričetkom šolskega leta 1890/91 razpisana učiteljska služba za slovenščino kot glavni predmet in klasično filologijo. Prošnje do 15. aprila štajarskemu deželnemu šolskemu svetu. Na višji realki v Gorici je s pričetkom prihodnjega šolskega leta razpisana učiteljska služba za opisno geometrijo. Prošnje do 15. aprila deželnemu šolskemu svetu za Gorico, Gradiško iu Trst.
(Katoliškemu raznmniStvn!) Opravičene pritožbe o verski mlačnosti katoliškega, zlasti mlajšega razumništva množe se vedno bolj, in to po vsej pravici. V istini je to žalostni kulturni pojav, da baš naš naraščaj pada v verski indiferentizem. Obiskovanje cerkva mu je postranska stvar in molitev odveč. V tem oziru bodi v vzgled naši inteligenciji zavidanja vredna verska gorečnost nekaterih inovercev. Kakor nas vsakdanja skušnja v življenji uči, nedostaje nam Slovencem v vrstah naših pravnikov vrlih bojevnikov cerkve in njenih pravic, koji bi bili temeljito podkovani v božjih naukih, ker le tem načinom mogli bi vspešno pobijati in zavračati krive razloge iskre-nejših, pravniških inovercev. Nedostatek slovanskih pravnikov, prošinjenih s strokovnimi vednostmi in katoliškim duhom pokazal se je najbolje pri razpravi o židovskem vprašanji v državnem zboru. Izmed prisotnih slovanskih katoliških pravnikov ni si upal ni jeden zavrniti blodne trditve Blochove in dr. Zuckra po zasluženji! Na misel nam prihaja profesor, koji se ni sramoval molitve „Rožnega venca"; bil je to 871etni starček, dr. modroslovja in medicine, vitez K. Emil Schafhautl, vseučiliŠki profesor v Monakovem, ki je umrl te dni. Pravilno je hodil dan za dnevom ob šestih zjutraj k sv. maši in zvečer ob petih k češčenju „Rožnega venca." Pokojnik je bil člen akademije ved in ju spisal več nego 200 duhovitih razprav. Dr. Schafhautl ni bil nikoli oženjen. Svojemu geslu: „Moli in delaj I" ostal je zvest in dosleden do smrti!
(Slovensko gledališče.) Jutri bode izven predplačila io z znižano ceno slovenska predstava. Igrali bodo burko: »Pojdimo na Duuaj".
(Pevsko drnStvo ^Adrija" v Barkovljah) ima drugi občni zbor v nedeljo dne 23. marca ob 4'/,. uri popoludne v gostilni ,Pri lepih Barkovljah". Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo u društveni knjižnici. 5. Slučajno vpisovanje novih peveer in podpornih udov. 6. Posamični predlogi in želje. 7. Volitev novega odbora. Častiti društveniki naj se v obilnem številu vdeleže tega važnega zbor*.
Raznoterosti.
—	Napredovanje katoliške cerkve v Angliji. L. 1792. ste bili v Londonu le dve kapeli. Za francoske revolucije pribežalo je na Angleško kakih 8000 duhovnikov, ki so sozidali več kapel, v katerih so se zbirali katoliki. Dandanašnji pa ni več temu tako. Ne več na skrivnem, kakor pred sto leti, temveč javno mašuje, pridiguje in deli sv. zakramente 387 mašnikov in sicer v 155 cerkvah. Anglija in Wa-les sta razdeljena v jedno nadškofijo in 14 škofij, cerkva je 1340 in 2339 mašnikov. Nadškofija sama ima 124 cerkva in 353 mašnikov.
—	Polje mumij. Ameriški popotnik pripoveduje o bojnem polji, kjer je bila 1879. 1. vojna med državama Cliile in Peru (Južna Amerika). Pokrajina je baje prav taka, kakor je bila po bitki pred 10. leti. V tej krutej vojni je palo okolo 2000 Peruancev, ki krijejo še danes bojno polje. Kisla
«olit»rjev» soda, od katere so tla kar premočena, pomumila je padle borilce. Kakor so padli leže, vse vprek ter krijejo tla v pisanih vrstah.
— Razpok. V premogovih rovih v Morfju na Angleškem je bil strašen razpok. Več sto delavcev je zasDtih, mnogo mrtvih.
Telegrami.
Černomelj, 18. marca. Mestni zastop črnomaljski imenoval je barona Andreja W i n k 1 e r j a o. kr. deželnega predsednika o priliki desetletnice njegovega velezasla-ženega, vspešnega in pravičnega delovanja svojim častnim meščanom.
Dunaj, 18. marca. „Wiener Ztg.": Umirovljeni pristav deželne deske in zemljiške knjige pi-i deželnem sodišči v Ljubljani, Eeichl, je dobil naslov in značaj načelnika deželne deske in zemljiške knjige.
Dunaj, 18. marca. Vlada je predložila postavo o posojilu za reveže v Galiciji, posebno za semena, in izraža željo, naj bi se hitro rešila. Zbornica je v tretjem branji brez debate sprejela postavo o odškodovanji nedolžno obsojenih ter razpravljala o umogih peticijah, katere je gorko priporočila vladi.
Kotor, 17. marca. Soproga kneza Petra Karadjorjevica, hči kneza črnogorskega, je umrla.
Sofija, 17. marca. Ker so našli še več listin, pričela se bode obravnava proti Pa-nici koncem marca.
Berolin, 17. marca. Govori se, da je knez Bismarck danes izročil svojo ostavko. „K6ln. Ztg." poroča, da bode knez Bismarck v kratkem odstopil.
Berolin, 18. marca. Wolffov bureau poroča: Listi poročajo, da je cesar sprejel ali bode v kratkem odstop kneza Bismarcka. — „Tagblatt" poroča, da je ostavka grofa Her-berta Bismarcka odklonjen.
Berolin, 18. marca. \Vollfov bm-eau poroča : Vsak čas bode cesar potrdil včerajšnjo prošnjo kaeza Bismarcka, da odloži kancelar-stvo in ministersko predsedništvo. Herbert Bismarck ostane še v službi.
Pariz, 17. marca. Listi poročajo, da je Eibot prevzel ministerstvo vnanjih stvarij. Ministerstvo je torej sestavljeno.
Carjigrad, 17. marca. Na železniški progi Ismid-Angora so bili umorjeni: jedna ženska, neki nadzornik in italijanski asistent.
Carjigrad, 18. marca. Veleposlanik baron Calice je dobil veliki kordon Osmanie-reda 2 briljanti.
Javna prošnja in zahvala.
2e več let delnje katoliško podporno društvo v Celji nekako tajno, kakor bi ga ne bilo. Vendar še iivi in skrbi z vedno tisto požrtvovalnostjo za revne učenke zasebne dekliške šole šolskih sester in ubožne fiolarčke okoličanske deške šole, kakor je to storilo pred leti, ko se je ustanovilo. O Božiču skrbi jim za toplo obleko in obutev, ker jih še vedno o imenovanem času obdari po 100 do 150 z raznovrstnimi darili. Gleda nadalje na to, da dobiva četirikrat na teden po 160—180 šolarjev in iolaric toplo kosilce v poslopji šolskih sester; kupuje revni šolski mladini imenovanih šol potrebne knjige, pisala itd., kar mu dela veliko troškov.
Kohko dobrot skazuje katoliško podporno društvo okoliškim in mestnim šolo obiskujočim siromačkom, vč le tisti, kateremu so razmere tukajšnjih prebivalcev znane in vidi dan na dan kruha stradajoče mladež po šolskih klopeh. Temu se more opomoči le z milodari.
Imenovano društvo pa tudi drugo, od prve veliko težavnišo nalogo vrlo zvršuje, vzdržuje namreč šolske sestre učiteljice in vsestransko skrbi za potrebna učila, kurjavo, popravo šolskega poslopja in drugih za šolo potrebnih reči. To ni mala reč v sedanjih toliko slabih časih za majhno skromno društvo. Vendar stori vse to celo natihoma, ker se mu dozdeva, da je vsakdnevno in potrebno ter nima nič izvanrednega za čitatelje naših slovenskih listov. O da bi mu le ravno tako na tiboma in veliko število novih udov in podpirateljev nasproti vrelo k skupnemu delovanju.
Dobrotljivi Bog pa tudi delovanje tega koristnega društva obilno blagoslavlja Početna dvoraz-rednica razširila se je tekom desetih let in še prej ▼ četirirazrednico, zvezano z otroškim zabaviščem, vzdrževanim po slavni družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Vsled tega tudi število ta zasebni zavod obiskujočih otrok leto za letom raste tako, da je štela šola z vrtečem ob koncu šolskega leta 1888/89. 326 otrok.
Jasno je torej, da je postalo poslopje pozidano leta 1881. z ozirom na trirairednieo premajhno, ter se začela javljati potreba dozidanja ali povek-šanja poslopja. Pa kako to doseči?! —
Vrh podjetniki stavbe dosedanjega šolskega poslopja držali so se početkom in vedno gesla: .Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača*, in začeli 80, nadaljevali ter srečno dovršili, opiraje se na božjo pomoč in usmiljena srca dobrotnikov. Saj jim je bilo edino na tem ležeče, da se zasebna dekliška šola v Celji utrdi in vstraja.
Moj namen tukaj ni razpravljati pomen te šole. To je prijateljem našim predobro znano! Drznem se pa omeniti, da kdor daje za to šolo, daje svoj milodar takorekoč v dvojni misij on.
Kakošnih prostorov vam neki še manjka, prašal bo kdo, ki je že videl precej lepo hišico šolskih sester v Celji. — Radi bi še dobili dve primerni sobi za otroško zabavišče, kateremu so na prošnjo zastopnikov slavne družbe sv. Cirila in Metoda šolske sestre začasno odstopile prostrano sobo, kojo živo potrebujejo. Zraven tega še vsaj eno šolsko izbo, da moremo po potrebnosti narediti enemu razredu vsporednico ali paralelko, ali kar bi še bolje kazalo, da bi razširili četirirazrednico v petrazred-nico. V posameznih razredih imamo namreč po 80—90 učenk, kar gotovo ni umestno, tembolj ne, ker šolske izbe niso posebno prostorne. Razun tega gre tudi za primerno kapelo, ki se ima postaviti v čast .Jezusovemu presvetemu Srcu, da bi sprejemala sij 500 do 600 oseb, in bi se mogla šolska mladež vdeleževati v domači kapelici šolarske sv. maše, opravljati druge pripuščene pobožnosti itd. Da se bodo dan za dnevom tukaj opravljale molitve za naše mile dobrotnike, ni mi treba omenjati. Pre-sveto Srce našega božjega Vzveličarja bo pa tudi gotovo vsak najmanjši dar po božje vrnilo. Do sedaj še namreč ni nikjer v obližji enake cerkvice ali kapelice in vendar naj bi bila pobožnost in preslav-Ijenje presvetega božjega Srca med nami vrlo razširjena.
Prosimo Vas tedaj, premili prijatelji in dobrotniki naši, sprejmite Fn uslišite to našo javno prošnjo blagim srcem, odprite svoje zakladnice ter pošljite svoje darove v prid naši premili nadepolni mladini vsak po svoje. Vsak naj pošlje predstojništvu šolskih sester v Celji, kar mu najboljše srce narekuje. To bo darove prehvaležnim srcem sprejemalo in zahvalno objavljalo.
Ce bi pa bil morebiti kdo vendar v zadregi, koliko se naj za to reč pošlje in kdo se naj tem dobrotnikom pridruM, hočem vsem p. n. bralcem priti na pomoč s sledečo zahvalno objavof
Za dozidanje šolskega poslopja in kapele so blagovolili darovati do sedaj:
Nj. veličanstvo presvetli cesar Franc Jožef I. 200 gl.; samostan čč. oo. trapistov v Reicenburgu 20 gl.; Marija Kurbos, dekla v Celji, oO kr.; Neža Korošec, posestnica na Babnem, 20 gl.; Elizabeta Brinovec, hišna posestnica v Celji, 105 gld.; vele-častiti g. zlatomašnik Tomaž Jeretin, župnik v Te-
harjih, 5 gl.; Zapanec Urša, zasebnica na Zgornjem Hadinji, 10 gl.; Znpanec Valentin, kmet na Zgornjem Hndinji 50 gl.; Prekoršek Terezija, na Zgornjem Hudinji 100 gl.; Liza Marot, kuharica v Celji, 5 gl.; velesp. gospod J..Pečnak, veleposestnik na Teharjih nam je prirejen strop, kojega hrani na svojem hramu, dokler ga ne bodemo rabili; vreden je 80 gl.
Iz tega je razvidno, da se milostno ozirajo na nas vsakojaki stanovi. Saj se vsak še tako majhen dar sprejme z največjo hvaležnostjo. Prosimo torej še enkrat prečastito duhovščino in vse druge prijatelje in dobrotnike naše šole, blagovolite uslišati našo prošnjo in ne zamerite nam naše trdne nade, katero stavimo v brezmejno dobrotljivost vaših src, ker resnično je, da nimamo nič in bi vendar radi nekaj dosegli edino le po preveliki radodarnosti in naklonjenosti prostovoljnih dobrotnikov naših.
Dobro delo, katero storite ni hipno, marveč bo živelo naprej i verskonravno v vzgojeni in krščansko-vzgledni ženski mladini, sčasom — v narodu.
Vsem zaznamvanim dobrotnikom prisrčni: .Bog Vsm plačaj!!
Umrli bo:
14.	marca. Frane Korinšek, laborant, 34 let, Dunajska cesta 15, exud pleuritls. — Helena Vi.lmar, kuharica, 84 kt. Hrenove ulice 5, marasmus
15.	marca. UrSula PavliJ, delavčeva žena, 75 let, Hra-deekega vas 2, prsna vodenica.
Tremensko sporočilo.
I Cas Stanje	J g --Veter Vreme	I
onazovania »»kon"«" toploni.rm	o« »
opazovanja , „„	gg g
"7. n. zjut.l 7^.5 9"]	si. svzh. -3i!--""
17 2. n. pop. 725-7 12 6 si. jzapad. oblačno	0-20
9. u. zvec. 726 7 7 4	si. zap. dež	dež
Srednja temperatura S-V za 5-4'' nad normalom.
I>nnaj!(ka borza.
(Telegrafično poročilo.) 18. marca.
Papirna renta 5* po 100 gl. (s 16* davka) 87	gld.	45	kr.
Srebrna „ 5* „ 100 „ „ 16 * „ 87	„	65	„
5* avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109	„	90	,
Papirna renta, davka prosta......102	„	30	,
Akcije avstr.-ogerske banke......9.S3	„	—	,
Kreditne akcije .......... 309	„	75	.
London.............119	„	35	,.
Srebro .............
Francoski napoleond.........9	„	43',.
Cesarski cekini...........5	„	62	..
Nemike marke ..........58	„	50	„
Organist in cerkvenik,
ki že ve£ let službo opravlja, zmožen igranja na gosli, more voditi cecilijansko petje in zna veC ročnih umetnostij, želi si na večji fari ali kakem trgu službo j)remeniti, in sicer o sv. Juriju ali do 15. maja. — Več pove opravništvo. (IJ
Andr. Dru^ovič
trgovina z železnino na mestnem trgu 10,
priporoma, po zelo iiizlci eeiii
okove z(i okna in vrata, štorje za štokadoranje i samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in Rotnan-ce-tnent, sklepni papir (Daelipappe) in asfalt za tlak, kakor tudi
lepo iii mo^^^no narejena
sledilna ognjišča
M &|£& pusamesa® leles
Vodnjake za zabijati v zemljo, s lia-teriml Je mogoče v malili urali In majliuimi strošlil na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi In železolitl gornji stojali, kakor tudi aa lesene cevi uieslngaste trombe in ventile in železna okova.
!»«»■ * (12)
vsake vrste orodja, kakor: lepo In močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd.
B^* Tudi se dobiva zmirom sveii dovski mavec (Lengenfelder Gtjps) »a
gnojenje jMlja.
nšivt po^eb Urščiiie sr. M
bode imelo
19. marca, t. j. sv. Jožefa popoiudan, ob 4. uri v iolskj sobi tukajšnjega frančiškanskega samostana svoj
letni občni zbor,
h kateremu so vsi moški udje povabljeni.
(2-2)	Odbor.
Uradne |in trgovske
KOTEBTE
B llrmo priporoča
!Kat. tiskarna i
v Ljubljani.
Gradec: Lekarna Vendeiina pl. Tmkdczjfja, deželna lekarna, Sackstrass«.
Dunaj: Lekarna Viktorja^. Tmkiciyia, »pi sv.Frančišku" ( obenem kemična tovarna) V., Hundsthurmerstr. 113.
Nepresegljivo za zobe
je

Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnk6czyja, „pri zlatem levu".
Vin., Josefstiidterstrasse št. 30. Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczvja, -pri Radeekiju", 111., Radetzkyplatz št. 17.	(8)
I. salicilia dsM Ma
aromatična, vpliva okrepievajoče zabra njuje gnilobo z6b ter odstranj uje iz ust neprijtlni duh. Jedna velika steklenica 50 kr.
,iialiciliilzoliiii]ifaSiil[
splo.šnje priljubljen, vpliva jaka okrepčevajoče ter ohranjuje zobe svetlo-bele, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo ninoso zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi
Trolistzv
K
zraven rotovža v Ljubljani.
Zunanja iiaročUa se s prvo pošto izvršujejo.-
m
Cerkvene ure,
ure za šole, ToJaSnice, torarne in draga javna poslopja, za industrijske naprave in kolodvore izdelujem trdne io z vsemi najnovejšimi popravami in iznajdbami po najnižjih cenah.
Cerkvam in občinam dovoljujent ugodne plačilne pogoje.
f Cenike razpošiljam na ielfo brezplačno.'
Stolpnili ur in mehanlčnai delalnica (12-3)
Rihard Iiiebing
iSpelHing pri ]>iiuaji, Hauptstrasse 66.
Zobolek, prašek in pasta za zobe
preč. 00. Benediktincev
opnty« Soulnc (Grlx-oii<]e). Dom MAGUELONNE, prijor.
Največje odlikovanje: ilve zlati avetUtjlt Bruselj IHSO, Loudou 1S84.
Iznajdeno leta 1373 P® prijorji Pierre Boursavd.
Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnjl-lobo zob, Jih obeli In utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti.
Zares močno ustrežemo našim p. n. čitateljem, opozoruje na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljši in edini lek proti zobobolu.
Tvrdka
Croix de Se^ejr lOC & lOS,
Ustanovljena leta 1807. Dobiva se v^vseh lekarnah in prodajalnicah ditlav.	(29)
,Zi loli.
J. PSERHOFER-ja
na Smaii
Kri ^-if^tilnc Uro»fyice, poprej anlTenalne krogljice imenovane, zaslužijo po vsej pravici poslednje iae, ker je v resnici premnogo boleznij, {;ri kater h te krogljice izvrstno pomagajo. Že mnogo desetletij razšiijene so te krogljice splošno, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male
desetletij razširjene so te krogljice splošno, mnogi zdravniki jiti zapisujejo, m malo je rodbin, v R) zaloge tega izvrstnega domačega zdravila. — Skatljloa ■ IS taetmt krorljioami stane 21 kr., 1 zavoj
■ 6 ikatljioami 1 gld. 6 kr., pri nefrankovani pošiljatvi p povzetji 1 gld. 10 kr. — Ce se naprej pošlje denar, stane s poštnine prosto pošiljatvijo: zavoj krogljlc 1 gld. 25 kr., 8 zavoja 2 gld. 30 kr., :•{ zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Menj nego jeden zavoj se ne odpošlje.) — Prosi se, da se zahtevajo izrecno
in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovnem navodilu za rabo ime J. PMrhofer in sicer v radedl barvi.
Balzam za ozebljine j.
Piarhofarjev. Lonček 40 kr. S frankovano pošiljatvijo 65 kr. Trpotcev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kailja itd. Steklenica 60 kr.
Američansko mazilo za protin i gid. 20 kr.
Prašek proti potenju nog Skatljlca &0 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. Balzam za gUŠO Aakon 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr.
Zdravilna esenca (Praške kapljice) p-ajru^^^^^ Angleški čudežni balzam
steklenica 50 kr., mala steklenica 12 kr. Fijakarski prašek proti k»ŠIju itd., ikatljica 35 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr.
Tannochinin-pomada	"
i-iVili^ prof. »Ulldala, domače 6reds'vo proti r*nam, oteklinam itd., lonček 50 kr., s Lnivei zalili (juha frankovano »tSlljatvijo 75 kr.
Universalna M«tilna sol ^eKS^tJi^
Kazven tu omenjenih izdelkov ima še vs« v avstrijskih časopisih nsznanjene tu- in inozemske far-macevtične spscijalitete in se prfdmeti, ki bi slučajno ne bili v zslogi, preskrbe na zahtevanje točno in ceno. — Po>ilj»tv« p» pošti izvrše se najhitrej« proti p'«dpošilj»tvi zneska, večje pa proti povzetju. - Ce se denar pošlje (najbolj po poštnej nakaznici), je fioštnina dosta nižja, nego pri pošiljatvam s povzetjem.	(12
Prečastiti duhovSčinl in slavnemu občinstva
priporočam svojo	Ktilofco
iLlobukov in slainnikoY
najnovejšega kroja in iz zanesljivo trpežnega blaga. Dalje imam t veliki izberi vsakovrstne iapioa po najrazličnejših cenah. Imam tudi v zalogi
nove baše čepice »a poitarne hrambe.
Sprejemam in izvršujem vsakovrstna
naprej
jjj ter shranjujem koinkoTliio ^ez poletje. Spoštovanjem
Anton Krejči,
klotnčar In krtnir, Kongresni trgr It. 8, v Ljubljani.


Gg. dijakom dovo-^^^^ jm prednostne cene. ^iok	(15-2)3
Tirk .Katoliške Ihskam«" v Ljubljani.
Trgovina z železnino
Gledališke ulice štev. 8
priporoča svojo bogato zbirko
S^ nadgrobnih križev, ^
pristno pozlačenih in najfinejše izdelanih, ali tudi surovih.	(i2-2)
Dalje 66 priporoča v izdelovanje nobnih in oerkvenili omreiij (gavtrov) it(I
MATIJA HORVAT,
čevljarski mojster V ljuhljani, sv. Petra cesta št. 32 priporoča se v obila naročanja raznovrstnega
za gospod«, goap^ in otroke,
I katera izvršuje cencJ, poSteno, iz zanesljivo trpežnega blaga in po zahtevi od najfinejše do najpro-stejše oblike.	(11—2)