TISKOVINA Poøtnina plaœana pri poøti 9226 Moravske Toplice Glasilo Obœine Moravske Toplice UVODNIK Ta øtevilka glasila je posveœena dogajanju ob 10. prazniku Obœine Moravske Toplice. Dober ducat imenitnih prireditev! Œestitam organizatorjem, saj tudi naœin in nivo proslavljanja kaæeta, da je lokalna skupnost æe zdavnaj preæivela otroøke bolezni. Praznovali so tudi gasilci – v Sebeborcih in Teøanovcih so proslavili visoka jubileja gasilskih druøtev, 110-letnico. Œestitamo! Tudi lovcem, ki so obeleæili 60 let delovanja. In œebelarjem za 40 let ... Ampak, jutri bo nov delovni dan, pojutriønjem pa: lokalne volitve! Posvetili jim bomo posebno øtevilko. Na 19. strani objavljamo krajøi odlomek iz zbornika o Josipu Benku. Knjiga z gradivom lanskoletnega simpozija v Teøanovcih je izøla prav v dneh letoønjega proslavljanja obœinskega praznika. Ludvik Soœiœ, odgovorni urednik Torta za 10. praznik obœine in 10-letnico njenih »sinov in hœera«. LOKALNE VOLITVE 2006 Spoøtovani obœani! V nedeljo, 22. oktobra 2006, bomo øli na voliøœa. Volili bomo: · Æupana Obœine Moravske Toplice · Œlane Obœinskega sveta Obœine Moravske Toplice · Œlane svetov 14 krajevnih skupnosti v obœini Veœ o volitvah, naœinu in rokih kandidiranja v svete krajevnih skupnosti ter pravila o predstavitvah æupanskih kandidatov, kandidatov in kandidatnih list za Obœinski svet objavljamo na 11. strani Lipnice. Posebna predvolilna øtevilka glasila s seznami in predstavitvami kandidatov in kandidatnih list izide 7. oktobra 2006. FOTO: Arhiv OBŒINE FOTO: Ella PIVAR Obœinski nagrajenci 2006 (od leve): Oskar Makari, predsednik Pevskega druøtva Selo (priznanje druøtvu), Ludvik Soœiœ (œastni obœan), Tibor Vöröø (priznanje), æupan Franc Cipot, Smiljana in Marko Nabergoj (nagrada). Podelitve se ni mogel udeleæiti dobitnik priznanja Izidor Camplin. Slavnostna seja Obœinskega sveta s øtevilnimi gosti je potekala v prostorih OØ Fokovci. Ne po nakljuœju, saj je bila v nadaljevanju programa predana namenu na novo zgrajeno uœilnico za tehniko in tehnologijo. Turistiœna trænica in poletne prireditve so prijetno poæivile dogajanje Hotel Livada Prestige v Moravskih Toplicah bo v vsem bliøœu odprl v obœinskem in turistiœnem srediøœu. Jih bo drugo leto øe veœ? vrata 26. septembra 2006. Besedilo: Ludvik Soœiœ, fotografije: Geza Grabar 21. september 2006 Sveœana seja obœinskega sveta TURIZEM – PARADNI KONJ OBŒINE Osrednji dogodek jubilejnega 10. praznika obœine Moravske Toplice je bila sveœana seja obœinskega sveta. Obœinska uprava se je odloœila, da dogodek po nekaj letih ponovno pripravi zunaj obœinskega srediøœa. Zakaj ravno na osnovni øoli v Fokovcih? Razlogov je bilo veœ, najpomembnejøi pa odprtje novih prostorov devetletke. Slavnostne seje, na kateri so æe po tradiciji podelili tudi priznanja in nagrade obœine ter razglasili œastnega obœana, so se ob obœinskih svetnikih tudi letos udeleæili øtevilni gostje in æupani sosednjih obœin. Æupan Franc Cipot v slavnostnem nagovoru ni skrival zadovoljstva nad uspehi, ki jih je ta uspeøna lokalna skupnost dosegla v dobrem desetletju. Svoje razmiøljanje je sicer zaœel z neskromno mislijo, da kdor visoko leta, ima lep razgled. In prav v vlogi uspeønega daljnovidnega letalca vidi obœino, ki jo uspeøno vodi æe tri mandate. Vendar ne more biti vse idealno in trobljenje v en rog ne more biti simfonija. Zato raje prisega na uglaøeno pesem iz veœ rogov. Obœina in øirøa regija imata prihodnost v turizmu, je prepriœan. Tega se moravskotopliøka obœina zaveda vse od svojega nastanka, zato razvojno gradi svojo pot prav na tej najhitreje rastoœi gospodarski dejavnosti. Spoznanje, da je Obœina Moravske Toplice med vodilnimi turistiœnimi obœinami v Sloveniji, je pogojeno z dobro strategijo in ogromnim investicijskim vloækom. Æupan Cipot je postregel s podatkom, da je bilo v zadnjem obdobju v turizem v tej obœini skupaj vloæenih veœ kot 7 milijard tolarjev. Prav to je tudi eden od razlogov, zakaj je cena nepremiœnin v nekaterih delih obœine porasla tudi za desetkrat. Po æupanovih zagotovilih obœina ne zanemarja niti komunalne infrastrukture na celotnem svojem obmoœju, vodovoda, kanalizacije, cest in, nenazadnje, tudi javnih in drugih objektov, ob jasno zastavljeni viziji pa je vpeta tudi v projekte, ki vsebinsko ali geografsko presegajo obœinske meje. Tudi zaradi uspeønega delovanja obœinskih podjetij in ustanov, »sinov in hœera te obœine«, Turistiœno informativnega centra, Vrtcev obœine Moravske Toplice, Javnega komunalnega podjetja Œiste narave, Razvojne agencije Sinergija ... S prekmursko-romskim melosom so dogajanje na seji popestrili œlani glasbene skupine Halgato band, obœini in obœanom pa so ob prazniku œestitali øtevilni gostje. Geza Grabar PROGRAM PRIREDITEV 2. – 23. september 2006 2. september / Ivanci Zelenjadarski dan 3. september / Œikeœka vas Prevzem vodovoda 6. september / Teøanovci Predstavitev zbornika o Josipu Benku 7. september / Fokovci Sveœana seja Obœinskega sveta Odprtje novih prostorov OØ Fokovci 8. september / Moravske Toplice Golf turnir za pokal obœine 9. september / Sebeborci Avto moto rally 9. september / Bogojina Prevzem kanalizacije in œistilne naprave 9. september / Ivanci Prevzem mostu œer potok Lipnica 10. september / Moravske Toplice Kolesarski maraton Terme 3000 Osrednja prireditev 16. september / Bogojina Koncert New Swing Quarteta 23. september / Filovci Odprtje Lonœarske vasi LUDVIK SOŒIŒ, Norøinci za dolgoletno delo v kulturi ter pri predstavitvi in promociji obœine Ludvik Soœiœ je bil prvi podæupan novoustanovljene Obœine Moravske Toplice, dolgoletni predsednik krajevne skupnosti Norøinci, od zaœetka urednik obœinskega glasila Lipnica in tako rekoœ nepogreøljiv œlen pri pripravi in izdaji slehernega pisnega gradiva, broøur ali knjig, ki izhaja v okviru obœine. Ves œas delovanja te obœine se aktivno vkljuœuje v dogajanja in s svojo izrazito sposobnostjo za preudarne premisleke pomaga pri sprejemanju pomembnih odloœitev. Je razumnik, ki ga spoøtujejo in cenijo ljudje ne samo v lokalnem okolju, temveœ øirøe v regiji, saj je v preteklosti opravljal pomembne funkcije tako na druæbenem kot gospodarskem podroœju. Glede na navedeno si g. Ludvik Soœiœ zasluæi visoko priznanje in naziv Œastnega obœana Obœine Moravske Toplice. MARKO IN SMILJANA NABERGOJ iz Moravskih Toplic za uspeøno 10-letno delo veterinarskega inæeniringa v M. Toplicah Med tistimi, ki so prvi v øirøem okolju zaœeli zasebno veterinarsko dejavnost, izstopa Veterinarski inæeniring Nabergoj iz Moravskih Toplic. Uspeøna pot razvoja dejavnosti, v kateri si enakopravno delita delo, obveznosti in vodenje visoko strokovna veterinarja, moæ in æena, Marko in Smiljana, temelji na njunem izjemnem odnosu do æivali, ki zanju niso le æiva bitja, temveœ bitja z obœutki, ki jih je potrebno zaznati in upoøtevati. Velika predanost poslanstvu, ki ga prinaøa poklic veterinarja z obœutkom za sleherno æivo bitje, ju æe vrsto let uvrøœa med najbolj popularne osebnosti v Pomurju. Letos mineva deset let od zaœetka redne dejavnosti druæbe Veterinarski inæeniring Nabergoj Moravske Toplice d. o. o., ki zaposluje 12 visoko kvalificiranih ljudi. TIBOR VÖRÖØ, Srediøœe za dolgoletno prizadevanje za kvalitetnejøe æivljenje ljudi ob meji Tibor Vöröø, predsednik Madæarske narodne samoupravne skupnosti (MNSS) Obœine Moravske Toplice, je vesten in neutruden zagovornik malega œloveka ob meji, vedno pripravljen pomagati posameznikom, druøtvom, øolam, vrtcem v obœini – vsem, ki so pomoœi potrebni. Bori se za dobrobit in blaginjo ljudi v obmejnih krajih, za to, da æivljenje v teh krajih ne ugasne, da ga nadaljujejo tudi mlade generacije. Gospod Vöröø ima velike zasluge za kvalitetnejøe æivljenje ljudi ob meji, zato menimo, da si obœinsko priznanje veœ kot zasluæi. 21. september 2006 IZIDOR CAMPLIN, Bogojina za prizadevno delo v druæbenem æivljenju v Bogojini Gospoda Izidorja Camplina predlagamo za priznanje Obœine Moravske Toplice zaradi njegovih dolgoletnih aktivnosti na razliœnih podroœjih v Bogojini. Predseduje prostovoljnemu gasilskemu druøtvu in pripravljalnemu odboru Koøiœevih dnevov kulture, sodeluje v kulturno-umetniøkem druøtvu Joæef Koøiœ in turistiœnem druøtvu. G. Izidor Camplin se je izkazal se je øe z vodenjem vaøkega odbora in delom v æupnijskem pastoralnem svetu. S svojim delom je lahko vzor krajanom Bogojine in Obœine Moravske Toplice. PEVSKO DRUØTVO SELO za negovanje ljudske pesmi in ljudskega izroœila Pevsko druøtvo Selo je okronalo svoje øtiriletno delovanje z izdajo prve zgoøœenke in kasete prekmurskih ljudskih pesmi Na Goriœkon je lipou. Samo lansko leto so zbrali skoraj trideset nastopov, nastopajo po krajih øirom po domovini in tudi tujini – lani so v Budimpeøti na sreœanju manjøin predstavljali Slovenijo. Poleg tega vsako leto pripravijo tudi tekmovanje v koønji trave, druøtvo pripravlja æe tretje Lujpanje kukorce, ki æe preraøœa v øirøo prireditev s poudarkom na ohranjanju ljudskega izroœila in starih obiœajev ... SLIKA NAØE OBŒINE POSTAJA JASNEJØA Podeæelje postaja vrt prihodnosti in novih priloænosti. Pred veœ kot desetimi leti sem prebiral knjigo nemøkih avtorjev A. Gluck in H. Mager s takønim naslovom. Celostno doæivljanje okolja, ki ga nudi podeæelje, je nit, ki se v razliœnih odtenkih prepleta œez vso knjigo. Veliko pa sem pozneje razmiøljal o uvodu, v katerem avtorja razglabljata o tem, da podeæelje potrebuje realne utopije ... Koliko te vsebine-utopije nam je uspelo v naøi lokalni skupnosti, ki spada v œisti podeæelski prostor, tudi zares prenesti v naø vsakdan? O tem se spraøujem ob koncu tretjega æupanskega mandata in ob desetem obœinskem prazniku. Ob zaœetku delovanja je imela naøa obœina dobro izhodiøœno pozicijo, saj smo z nekaterimi sodelavci iz prejønje obœine zelo dobro poznali naloge in moænosti obœine æe takrat, ko so se drugi morali tega uœiti. To prednost smo dodobra izrabili in si ustvarili zelo dobro pozicijo pred øtartno œrto. In upam si zapisati, da smo velik del øtartne prednosti zadræali, saj se danes dobro delo lokalne skupnosti ne meri veœ izkljuœno v (kilo)metrih asfalta ali vodovoda. Œeprav je res, da imajo pri nas tudi ti metri iz leta v leto viøje øtevilke. Œe se zavedamo, da ima obœina zelo raznoliko strukturo in lego naselij, kar v veliki meri kaæe na njihove razliœne druæbeno kulturne obraze, je razumljivo, da ni moæno narediti enoznaœne primerljivosti med naselji. Podeæelskih naselij, kjer bi æiveli samo ali pa v veœini kmetje, pri nas sploh ni veœ, zato o nekem romantiœnem prostoru nima smisla izgubljati besed. Vse bolj so to manjøe urbane sredine z visoko razvito infrastrukturo, ki omogoœa razvoj vse veœ razliœnih dejavnosti in privablja v naøe kraje vse veœ ljudi od drugod, tudi iz tujine. Zaradi tega dobivajo druæbeno-ekonomske znaœilnosti podeæelja vedno veœji pomen. Vrsta poklica, zaposlitev, dohodkovne moænosti, naœin bivanja, moænost preæivljanja prostega œasa so postala moderna merila druæbenega razvrøœanja, ki vodijo do vse veœjih socialnih razlik tudi na vasi. S tem pa nastajajo na eni strani nove elitne skupine, centri ali ulice, in na drugi strani øe vedno tradicionalna vaøka in sorodstvena soseska s svojimi ozko usmerjenimi odnosi. Ves ta mozaik razliœnosti dela naø prostor bogat, pa hkrati tudi vse bolj zahteven, predvsem pri usmerjanju nadaljnjega razvoja. Verjetno je slehernemu razumljivo, da ob takønih razlikah ni moæno zadovoljiti vseh æelja. Navkljub posameznim turbolencam je let naøega letala, œe naj tudi sedaj ostanem pri primerjavi obœine z letalom, kot sem storil æe veœkrat v preteklih letih, ostal visok, z vse lepøim razgledom. Letos pa poleg obœine praznujejo svoje 10-letno uspeøno de-lo (recimo temu: letenje v isti skupini) tudi naø TIC (Turistiœnoinformativni center), ki v raziskavah nevtralnih institucij dobiva vse viøje ocene in je v kategoriji ticev v celotni dræavi dosegel najveœje øtevilo toœk, kar zadeva odnos do strank in predvsem obseg informacij, ki jih nudi svojim obiskovalcem. Podobna ugotovitev velja tudi za naø drugi zavod, Vrtec. Organiziran je na kar øestih lokacijah, kar zahteva veliko fleksibilnost zaposlenih. To pa je hkrati tudi priloænost, da zaradi manjøih sku-pin delavke vrtca svoje delo opravljajo kvalitetno in predvsem v zadovoljstvo najmlajøih in njihovih starøev. Œe nam bo uspelo v bliænji prihodnosti izgraditi nujno potrebne prostore v Moravskih Toplicah, kjer je najveœ otrok, bodo tovrstne ocene øe ugodnejøe. V desetem letu delovanja je tudi komunalno podjetje Œista narava, ki si zasluæi posebno pozornost in naklonjenost zaradi vse veœjega deleæa dohodka, ki ga ustvari na trgu, kar pomeni, da gre za sposobne ljudi, ki obvladajo svoje delo. Predvsem pa je neprecenljiva njihova vloga pri urejanju in vzdræevanju vse obseænejøe komunalne infrastrukture v obœini. Visoke obletnice zaœetka delovanja so letos imela nekatera prostovoljna gasilska druøtva (œastitljivih 110 let so proslavila PGD Teøanovci, Prosenjakovci in Sebeborci, 80 let PGD Lonœarovci), katerih œlani si zasluæijo javno priznanje za svoje prostovoljno delo. Praznovali so lovci, œebelarji ... Prav tako letos poteka æe 10 let od ustanovitve najveœjega druøtva v obœini, Druøtva upokojencev Moravske Toplice, ki zdruæuje veœ kot 700 œlanov iz vse obœine, njegovo delovanje pa je moæno opaziti na razliœnih podroœjih, zato vodstvu in œlanstvu zaæelimo veliko ustvarjalnih moœi in idej tudi v prihodnje, ko æelijo øe veœjo skrb nameniti sosedski pomoœi starejøim. Naj ob tej priloænosti zapiøem tudi to, da so se v zadnjem obdobju v skoraj vseh naseljih obœine veselili kakøne nove pridobitve ali obnove dotrajanih javnih objektov, ki so v preteklosti kazili videz naselij. Omenjam samo najveœje: vodovod Œikeœka vas, kanalizacija Bogojina, prenovitev ulic, ureditev javne razsvetljave in kolesarske steze v Moravskih Toplicah, vodovod in predvidena prenovitev ulice v Martjancih, razøiritev centralne œistilne naprave Lukaœevci, ki omogoœa med drugim odprtje kar dveh novih hotelov v naøi obœini, most œez Lipnico v Ivancih, nadaljevanje urejanja in asfaltiranja krajevnih cest v Vuœji Gomili, Suhem Vrhu, Andrejcih, Fokovcih, Selu, Mlajtincih, Lukaœevcih in Norøincih, pa ureditev veæic v Berkovcih, Krncih, Teøanovcih, Filovcih, ureditev vaøko-gasilskih domov v Moravskih Toplicah, Teøanovcih, Krncih, Norøincih, Lonœarovcih, komasacije v Vuœji Gomili, Mlajtincih in Lukaœevcih, Berkovcih, Motvarjevcih in, nenazadnje, dozidave prostorov osnovnih øol v Fokovcih in Bogojini. Ne smemo pozabiti na izid zbornika o Josipu Benku in vse veœje øtevilo kulturnih prireditev, ki jih prirejajo naøa kulturna druøtva, pri œemer posebej izstopajo teøanovski in bogojinski folkloristi, selanski, bogojinski, filovski, vuœjegomilanski, prosenjakovski in upokojenski pevci in pevke, pa martjansko in filovsko kulturno-turistiœno druøtvo. Sem sodi tudi vse bolj razvejana øportna dejavnost. Kar dve æenski ekipi iz obœine sta osvojili naslova dræavnih prvakinj: nogometaøice iz Filovec in hokejistke iz Moravskih Toplic. Iz leta v leto so uspeøni nogometaøi Œarde, ki se z mlado domaœo ekipo æe vrsto let uvrøœajo v vrh pomurske lige. Vse boljøi so tudi dobro organizirani nogometaøi Bogojine. Veliko entuziazma je potrebno priznati tudi selanskim in motvarjevskim nogometaøem, ki dolgo vrsto let nastopajo v ligaøkem tekmovanju. So pa øe druge dobre ekipe, kot so: moøka ekipa hokejistov na travi iz Moravskih Toplic, pa KMN Suhi Vrh, strelci iz Sebeborec in Andrejec, ekipe v malem nogometu ... Vsi namreœ animirajo veliko mladih in jim omogoœajo, da ustvarjalno sproøœajo mladostno energijo, zato si tako igralci kot vodstva vseh klubov zasluæijo priznanje za svoje delo. Ne smemo pa niti mimo masovnih øportnih prireditev; te so v glavnem domena Obœinske øportne zveze, ki se vse bolj uspeøno vkljuœuje v øportni utrip øirøega okolja. To je le del naøe zgodbe z velikim øtevilom dogodkov na kulturnem, øportnem, turistiœnem in druæabnem podroœju. Nekateri so æe postali tradicionalni. V mislih imam Koøiœeve dneve kulture, Olimpijski tek in kolesarski maraton, pa vsakoletno maøkarado na prostem in øtevilne dobro organizirane pohode, lüjpanje kukorce in spretnostno voænjo oldtimerjev in paraplegikov ... Namenoma naøtevam mnoæiœne prireditve, tiste, ki se jih udeleæi veliko øtevilo ljudi. Tudi letos smo izbrali tiste, ki si zasluæijo, da jim damo zasluæeno priznanje. Tako imamo v vrsti pomembnih ljudi z nazivom Œastni obœan novo ime, prof. Ludvik Soœiœ iz Norøinec, ki je Vam, bralcem Lipnice, med drugim poznan kot njen urednik, obœinsko nagrado sta prejela veterinarja Marko in Smiljana Nabergoj iz Moravskih Toplic, priznanja pa najbolj znani zagovor 21. september 2006 Osrednja prireditev v Moravskih Toplicah DESETLETJE USPEHOV Æupan Franc Cipot, slavnostni govornik na osrednji prireditvi ob 10. prazniku Obœine Moravske Toplice, ni skrival zadovoljstva nad uspehi, ki jih je obœina dosegla v desetih letih. Ne samo na podroœju gospodarske infrastrukture, temveœ tudi na øtevilnih drugih podroœjih, ki jih ni mogoœe meriti v dolæinskih ali prostorninskih merah. Smiselno je imeti vizijo, je dejal æupan, in obœina je izdelala vizijo v dokumentu Oaza zdravja s poudarkom na zdraviliøkem turizmu. Letoønji praznik obœine pa ni bil samo v znamenju njenega jubileja, temveœ tudi 10-letnega jubileja obœinskih podjetij, ustanov in zdruæenj: Turistiœno-informativnega centra (TIC), Javnega komunalnega podjetja Œista narava, Vrtcev Moravske Toplice, druøtva upokojencev ter obœinske øportne in gasilske zveze. Prizoriøœe osrednje slovesnosti jubilejnega praznika obœine, okolica lovskega doma Lovske druæine Moravci, je bilo izbrano simboliœno. Na mestu, kjer je bila nekoœ znamenita Øavlova æaga in so objekt æe pred dvema desetletjema lovci preuredili v svoje zavetiøœe, naj bi namreœ v bliænji prihodnosti zgradili øportno-zabaviøœni center. To sta potrdila æupan Franc Cipot in stareøina LD Moravci Øtefan Makoter, ko sta v okviru slovesnosti podpisala pismo o nameri: obœina bo prevzela lokacijo za novo dejavnost in zgradila novi lovski dom v Brezju v Moravskih Toplicah. Na osrednji prireditvi, ki so jo z mnoæiœno udeleæbo poœastili tudi kolesarji rekreativnega kolesarskega maratona Terme 3000, ki so imeli tega dne prav pri lovskem domu cilj kolesarjenja na treh razliœnih progah, so v okviru akcije Moja deæela – lepa in gostoljubna, razglasili tudi najlepøe urejeno naselje v obœini za leto 2006: to sta hkrati postali kar dve naselji, ki tudi sicer æivina in delata skupno – Mlajtinci-Lukaœevci. Dvojeziœni osnovni øoli Prosenjakovci je pripadlo priznanje in nagrada za najlepøe urejeno øolo v obœini. Druøtvo upokojencev je na prireditvi objavilo izide internega druøtvenega nateœaja Moj dom – lepo urejen. Med 18 domaœijami, ki so se prijavile, je bila za najlepøo razglaøena domaœija Ibolke Gorza iz Andrejec, sledita pa domaœiji Ane Lovrenœec iz Kranjœeve ulice v Moravskih Toplicah in Joæeta Ivaniœa iz Martjanec. Na prireditvi je Valter Baldaø, œlan predsedstva Obmoœnega zdruæenja Veteranov vojne za Slovenijo Murska Sobota, izroœil spominski øœit OØ Bogojina za njen aktivni prispevek v osamosvojitveni vojni leta 1991. Med nizom spremljevalnih prireditev velja omeniti trænico v obliki stojnic s ponudbo izdelkov domaœe in umetnostne obrti ponudnikov iz naøe obœine, v okviru katere so se predstavila tudi kulturna, turistiœna, œebelarska in druga druøtva z domaœimi dobrotami, delavnice za otroke s œarodejem Binœem, nekatere øportne aktivnosti in øe bi lahko naøtevali. Nekaj pesmi je na harmoniko zaigral tudi Aleksander Cifer iz Suhega Vrha. Za dobro razpoloæenje je skrbela glasbena skupina Halgato band. (G. G.) nik narodnostnih pravic pri nas Tibor Vöröø, dolgoletni aktivist na razliœnih podroœjih æivljenja v Bogojini Izidor Camplin in Pevsko druøtvo Selo. Vsem øe enkrat iskrene œestitke! Naj na koncu svojega prazniœnega zapisa izrazim zadovoljstvo nad dobro organizacijo vseh prireditev v okviru obœinskega praznika, za kar si posebno priznanje zasluæi organizacijski odbor v sestavi Marjanca, Martina in Boris. Plod tega prizadevanja je med drugim tudi tradicionalni dan obœine, ki naj bi v ga prihodnje vsako leto proslavljali na prizoriøœu letoønje osrednje prireditve. Feri Cipot, æupan Teøanovci IZØEL JE BENKOV ZBORNIK V okviru praznovanja 10. obœinskega praznika so œlani uredniøkega odbora Franc Cipot, Joæe Vugrinec, Øtefan Kuhar in Ludvik Soœiœ predstavili zbornik z gradivom lanskoletnega simpozija o teøanovskem rojaku, industrialcu Josipu Benku, nosilcu naziva Œastni obœan Obœine Moravske Toplice, ki mu je bil posthumno dodeljen lani. Zbornik prinaøa na prvih 16 straneh æupanov nagovor in reportaæo z lanskoletnega dogajanja v Teøanovcih (priloænostna razstava, simpozij, odkritje doprsnega kipa v spominskem parku), v nadaljevanju pa referate s simpozija, dopolnjene s fotografskim in dokumentarnim gradivom. Tako kot na simpoziju se po biografski skici (Ludvik Soœiœ) zvrstijo poglavja o socialni podobi Teøanovec na prelomu 19. stoletja (Øtefan Kuhar), o vlogi Josipa (Joæefa) Benka v delovanju in razvoju gasilske organizacije (Ernest Eöry in Franc Gomboc), lovske in sokolske organizacije (Geza Baœiœ) ter njegovem delovanju v vlogi inøpektorja Evangeliœanske cerkve v Sloveniji v letih 1924–1941 (mag. Geza Erniøa). V nadaljevanju Franc Kuzmiœ analizira politiœne razmere med vojnama in aktivno vlogo Benka v njih, Joæe Vugrinec predstavlja Benkov tednik Murska krajina, Metka Fujs kritiœno obdobje ob koncu vojne, ko je strelski vod – kot mnoge druge – pokonœal tudi Josipa Benka in Joæefa Lipiœa, Branko Æunec je skuøal obnoviti in dopolniti mit in resniœnost o Josipu Benku iz svoje knjige, dr. Janez Malaœiœ, redni profesor Ekonomske fakultete v Ljubljani, pa se je lotil analize gospodarskih razmer in podjetniøkega duha Benkovih (oœeta Øtefana in Josipa Benka) med vojnama. Knjigo je tehniœno uredil in opremil Franc Mesariœ, grafiœno oblikoval Atelje za œrko in sliko iz Murske Sobote, natisnila pa soboøka tiskarna Eurotrade Print. Donatorka Emilija Benko, Benkova snaha, æal ni doœakala izida knjige. Pokopali smo jo na dan predstavitve. (L. S.) Avto-moto rally ob obœinskem prazniku VSE ZA VARNOST V CESTNEM PROMETU Tradicionalni avto-moto rally Vse za varnost v cestnem prometu Zdruæenje øoferjev in avtomehanikov Murska Sobota ter Druøtvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije pripravita vsako leto ob obœinskem prazniku Obœine Moravske Toplice. Po tradiciji privablja øtevilne voznike motornih koles in avtomobilov, letos je bilo vseh skupaj blizu 60. Tudi tokrat se je zaœel s spretnostno voænjo v prometno-varnostnem centru Gaber na Norøinski cesti v Murski Soboti. Poudarek tekmovanja, ki se je zatem nadaljevalo z voænjo po prometnih predpisih po krajih moravskotopliøke in puconske obœine ter se zakljuœilo s testiranjem poznavanja prometnih predpisov in streljanjem z zraœno puøko v vaøko-gasilskem domu v Sebeborcih, je bila varna voænja v cestnem prometu. Brez poznavanja in upoøtevanja cestnoprometnih predpisov o njej ne moremo govoriti, zato Franc Œarni iz Sebeborec, prizadevni delavec v avtomobilizmu in pobudnik prireditve, desete po vrsti, pravi, da bi bilo priporoœljivo, da bi se v rally vkljuœilo œim veœ voznikov. Vozniki osebnih avtomobilov in motornih koles s prikolicami in brez njih so tekmovali v dveh kategorijah – z mejno letnico izdelave 1975, paraplegiki pa so na tem tekmovanju imeli tudi odprto dræavno prvenstvo. Med vozniki avtomobilov, izdelanih pred letom 1975, med »veterani«, so bili iz naøe obœine najboljøi: 2. Tomaæ Dæuban (Moravske Toplice), 7. Øtefan Janœariœ (Norøinci), 8. Joæe Horvat (Bogojina) in 9. Geza Dæuban (Moravske Toplice). Med motornimi kolesi s prikolico (veterani) je bil Øtefan Ovsenjak (Mlajtinci) 2., Emil Brunec (Lukaœevci) 4., Edo Berden (Andrejci) 5. in Simon Kojek (Teøanovci) 7., med motoristi brez prikolice (veterani) je bil Ludvik Hari (Lukaœevci) 6. V tekmovanju paraplegikov, bilo jih je kar 20, je sodeloval tudi Alojz Velner iz Vuœje Gomile. (G. G.) 21. september 2006 Bogojina KANALIZACIJA S ŒISTILNO NAPRAVO Ne zgodi se ravno vsako leto za obœinski praznik, da bi odpirali novo kanalizacijsko omreæje ali œistilno napravo. Bogojina se je postavila ob bok krajem v juænem, ravninskem delu obœine, kjer je kakovost bivanja veœja tudi zaradi te komunalne infrastrukture. Kraj ima kanalizacijsko omreæje za meteorne vode sicer æe dve desetletji in pol, izgradnjo nove kategorije omreæja pa je veœ kot narekovala potreba œasa in vedno veœjega øtevila ljudi. Gradnja kanalizacije za komunalne odplake je v Bogojini potekala etapno. Zato je øele letos je napoœil primeren trenutek za slovesnost. Osrednji objekt okrog 240 milijonov tolarjev vredne pridobitve – blizu 50 milijonov so prispevali krajani, preostalo pa obœina – je mehansko-bioloøka œistilna naprava z zmogljivostjo 950 populacijskih enot (PE), ki se nahaja juæno od vasi, ob cesti Bogojina-Ganœani, blizu 700 metrov od Lipnice, kamor se preœiøœena voda zliva v zaprtem kanalu. V øtirih etapah je bilo poloæeno kanalizacijsko omreæje, na katerega je doslej prikljuœenih æe okrog 150 gospodinjstev, z razøiritvijo voda po Bogojinskih goricah in v kraju v juænem delu vasi – skupaj naj bi ølo za okrog 700 metrov in naj bi se zgodilo prihodnje leto – pa bo hitro razvijajoœi se kraj øe privlaœnejøi za nove investitorje. Veliko zadovoljstvo ob prevzemu kanalizacije in œistilne naprave so izrazili: v imenu vasi Bogojine prof. Joæe Vugrinec, æupan obœine Franc Cipot in domaœi farni æupnik dr. Stanislav Zver, ki je novo pridobitev tudi blagoslovil. Da je bil dogodek øe bolj sveœan, so s kulturnim programom poskrbeli uœenci tamkajønje devetletke ter raziskovalec ljudskega blaga na glasbenem podroœju Tomaæ Rauch iz Œikeœke vasi. (G. G.) Ivanci PO NEKAJ LETIH PONOVNO MOST ŒEZ LIPNICO Mostovi povezujejo. V prvi vrsti ljudi. Na most œez Lipnico so krajani Ivanec dolgo œakali, vendar so ga v œasu letoønjega obœinskega praznika tudi doœakali. Na lokalni cesti med Ivanci, ki se navezuje na regionalno cesto Bogojino-Teøanovci, je bil most œez Lipnico æe od nekdaj. Leta 1938 so na mestu sedanjega zgradili betonski most, ki ga je nekdanja jugoslovanska vojska leta 1968 iz nerazumljivih razlogov minirala in zgradila leseni most. V desetletjih ga je zob œasa toliko naœel, da so ga morali iz varnostnih razlogov odstraniti, ljudem, predvsem krajanom Ivanec, pa so s tem oteæili dostop do njiv, travnikov in drugih povrøin na levem bregu Lipnice. Vseh obvoznih poti je po skoraj desetletju konec. 20 milijonov tolarjev vredni armiranobetonski objekt, ki ga je zgradilo podjetje SGP Pomgrad z dvema krajnima betonskima opornikoma in 12metrskim razponom, øirine 5 metrov, enostranskim ploœnikom in nosilnostjo 30 ton, odpira nove perspektive. Kot so na slovesnosti povedali predsednik vaøkega odbora Ivan-ci Martin Horvat, dræavna podsekretarka v ministrstvu za okolje in prostor Bernarda Podlipnik in moravskotopliøki æupan Franc Cipot, bo z novo pridobitvijo promet na tej skoraj pozabljeni prometnici ponovno oæivel. Ker bo cesta Bogojina-Ganœani postala glavna prometna æila z juæne strani obœine na bodoœi krak pomurske avtoceste, bo zlasti dobrodoøla kot razbremenilna vzporednica za lokalni promet in potrebe turistov. Ko bo cesta dobila øe asfaltno prevleko – to naj bi se zgodilo œez dve leti – bo postala veliko pomembnejøa prometna æila, kot je to bila denimo pred 30 ali 40 leti. Prireditev so s kulturnim programom popestrili domaœa mladina in kvartet ljudskih pevcev KUD Joæef Koøiœ Bogojina, novi most je blagoslovil æupnik bogojinske æupnije dr. Stanislav Zver. (G. G.) Œikeœka vas PRAZNIK CELE VASI Bil je praznik cele vasi, saj se na obronkih Goriœkega v bliæini madæarske meje redko dogajajo velike stvari. Ljudje æivijo svoj vsakdan: obdelujejo zemljo, odhajajo na delo, otroci v bliænjo øolo v Prosenjakovce. V nedeljo, 3. septembra, so se pred vaøko-gasilskim domom v Œikeœki vasi zbrali stari in mladi, da bi v okviru 10. obœinskega praznika Obœine Moravske Toplice predali namenu 4,5 km dolg in 43,5 milijonov vreden vaøki vodovod, ki 28 gospodinjstev oskrbuje s pitno vodo iz prosenjakovskega izvira. V vasi, ki bo 2008. leta praznovala 800. jubilej prve pisne omembe svojega imena, je 37 gospodinjstev in od teh dve tretjini æe leto in pol meseœno prispevata po 10.000 SIT za vodovod, ki bo nedvomno izboljøal kvaliteto æivljenja ljudi, saj so jim v preteklih hudih suønih obdobjih vodo dovaæali v cisternah. Geza Økrilec, predsednik VO Œikeœka vas, je v svojem pozdravnem govoru poudaril, da bodo vaøœani zagotovili svoj deleæ v viøini 5,6 milijonov SIT, preostalo pa krijejo iz obœinskih sredstev. Prisotne so øe pozdravili Franc Cipot, æupan Obœine Moravske Toplice, Mária Pozsonec, poslanka dræavnega zbora, in Tibor Vöröø, predsednik MNSS obœine M. Toplice. Slavje so z recitali, pesmimi in zvoki violine popestrili uœenci DOØ in pevke iz Prosenjakovcev ter domaœin Tomaæ Rauch. (-etp) Fokovci NOVI PROSTORI OSNOVNE ØOLE Z uradnim odprtjem novo zgrajenih prostorov – uœilnice za tehniko in tehnologijo s spremljevalnimi prostori – se Osnovna øola Fokovci lahko pohvali s øe boljøimi pogoji za delo za potrebe devetletke. Med poletnimi poœitnicami je podjetje Dolinka Inæeniring iz Beltinec nad øolsko jedilnico opravila nadgradnjo in v skupni povrøini nekaj veœ kot 100 m2 uredila prepotrebne prostore za kakovostno pedagoøko delo. Skupna vrednost investicije znaøa 35 milijonov tolarjev, od tega naj bi 60 % zagotovilo ministrstvo za øolstvo, ostalo pa Obœina Moravske Toplice. Ta je sicer zaloæila celotni znesek, vendar raœuna, da ministrstvo ne bo prelomilo dane obljube. To je bil tudi razlog, da se je prireditev po slavnostni seji obœinskega sveta ob letoønjem obœinskem prazniku nadaljevala v telovadnici fokovske devetletke. Delavci in uœenci na øoli so ga zdruæili z 11. Dnevom odprtih vrat ter nanj poleg starøev povabili tudi œlane obœinskega sveta in druge goste, ki so pred tem prisostvovali slavnostni seji. Priloænostni kulturni del programa so pripravili uœenci tamkajønje øole, zadovoljstva nad novo pridobitvijo øole, ki se mimogrede ponaøa tudi z nazivom Unesco øola, pa ni skrivala niti ravnateljica Suzana Deutsch. Dejala je, da se s skupnimi moœni lahko marsikatere sanje tudi uresniœijo, in ta pridobitev je gotovo ena od dolgo naœrtovanih in æelenih. Tudi æupan Franc Cipot je izrazil zadovoljstvo ob tej pridobitvi za øolo ter dodal, da so tudi z njo na pravi poti v smeri uresniœitve øe boljøih priloænosti in moænosti te øole. Ravnateljici je simboliœno predal kljuœe novih prostorov. Predstojnica Zavoda za øolstvo Republike Slovenije Irena Kumer pa je bila prepriœana, da so za sleherno vzgojno-izobraæevalno ustanovo sicer najpomembnejøi uœenci, zatem uœitelji in øele potem materialni pogoji za delo, vendar so si vsi trije v tesni soodvisnosti. Novi prostori nudijo uœencem in uœiteljem odliœne pogoje za delo, to pa je tudi pridobitev ob obœinskem prazniku, je dodala. (G. G.) 21. september 2006 27. REDNA SEJA 17. julij 2006 Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 25. in 26. redne seje Obœinskega sveta 2. Poroœilo o realizaciji prihodkov in odhodkov proraœuna Obœine Moravske Toplice za obdobje januar-julij 2006 3. Pobuda za spremembo prostorske ureditve za potrebe izgradnje objektov za predelavo kmetijskih proizvodov v bio-plin v k.o. Mlajtinci 4. Predlog sklepa o ukinitvi statusa zemljiøœ v sploøni rabi na parc. øt. 3003/2 in 3544 k. o. Moravci 5. Predlog za prenos nepremiœnine parc. øt. 3544 k.o. Moravci – kot poveœanje namenskega premoæenja na Javni sklad Obœine Moravske Toplice za gospodarjenje z nepremiœninami 6. Nakup zemljiøœ v k.o. Vuœja Gomila in k.o. Moravci 7. Predlog za delno pokrivanje stroøkov dela v. d. direktorice Art centra 8. Predlog za dodatne prevoze osnovnoøolskih otrok v OØ Bogojina 9. Predlog Komisije za mandatna vpraøanja, volitve in imenovanja o: a) imenovanju ravnatelja OØ Bogojina b) kandidatu za œlana Okrajne volilne komisije Murska Sobota 10. Predlog sistemizacije Vrtcev Obœine Moravske Toplice za øolsko leto 2006/2007 11. Pobude, mnenja, predlogi, vpraøanja in odgovori: a) proønja druøtva za druæinsko svetovanje in terapijo, Svetovalnice Jozefine za sofinanciranje projekta svetovalnice Jozefine b) poroœilo Glasbene øole Murska Sobota o preizkusih glasbene nadarjenosti v OØ Fokovci in DOØ Prosenjakovci 12. Razprava o izhodiøœih za naœrt upravljanja Krajinskega parka Goriœko ter pripravo programa prostorskega in trajnostnega razvoja Goriœke krajine 13. Razno 28. REDNA SEJA 28. avgust 2006 Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 27. redne seje Obœinskega sveta 2. Predlog Komisije za mandatna vpraøanja, volitve in imenovanje za imenovanje œlanov Obœinske volilne komisije in posebne volilne komisije 3. Predlog Komisije za podelitev naziva œastni obœan, obœinske nagrade in priznanj ter doloœitev viøine nagrade 4. Pobude, mnenja, predlogi, vpraøanja in odgovori 5. Obravnava poroœil za leto 2005: a) JKP Œista narava Teøanovci f) Vrtci Obœine Moravske Toplice b) Turistiœno-informativni center Mor. Toplice g) RA Sinergija c) OØ Bogojina h) Obœinska øportna zveza d) OØ Fokovci i) Obœinska gasilska zveza e) DOØ Prosenjakovci j) PIØK Murska Sobota 6. Razno a) predlog programa ob 10. obœinskem prazniku PREDLOGI ZA OBŒINSKA PRIZNANJA IN NAGRADO Na javni razpis Obœine Moravske Toplice Koøiœ Bogojina), Smiljana in Marko Naza podelitev priznanj in nagrade za leto bergoj (æupan Franc Cipot). 2006 so predlagatelji poslali naslednje Predloga za naziv Œastni obœan: Øtepredloge: fan Kuhar (PGD Moravci), Ludvik Soœiœ Predlogi za priznanja: Izidor Camplin (æupan Franc Cipot). (predlagatelj: KUD Joæef Koøiœ Bogojina), Obœinski svet je na predlog posebne Øtefan Kuhar (PGD Fokovci in PGD Mo-komisija sprejel sklep, da obœinska priravci), Pevsko druøtvo Selo (Martin Ma-znanja za leto 2006 prejmejo: Izidor kari), Tibor Vöröø (KTD Ady Endre Pro-Camplin, Tibor Vöröø in Pevsko druøtvo senjakovci in Vaøki odbor Prosenjakovci). Selo (priznanje), Smiljana in Marko Na- Predloga za nagrado: Pripravljalni od-bergoj (nagrada) in Ludvik Soœiœ (naziv bor Koøiœevih dnevov kulture (KUD Joæef Œastni obœan). POBUDA ZA IZGRADNJO BIOPLINSKE NAPRAVE Obœinski svet je sprejel pobudo investitorja Viktorja Œasarja iz Mlajtinec, da na parcelah v bliæini svoje kmetije s farmo bekonov izgradi bioplinsko napravo za proizvodnjo elektriœne in toplotne energije in jo posredoval Uradu za prostorski razvoj Ministrstva za okolje in prostor, da izvede postopek spremembe prostorske ureditve. Osnovno surovino predstavlja 15.000 kubiœnih metrov gnojevke, ki je stranki produkt farme, ter pribliæno 30.000 ton razliœnih silaæ, predelati bo moæno tudi vse vrste odpadnega travinja. Pomen investicije za lokalno okolje je dvojni: gospodarski (pridobljena elektriœna in toplotna energija) in ekoloøki (predelana gnojevka ni agresivna in jo je moæno odlagati tudi v bliæini turistiœnih in stanovanjskih objektov). ODKUP ZEMLJIØŒ Nekateri lastniki parcel v k. o. Vuœja Gomila, kjer poteka komasacija, v postopku ne æelijo sodelovati, zato je naprodaj nekaj veœ 6 ha povrøin razliœnih kultur v skupni vrednosti pribliæno 3,4 mio SIT, ki jih bo odkupila obœina. Z drugaœnim motivom se obœina dogovarja za odkup zemljiøœa ob nekdanji moravski æagi z Lovsko druæino Moravci, ki je objekt (dom LD) in zemljiøœe pripravljena predati v zameno za novo izgrajeni dom na drugi lokaciji. Obœina æeli omenjeno lokacijo na robu naselja v prihodnje izkoristiti za izgradnjo øportno-zabaviøœnega srediøœa. IVAN KRAMPERØEK – NOVI RAVNATELJ OØ BOGOJINA Na razpis za ravnatelja OØ Bogojina so se prijavili øtirje kandidati, ki so izpolnjevali pogoje iz razpisa. Obœinski svet je podprl kandidatki iz pokrajine, profesorici Suzano Panker in Bernardo Roudi. Svet OØ Bogojina, v katerem obœino kot ustanovitelja zastopa svetnik Joæef Kulœar, je v nadaljnjem postopku za ravnatelja imenoval Ivana Kramperøka iz Mozirja, ki ga je moœno podprl uœiteljski zbor v Bogojini. ODDELKA GLASBENE ØOLE ZA ZDAJ NE BO Na æeljo Obœine Moravske Toplice je Glasbena øola Murska Sobota sredi junija v OØ Fokovci in DOØ Prosenjakovci opravila preizkus glasbene nadarjenosti otrok. Ugotovili so, da je zanimanje za vpis v glasbeno øolo na obeh øolah premajhno, zato GØ MS svojega dislociranega oddelka na vzhodnem Goriœkem ne bo odprla v tem øolskem letu. 21. september 2006 Koøiœevi dnevi XVIII PRESEGLI POLNOLETNOST Koøiœevi dnevi, ciklus prireditev v prvi vrsti s kulturno no-to, so tudi v svoji XVIII. izdaji potrdili, da so tako po vsebini, pestrosti, sporoœilni vrednosti kakor tudi po obiskanosti æe zdavnaj presegli polnoletnost. Po letih naj bi ga sicer letos, vendar so se æe po nekaj letih izjemno trdno vrasli v srca domaœinov iz krajev, v katerih potekajo, lepo pa jih sprejemajo tudi obiskovalci iz bliænje in daljnje okolice. Zato zanje lahko upraviœeno zapiøemo, da so edini s tako obseænim dogajanjem v vsem pomurskem prostoru. Pozno avgustovsko dogajanje, ki je æe po tradiciji konœalo øele sredi septembra, je tudi letos postreglo z nizom omembe vrednih dogodkov. Zaœeli in konœali so se z glasbenima prireditvama: z uvodnim koncertom domaœih pevcev v Filovcih, sklenil jih bo nastop svetovno uveljavljenega New Swing Quarteta v bogojanski æupnijski cerkvi. V okviru prireditev letoønjih dnevov, posveœenih zobozdravniku dr. Francu Klaru, rojenem pred 110 leti na Ivancih, velja omeniti øe odprtje razstave likovnih del amaterskih slikarjev LIKOS, izjemno dobro obiskano Hubertovo maøo pri bogojinskem lovskem domu. Proøœenje v Gaju pri kapeli Kraljice druæine v filovskih goricah je bilo v znamenju posvetitve mladike stare mariborske trte økofu-rojaku dr. Joæefu Smeju, Ivanci pa so prvo soboto v septembru bili tudi letos v znamenju izjemno dobro pripravljenega 3. Zelenjadarskega dne. Dobro je bil obiskan tudi vinogradniøki veœer, z veœ kot sto udeleæenci pa tudi rekreativni pohod Po poteh kulturne dediøœine. Dolgo priœakovani otvoritvi mostu na Lipnici pri Ivancih je sledil øe folklorni veœer z nastopom kar øestih skupin iz Slovenije, Hrvaøke in Madæarske. Geza Grabar Zbornik Koøiœevi dnevi XVIII KOØIŒEVI DNEVI SO LETOS POSVEŒENI DR. FRANCU KLARU Pestro dogajanje Koøiœevih dnevov æe vrsto let spremlja izid dragocene publikacije – zbornika, ki ga je tudi tokrat z veliko skrbnostjo pripravil in uredil prof. Joæe Vugrinec. Zbornik nas seznanja, da so 18. Koøiœevi dnevi posveœeni dr. Francu Klaru (1896–1967), rojaku iz Ivanec ob 110. obletnici rojstva. Kdo je Franc Klar? V zborniku beremo, da se je Klar rodil kmeœkim starøem v Ivancih. Osnovno øolo je obiskoval v Bogojini in konœal øtiri razrede meøœanske øole v Lendavi. Po dodatnih izpitih je øolanje nadaljeval na monoøtrski gimnaziji in tam maturiral leta 1917. Naslednje leto se je vpisal na bogoslovje v Sombotelu, a je zaradi zdravstvenih teæav prekinil øtudij. V øolskem letu 1920/21 se je vpisal na medicinsko fakulteto v Ljubljani, øtudij je konœal na zagrebøki medicinski fakulteti. Leta 1927 je v Lendavi zaœel opravljati sploøno in zobozdravstveno prakso, v zaœetku 30. let je bil imenovan za banovinskega zdravnika in leta 1935 izvoljen za narodnega poslanca lendavskega okraja. Med drugo svetovno vojno zdravstvenega dela ni mogel opravljati, saj ni bil œlan madæarske zdravstvene zbornice; januarja 1945 so ga Madæari mobilizirali kot vojaøkega zdravnika za pregled nabornikov. Po vojni je opravljal dolænosti sanitetnega referenta, a je julija 1945 pristal v preiskovalnem priporu in bil obsojen na øest let prisilnega dela. Skupaj z drugimi politiœnimi obsojenci je bil oproøœen kazni in se leta 1946 ponovno posvetil zdravniøkemu delu; leta 1948 je prevzel in vzorno preuredil ter opremil obratno ambulanto tovarne Litostroj v Ljubljani. Umrl je v Ljubljani leta 1967, pokopan je na turniøkem pokopaliøœu. Biografski zapis v zborniku je delo Klarovega sina Gvida. Veœ zapisov o dr. Klaru (uvodna predstavitev, Klar kot øtudent teologije, rodovnik Klarovih) je pripravil mariborski pomoæni økof dr. Joæef Smej. Zbornik prinaøa øe vrsto zgodovinskih, etnografskih, spominskih in priloænostnih zapisov avtorjev Lojzeta Kozarja ml., Branka Kermana, Franca Kuzmiœa, Joæefa Gutmana, Joæeta Ftiœarja, Janka Kleibencetla, Joæeta Vugrinca in drugih piscev. Bogat je literarni del zbornika s prispevki uœencev OØ Bogojina in drugih avtorjev. Ludvik Soœiœ Druøtvo vinogradnikov in sadjarjev Filovci OCENJEVANJE VINA LETNIKA 2005 Zbornik Koøiœevi dnevi XVIII objavlja rezultate tradicionalnega ocenjevanja vin letnika 2005, ki je potekalo marca 2006 v Strehovcih v organizaciji Druøtva vinogradnikov in sadjarjev Filovci. Pridelovalci so predloæili 66 vzorcev, 8 vzorcev iz Bogojine so ocenjevali v okviru Koøiœevih dnevov. Komisijo je vodil mag. Anton Vodovnik, œlani: Nada Bunderla Rus, Ernest Novak, Cvetka Sakeløek in Barbika Æuniœ. Najviøje ocene so prejeli: zvrst: Martin Horvat, Ivanci (18,27), laøki rizling: Ivan Malaœiœ, Filovci (18,40), chardonnay: Josip Øvenda, M. Sobota, Olga Malaœiœ in Martin Berden, oba Filovci (18,30), beli pinot: druæina Vogrinœiœ, Filovci (18,17), sivi pinot: Joæe Gutman st., Filovci (18,27), kerner: Joæe Poredoø, Filovci (18,20), renski rizling: Joæe Kulœar, Filovci (18,37), sauvignon: Ivan Malaœiœ, Filovci (18,33), rumeni muøkat: druæina Horvat-Berden, Filovci (18,10), muøkat otonel: Ivan Horvat, Filovci (18,37), modra frankinja: Zinka-Marjan Lenarœiœ, Filovci (17,17) in laøki rizling: Alojz Berden, Filovci (18,63). Povpreœna ocena: 17,99 toœke. Ocenjevanje v okviru Koøiœevih dnevov: traminec: Joæe Puhan (18,20), sivi pinot: Joæe Puhan (18,17), kerner: Izidor Camplin (18,17), sauvignon: Øtefan Puhan (18,10), beli pinot: Izidor Camplin (18,00), zvrst: Izidor Camplin (17,47), kerner: Joæe Puhan (17,47), renski rizling: Drago Ivaniœ (17,13). Povpreœna ocena: 17,84 toœke. (ls) 21. september 2006 Naravni park Terme 3000 LIVADA PRESTIGE JE NARED Gradnja novega hotela Livada Prestige s petimi zvezdicami v zdraviliøkem kompleksu Naravnega parka Terme 3000 v Moravskih Toplicah je tako rekoœ zakljuœena. Objekt s 115 nadstandardnimi sobami, storitvami za najzahtevnejøe goste in vrhunsko kulinariœno ponudbo je tik pred uradno otvoritvijo. Zgodila se bo v torek, 26. septembra, ob 15. uri. Odgovorni v druæbi Terme 3000 pravijo, da se bo s to pridobitvijo, vredno kar 4,5 milijarde tolarjev, zaokroæila njihova turistiœna ponudba. Terme 3000, ki so del Panonskih term in pripadajo Poslovni skupini Sava, bodo edine terme na svetu, ki bodo ponujale nastanitev v hotelu najviøje kategorije s termalno vodo kar v hotelskih sobah. Skupna povrøina hotela s kletjo, tremi etaæami in mansardo znaøa 12.600 kvadratnih metrov, v nadstandardnih in s stilnim pohiøtvom opremljenih dvoposteljih sobah in prostornejøih suitah z LCD televizorji in prikljuœki za internet, bo 268 leæiøœ. Kot æe reœeno, bo vsaka soba imela v kopalnici poleg navadne vode tudi zdravilno termalno vodo, kopalnice pa so zgrajene tako, da bodo gostom omogoœale uæivanje v masaænih kadeh zunaj, ob balkonih sob. Hotel Livada Prestige je za hoteloma Termal in Ajda tretji hotel v zdraviliøkem kompleksu in ima øest bazenov, dva notranja in øtiri zunanje. Zunanji in notranji sprostitveni bazen sta opremljena s øtevilnimi vodnimi atrakcijami ter zidno hidrozraœno masaæo in zraœno masaæo s sedali. V hotelu Livada bo predvidoma dobilo zaposlitev 110 ljudi, najveœ strokovnih kadrov z gostinsko in turistiœno izobrazbo. Veœ o novem hotelu po njegovem uradnem odprtju. Geza Grabar Moravske Toplice PESTRO DOGAJANJE V OKVIRU POLETJA Turistiœno-informativni center (TIC) Moravske Toplice je skupaj z Naravnim parkom Terme 3000 popestril letoønje poletne dni z organizacijo prireditev v okviru Poletja v Moravskih Toplicah. Trænica roœne obrti in turistiœna trænica, nastopi folklornih skupin in ljudskih godcev ter plesna glasba so skupaj s øportno in otroøko animacijo poskrbele za prijetne petkove in sobotne veœere. Celotno dogajanje sta popestrila øe turistiœni vlak in voænja s koœijo. Na turistiœni trænici so lahko obiskovalci vsak petek in soboto zveœer kupili uporabne in okrasne izdelke iz æeleza, lesa, gline, liœja, pa tudi med, sadje, mediœarske izdelke, zeliøœa, marmelade ter druge dobrote. Na trænici roœne obrti smo lahko obœudovali izdelke iz slame, umetniøke izdelke iz gline ter razliœna roœna dela, pa tudi slikarja pri slikanju. Prodajalci so bili iz celotnega Pomurja in sosednje Madæarske. Na petkovih veœerih se je pod sloganom Kak je negda fajn bilou predstavilo okrog 20 folklornih skupin, ljudskih godcev in pevcev iz Pomurja in Porabja. Med obiskovalci so bili tako turisti kot domaœini iz øirøe okolice. Odzivi obiskovalcev so bili zelo pozitivni, za vse, ki so sodelovali pri pripravi tega, pa naj bo to vzpodbuda za naslednje øe bolj ambiciozno zastavljeno Poletje v Moravskih Toplicah. Na prireditve smo vabili s posebnim letakom, v katerem smo opozorili øe na druga doæivetja, oglede in znamenitosti v obœini in okolici, ter z aktualnimi objavami na spletni strani www.moravske-toplice.com ter v drugih medijih. Martina Vink Kranjec Terme sonœni park Vivat NOVI TURISTIŒNO-ZDRAVILIØKI KOMPLEKS Kar 16 milijonov evrov (3,840 milijade tolarjev) vreden investicijski ciklus, ki so ga od lanskega leta izvajali v novonastalem turistiœno-zdraviliøkem kompleksu Terme sonœni park Vivat v Moravskih Toplicah, in je bil formalno zakljuœen sredi letoønje poletne turistiœne sezone. Zajeten projekt, s katerim je kraj dobil øe drugo izrazito turistiœnozdraviliøko destinacijo, se je zaœel z nakupom hotela Vivat druæbe Turizem-Meteor d.o.o., katere glavna lastnika sta pomurska podjetnika Stanko Lovrenœec in Metod Grah. V hotelu, ki je bil pred leti zgrajen z namenom varovanih stanovanj za starejøe, sta prva uvidela moænost in tudi pogum za izvajanje komercialne turistiœne dejavnosti in se ambiciozno loti-la niza investicij: prenove hotela, zgraditve hotelske restavracije, apartmajskega naselja, notranjega in zunanjega bazenskega kompleksa z lastno termalno vrtino in wellness centra, katerih skupna vrednost je bila skoraj 4 milijarde tolarjev. Vsega 200 milijonov tolarjev je bilo nepovratnih evropskih sredstev, tretjina je bila lastnih sredstev, ostalo so posojila v obliki leasinga. Geza Øanca, pomoœnik direktorja druæbe Poœitek-Uæitek d.o.o., ki je v Termah Vivat nosilec dejavnosti, pravi, da uradne slovesnosti ob odprtju novih pridobitev niso imeli, saj so jih predajali namenu ob dokonœanju. Æe pred novim letom je bila hotelskim in drugim gostom na voljo nova hotelska restavracija, od aprila pa tudi bivanje v 119 apartmajih novega apartmajskega naselja; pred poletjem so obiskovalcem ponudili øe bogat wellness center z razliœnimi masaæami, od avgusta pa je kopalcem na voljo kar 2.000 m2 vodnih povrøin v treh zunanjih bazenih (olimpijski, otroøki ter izplavalni) ter dveh notranjih bazenih. Vsi objekti in vse storitve so na voljo tako hotelskim gostom kakor tudi zunanjim obiskovalcem. V druæbi so zadovoljni s trenutno zasedenostjo nastanitvenih zmogljivosti, saj je ta æe na zaœetku veœ kot 60-odstotna, prav tako s prvimi odzivi koristnikov. Kolektiv, kjer je trenutno zaposlenih æe 52 ljudi (lani 17), do konca leta naj bi dodatno zaposlili øe 10 ljudi, je pred velikimi izzivi zlasti na podroœju træenja. Zdaj imajo za vse svoje storitve promocijske cene, dolgoroœno pa se bo cena oblikovala na podlagi pestrosti in kakovosti storitev oziroma ponudbe. Dvoje ciljev je pred njimi: postati pomemben ponudnik turistiœnih storitev v tem delu Evrope ter œim prej pridobiti status zdraviliøœa. Geza Grabar FOTO: Arhiv TIC 21. september 2006 Ivanci TRETJI ZELENJADARSKI DAN Z odliœno promocijsko prireditvijo zelenjadarstva, dejavnosti, ki ima v razdrobljenem pomurskem kmetijstvu nedvomno prihodnost in je ena od konkretnih reøitev tudi za dopolnilno dejavnost na kmetijah, so na Ivancih ponovno potrdili, kako daleœ so z zelenjadarstvom. Na prehodu tisoœletja so namreœ prav v tem kraju z dræavnimi sredstvi na nekaj veœ kot 70 hektarjih zgradili primarne vode prvega namakalnega sistema v Pomurju. Ta kljub manj kot œetrtinskemu izkoriøœanju æe nekaj let daje rezultate. Z namenom, da bi zelenjadarstvo predstavili øirøi javnosti, po drugi strani pa da bi dali moænost predstavitve tistim, ki so uspeli zgolj po lastni iznajdljivosti in trmi, so ivanski zelenjadarji pri vaøkogasilskem domu v okviru XVIII. Koøiœevih dnevov kulture in 10. praznika Obœine Moravske Toplice pripravili æe tretjo tovrstno prireditev. Tudi letos so jo zaœeli z maøo, ki jo je daroval æupnik matiœne æupnije Bogojina dr. Stanislav Zver, in nadaljevali s kulturnim programom. V njem so nastopili Vinogradniøki kvartet Turniøœe, mladi harmonikar, domaœin Branko Klar in Folklorna skupina KUD Joæef Koøiœ iz Bogojine. V nagovorih so œlan pripravljalnega odbora Koøiœevih dnevov Franc Horvat, podæupan Geza Dæuban in æupan Franc Cipot poudarili pomen zelenjadarstva kot dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu. Tudi v naøi obœini so kmetijske povrøine zelo razdrobljene, zato so potrebne reøitve za dostojni dohodek mimo konvencionalnega kmetijstva. Govorniki so ponovili æe znano dejstvo, da v evropskih trænih razmerah pridelava koruze in pøenice ni bodoœnost majhnih kmetij, zato se kaæe na Ivancih øe bolj pogumno lotiti zelenjadarstva. Doslej bi namreœ v integrirano pridelavo zelenjave usmerjene kmetije lahko preøteli na prste dveh rok; skupaj pa za potrebe zelenjadarstva in kmetijstva namakajo okrog 17 hektarjev povrøin. Æupan Franc Cipot je dodal, da se ljudje vraœajo nazaj k naravi, zato vse bolj posegajo tudi po zelenjavi in zdravi hrani. »V obœini stavimo na razvoj gospodarstva oziroma turizma in v navezavi s to hitro rastoœo gospodarsko panogo tudi na kmetijstvo. Lepo obdelana krajina privlaœi vedno veœ ljudi, turistov.« Pred ogledom razstavljenih pridelkov zelenjave z ivanskih polj – od paprike, paradiænika, krompirja, solat, pora, kumaric, œebule, zelja, do jajœevca in lubenic ter øe œesa – in pokuønjo iz njih pripravljenih kulinariœnih dobrot je rojankinja Anica Fujs z ZZV Murska Sobota v strokovnem predavanju govorila o dejavnikih tveganja pri kroniœnih nenalezljivih bolezni. Podatek, da so vzrok polovice smrtnosti v Pomurju bolezni srca in oæilja, je zaskrbljujoœ, saj je prav nezdrava prehrana najveœji dejavnik tveganja. Geza Grabar Øtevilni obiskovalci so se lahko na Ivancih iz prve roke prepriœali, da je mogoœe tudi zelenjavo pripraviti na sto in en naœin. SLOVENSKEMU EVRU V BRUSLJU NAZDRAVILI TUDI S PUHANOVIM VINOM Redkim prekmurskim vinogradnikom je dana moænost, da se predstavijo v Bruslju. Med predstavniki 14 vinorodnih okoliøev treh slovenskih vinorodnih deæel je imel to œast Franc Puhan iz Bogojine, lastnik vinotoœa Vinarium. Po zasedanju finanœnih ministrov dræav EU, ki so potrdili, da naøa dræava izpolnjuje pogoje za uvedbo evra, so elitni slovenski vinogradniki na promocijski predstavitvi svojo ponudbo v obliki pokuønje ponudili vsem obiskovalcem pred palaœo Sveta Evrope, zatem pa øe vabljencem v Slovenski hiøi. Vsak vinogradnik je lahko pripeljal 420 buteljk, Puhan, ki se z odliœnimi vinogradniøkimi legami na Trnavskem bregu razvija v vse bolj prepoznavnega prekmurskega vinogradnika, je gostom ponujal traminec 2004 in modri pinot 2003, trofejni sortni vini. Traminec je postal prvak sorte na ocenjevanju leta 2005, modri pinot pa je leta 2004 osvojil øampionski naslov na mednarodnem ocenjevanju v okviru Krajinskega parka Goriœko. Podjetni Franc Puhan je ponudil tudi prekmursko gibanico in perece. (G. G) FOTO: Geza GRABAR 21. september 2006 Predsednik Dræavnega zbora republike Slovenije France Cukjati je v skladu s pooblastili razpisal volitve v organe lokalnih skupnosti (æupani, obœinski sveti) za 22. oktober 2006. Volilni postopki so zaœeli teœi v avgustu, za nas pa sta bistvena predvsem dva roka: 27. september 2006 – rok za vloæitev kandidatur in 7. oktober 2006 – rok, do katerega mora biti objavljen potrjen seznam æupanskih kandidatov, strankarskih in neodvisnih list za œlane obœinskega sveta (voli se 13 svetnikov) ter seznam kandidatov za dve svetniøki mesti iz vrst madæarske narodnosti. Danes objavljamo Pravila za predstavitev kandidatov in kandidatnih list za obœinske volitve (pravila so od zaœetka septembra objavljena na internetnem naslovu obœine in na oglasni deski Obœine Moravske Toplice). Posebna predvolilna øtevilka s seznami kandidatov in kandidatnih list ter njihovimi predstavitvami bo izøla 7. oktobra 2006. Hkrati bodo 22. oktobra 2006 potekale volitve v svete krajevnih skupnosti. Objavljamo informacije o naœinu in rokih kandidiranja. VOLITVE SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI Dne 21. avgusta 2006 je æupan Obœine Moravske Toplice razpisal redne volitve œlanov svetov krajevnih skupnosti na obmoœju obœine Moravske Toplice. Redne volitve se bodo opravile v svete krajevnih skupnosti: Andrejci Motvarjevci Bogojina Norøinci Filovci Prosenjakovci Ivanovci Ratkovci Krnci Sebeborci Martjanci Selo-Fokovci Moravske Toplice Teøanovci Volitve bodo v nedeljo, dne 22. oktobra 2006. Doloœanje kandidatov za svete krajevnih skupnosti je v skladu z zakonom moæno na dva naœina: a/ DOLOŒANJE KANDIDATOV POLITIŒNIH STRANK Politiœna stranka doloœi kandidate za œlane sveta krajevne skupnosti po postopku, doloœenim z njenimi pravili ter v skladu z doloœili Zakona o lokalnih volitvah. Ob vloæitvi kandidature pri obœinski volilni komisiji mora politiœna stranka kandidaturi priloæiti tudi pisno soglasje vsakega kandidata, da sprejema kandidaturo, pravila politiœne stranke o doloœanju kandidatov in zapisnik o postopku doloœitve kandidatov. V postopku doloœanja kandidatov je potrebno imenovati predstavnika kandidature, ki ne sme biti kandidat. b/ DOLOŒANJE KANDIDATOV S PODPISOVANJEM Kandidate za œlane sveta krajevne skupnosti lahko doloœi s podpisovanjem skupina najmanj 10 volilcev. Podpisi se dajejo na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, rojstni datum in naslov stalnega bivaliøœa. Seznam je potrebno pred vloæitvijo kandidature predati pristojnemu krajevnemu uradu, da overi podatke v seznamu. Tako overjen seznam se priloæi kandidaturi. Kandidatura mora imeti predstavnika, ki ne sme biti kandidat. Œe je predlagatelj kandidature skupina volilcev, se kot ime predlagatelja navede ime in priimek enega izmed teh volilcev – podpisnikov, z dodatkom »in skupina volilcev«. V skladu z doloœili zakona lahko vsaka skupina volilcev doloœi najveœ toliko kandidatov, kolikor œlanov sveta se voli v volilni enoti. Pri predlogu kandidatur je potrebno upoøtevati »æenske kvote«. ROK ZA VLOÆITEV KANDIDATUR IN VSEBINA Vse kandidature se predloæijo Obœinski volilni komisiji najpozneje 27. 09. 2006 do 19. ure. Pri tem je treba upoøtevati posebnost volilnega postopka, po katerem morajo biti vse vloge, ki so vezane na roke, vloæene neposredno pri pristojnem organu, in da roki teœejo ne glede na dela proste dneve ali praznike. Œeprav je pri posameznih oblikah kandidiranja æe navedena vsebina kandidature, øe posebej opozarjamo na nekatere podatke, ki jih mora vsebovati kandidatura: ime krajevne skupnosti, oznako volilne enote, podatke o predlagatelju, osebne podatke kandidatov (ime in priimek, datum rojstva, poklic in delo, ki ga opravlja ter naslov stalnega prebivaliøœa). Predlagatelj mora doloœiti tudi predstavnika kandidature, ki ne sme biti kandidat, ter v kandidaturi navesti njegovo ime in priimek ter naslov stalnega prebivaliøœa. Predstavnik kandidature lahko pet dni pred dnem glasovanja obœinski volilni komisiji sporoœi imena zaupnikov kandidatov, ki spremljajo delo na voliøœih. S predstavnikom kontaktira komisija v postopku preizkusa kan didatur in mu tudi vroœi odloœbo o potrditvi oziroma zavrnitvi kandidature. PRAVILA za predstavitev kandidatov in kandidatnih list za obœinske volitve 2006 v Lipnici, glasilu Obœine Moravske Toplice V skladu z doloœili 14. in 15. œlena Odloka o izdajanju javnega glasila Obœine Moravske Toplice, 5. œlena Zakona o volilni kampa nji in Zakona o medijih objavljamo pravila za volilno kampanjo v obœinskem glasilu Lipnica. Predstavitev programov kandidatov/kandidatk in politiœnih strank oziroma kandidatnih list za organe Obœine Moravske Topli ce (brez krajevnih skupnosti) bo objavljena v dvobarvnem tisku (œrna, zelena barva) v predvolilni øtevilki Lipnice, ki izide predvido ma 7. oktobra 2006. Za predstavitev programov je kandidatom in strankam/listam brez plaœila na razpolago prostor v naslednjem obsegu: Kandidati za æupana: 1 (ena) œasopisna stran, vkljuœno z madæar skim prevodom besedila, Kandidatne liste za obœinski svet: 0,5 (polovica) œasopisne strani, Kandidati volilne enote, kjer se volita svetnika madæarske narodno sti: po 0,5 (polovica) œasopisne strani. Œasopisna stran obsega 6.400 znakov (øteto s presledki), polo vica œasopisne strani obsega 3.200 znakov (øteto s presledki), vk ljuœno z morebitnim ilustrativnim gradivom (logotip, portret ali druga fotografija, geslo itd.). Kandidat ali kandidatna lista lahko zakupi dodatni oglasni pro stor (pol strani ali celotno stran) in ga plaœa po ceni dejanskih stro økov grafiœne priprave (vkljuœno s honorarjem urednika), tiska in poøtnine v viøini 18.000 SIT (z DDV) za pol strani in 36.000 SIT z DDV za celotno stran. Pooblaøœeni zastopnik kandidata, stranke ali kandidatne liste pred predajo gradiva v tajniøtvu obœine podpiøe na roœilnico za zakup dodatnega prostora za predstavitev programa. Predstavitveni program kandidata oziroma stranke/liste spreje ma tajnica ga. Marjanca Granfol do srede, 27. septembra 2006, do 12. ure. Do tega œasa lahko gradivo poøljete tudi po elektronski poøti na naslov obœine (obcina@moravske-toplice.si). Kriterij za zaporedno razvrstitev kandidatov oz. kandidatnih list je abecedni red (œrke priimka kandidata oziroma uradnega imena stranke/liste). Priœakujemo, da predlagatelj predloæi osnutek oblikovanja (razpored besedila in ilustrativnega gradiva, izbrana tipografija); œe le-ta ni prilo æen, predloæeno besedilo oblikujemo v tipografiji Lipnice (Clearface). Uredniøtvo ne lektorira predstavitvenih programov. Sprejeto na seji uredniøkega odbora 9. avgusta 2006. Ludvik Soœiœ, odgovorni urednik Vsaki kandidaturi je tudi potrebno priloæiti pisna soglasja kandidatov. Soglasje kandidata je nepreklicno. Pri obeh oblikah kandidiranja morajo biti priloæeni seznami oseb, ki so doloœile kandidaturo. Kadar gre za kandidiranje s podpisovanjem, mora seznam overiti organ, ki vodi evidenco volilne pravice na upravni enoti (krajevni urad). OBRAZCI ZA IZVEDBO KANDIDATUR Obœinska volilna komisija oziroma Obœinska uprava, ki opravlja strokovno tehniœna dela za obœinsko volilno komisijo, je pripravila nekatere obrazce, potrebne za postopke kandidatur. Obrazci so objavljeni na spletni strani www.moravske-toplice.si Podrobnejøe informacije oziroma pojasnila v zvezi s postopki za izvedbo volitev lahko dobite osebno na Obœinski upravi Obœine Moravske Toplice pri ga. Nadi Lutariœ, tajnici Obœinske volilne komisije. OBŒINSKA VOLILNA KOMISIJA MORAVSKE TOPLICE 21. september 2006 KOMMENTÁR HELYETT Kedves Olvasóm. számomra az √sz a legszebb, nosztagiát kelt√ évszak, f√leg ha Goriœkra gondolok, ahol a domoldali erd√k még zöldel√ lomjaiban megkapaszkodó könnyΔ szél maga el√tt tereli a vargánya, nyúlgomba illatát. Eszembe jutnak az iskolakezd√ napok, amikor a múlt század utolsó negyedének szeptembereiben szépen libasorba érkeztek a gyerekek a falu fölötti magányában jobb sorsra váró iskolába. Jöttek Szerdahelyr√l, Domonkosfáról, Jánosfáról, Ger√házáról... megannyi emberpalánta szépen kimosdatva, fésΔlve, ünnepl√be öltöztetve, kemény zsírpapirba takart fΔzetekkel, Osztrákból, Németb√l ajándékba kapott színes ceruzákkal az iskolatáskába, ahova még napi elességnek alma, körte, marék szilva és madárlátta kenyér kerΔlt. Világot váltó kezd√ tanítóként meg akartam ismerteni velΔk Einstein elméletét, okos matematikai képleteket, messzi földrészek állat- és növényvilágát. Közben pedig lassacskán gyerekfortélyal √k tanítottak meg engem hol terem a gesztenye, gomba, áfonya, hol fízetnek többet a schillingért, márkáért, ki kertjében, mikor érik a mogyoró, birs, s hogy Domonkosán 70-80 kilós Rákok fΔrödnek a patakban... Fél év sem telt el, s rádöbbentem, hogy a nagy iskoláimmal, tudományommal térdig sem érek az itteni embereknek. RátermettségΔk, életkedvΔk, örökös küzdelmΔk, megaláztatásuk el√tt fejet hajtottam és máig is tisztelem azokat, akiknek a sors istenasszonyai bölcs√jΔkbe tették a természet, az embertárs iránti megbecsΔlést, sajátos furfangot, bΔszkeséget, szokásokat és f√leg a kitartást. Szilárdak, mint a kiégetett agyagedény: inkább összetörnek, mint igazukból engedjenek. És ez igy van helyén. Aki nem ismeri a dombvidéki ember lelkialkatát, életvitelét, lázongónak min√síti √ket. Pedig téved: csak az igazukért, jogaikért küzdenek. Olyan jogokért, ami másoknak legtöbbször az ölébe hullik. Vége az idegen prókátorok érájának, szerencsére és sokak bosszúságára kinevelték a saját szószólóikat, akik az idei √szben is hangjukat hallatják. Talán az elfogúltság vezeti a tollamat, amikor e sorokat papira vettem, de bΔszke vagyok mert egykori diákjaim, ma már választásokon induló meglett férfiak, n√k világot akarnak változtani. Egy olyan generáció n√tt fel a hazi, goriœkói rögön vagy az iskolákba, aki már er√sen kezében tartja faluja irányítását. Megkezd√dnek a jelölések és ílyenkor szolgáljon példának a jó gazda, aki ki tudja választani tiszta búza közé keveredett konkolyt. Ez legyen a jelölés elve, vállasztásnál, amikor okossan kell mérlegelni ki tud, akar és tesz a közösség, az embertársa javáért. Kedves Olvasóm, az idei √sz minden szempontból mozgalmas lesz: új (régi) embereket választunk a helyi önkormányzatok szerveibe, gyerekere egy újabb iskolareform vár, az erd√, mez√ leveti zöld köntösét, majd lassan lehull a megsárgult falevél és Goriœkó készΔl egy új ciklusra. És az szép minden goriœkói √szben, hogy nem egy örök letΔnés, hanem egy új élet kezdetét jelenti. (pte) PÁRTOSFALVI KÉTNYELV◊ ÁLTALÁNOS ISKOLA TANÉVKEZDET A STATISZTIKA TÜKRÉBEN Bár a naptári √sz els√ ver√fényes napjai még mintha az es√s nyarat akarták volna pótolni, de szeptember 1-én véget ért a szΔnid√ és a pártosfalvi KétnyelvΔ Általános Iskola 88 tanulója a központi iskolában valamint a hodosi és domonkosfai alsós tagozatokban 23 pedagógus vezetése alatt megkezdte a betΔvetés és más tudományok elsajátítását. Joæica Herman igazgatón√ elmondása szerint az idén a kilencéves iskola els√ osztályát Hodoson 2, Domonkosfán 4 és Pártosfalván is 4 gyerek látogatja. A tanévkezdés újdonsága, hogy a kilencéves kiképzésí folyamatban el√ször kezd a negyedik osztály és a követelményeknek megfelel√en a tantermΔket átrendezték, újonnan bebútorozták. Következzen néhány statisztikai adat a tanévnyitás kapcsán: a Moravske Toplice Község nemzetiségíleg vegyesen lakott falvaiban 41 iskolaköteles gyerek van, ebb√l Csekefán 3, Szerdahelyen 5, Kisfaluban 2, Pártosfalván 10, Szentlászlón 20 és Berkeházán 1. Aggasztó tény, hogy Kisfaluból és Csekefáról az iskolacsengΔ egy gyereket sem szólított az els√ osztályban, csak Szentlászlóról 1, Szerdahelyr√l 1 és Pártosfalváról 2 gyerek Δlt el√ször a padba a központi iskolában. EMLÉKEZETES KIRÁNDULÁS Az titok marad, hogy a kecskeméti tanyasi gazda és Vörös Tibor homoki bor mellett tavaly megkötött szerz√désének mi vetett véget, de egy biztos, Szerdahely környékén nem honosodtak meg a mangalicák és így a Moravske Toplice-i községb√l az idén már nyugat felé vették az irányt a magyar kirándulók. Igaz, az augusztusi kétnapos és látványos Bécs-Pozsony-Mosonmagyaróvár-Soporon-K√szeg-Goriœko relációt szinte végigscaladták, de maradtak tartós emlékek. A tavalyi élménybeszámolóktól felbuzdulva az idén már szinte megtelt a busz. A tartalmas útiprogram még gazdagabb társasági élettel b√vΔl ki, hiszen volt akit a híres császári városnál, a pozsonyi királyi várnál vagy a k√szegi óvárosnál jobban érdekelt a három ország kulinárikája, másokat a buszon folyó móka, amelyr√l Toncsek »doktor« gondoskodott, még a harmadikak egyszerΔen csak jól érezték magukat. Sajnos, a krónikásnak nem jutott fΔlére, hogy Vörös Tibor az idén kikkel folytatott tárgyalásokat, de lehet, hogy Bécsben ... Mert hát ... Na, de ne fussunk a rúd elébe, jöv√re majd elmondjuk... KÖZSÉGI ELISMERÉS VÖRÖS TIBORNAK A Moravske Toplice Község 10-ik ünnepe alkalmából az érdemes polgároknak kiosztották a községi elismeréseket és dijakat. A Fokovcin megtartott díszΔlésen Vörös Tibor Szerdahelyr√l, a seloi énekkar és Izidor Camplin Bogojináról vehették át az elismeréseket. Községi díjban Marko in Smilja Nabergojt részesΔltek. A díjakat és elismeréseket odaítél√ bizottság az idén nem osztotta ki a díszokleveleket. A község díszpolgárának címét pedig Ludvik Soœiœ nyerte el. Vörös Tibor, a Moravske Toplice Község Magyar Nemzeti Önkörmányzati Közösség elnöke szívén viseli és fáradhatalanul érdekeit képviseli a határ tövében él√ embereknek, mindig és mindenüt segít√kész ha magánszemélyek, egyesΔletek, iskolák, óvodák nehézségeit kell megoldani. Harcol a határ menti településeken él√k jólétéért, s mindent megtesz, hogy ezek a falvak ne haljanak ki, a fiatal generációk pedig ne költözenek el szül√földjΔkr√l. Vörös Tibor elavulhatatlan érdemeket szerzett, amikor arra törekedett, hogy a határ tövében min√ségesebbé váljon az élet és ezért méltó kezekbe jut az elismerés – fogalmazott tömören a bizottság... A Moravske Toplice Község vegyesen lakott Pripravlja in ureja: Ella Pivar/Készíti és szerkeszti: Pivar Ella falvaiban ehez még sok mindent hozzáfΔzhetnének, mert Vösös Tibor jelen van a társadalmi és politikai élet minden terén, s osztja a földmΔves sorsot megannyi goriœkói paraszttal. A nemzetiségi politikában kifejtett tevékenységét, kompromisszumokat nem köt√ magatartását, ha a határmenti falvakban él√k sorsáról, kultúrájáról, a nemzetiségi jogok megvalósításáról van szó, nem csak közvetlen környezetében, hanem a muravidéki magyarság körében is egyre többen elismerik. Azon fáradhatalan közmunkások közé tartozik, aki magánérdekei fölé helyezi a közös célkitΔzéseket. 21. september 2006 FALUJÁRÁS AZ ÜNNEP KAPCSÁN CSEKEFÁN ÍVÓVÍZZEL AZ ÉLETMINOSÉGÉRT A Moravske Toplice Község 10-ik ünnepe alkalmából díszes keretek között adták át rendeltetésének a korszerΔ falusi vizvezetéket, amely 28 családnak biztosít egészséges ívóvízet a pártosfalvi forrásból. A tervezett 43,5 míllió tolár értékΔ beruházás zömét, 37.9 millió értékben a községi költségvetés fedi, a lakosság hozzájárulása pedig 5,6 millió tollár. Az ünnep kapcsán falujárásra indultunk a dombhátat uraló Csekefára, ahol az √szi széllel gyümölcsillat terjeng, az utcai »hidrán tok« pedig pirosan hírdetik, hogy a falusi portákig ér a közös hálózat. A csekefai a vízellátás a községi tervek szerint els√bbséget élvezett, hiszen az elmúlt egy és fél évtized során a vízhiány az aszályos években éget√ problémát okozott. Bár a falu mind a 37 lakott házában valami módon, f√leg saját vezetékekkel, megoldották ezt a kérdés, mégis jelent√s síkernek számit az új beruházás. Økrilec Géza, a csekefai helyi bizottság elnöke Økrilec Géza, a csekefai falubizottság elnöke: »A vezeték kiépítése falunkban nagyban javítja az életmin√séget, de ez csak egy lépés ahoz, hogy hosszútávon ide kössΔk a fiatalokat. A nemzetiségileg vegyesen lakott falvainkban els√sorban nagyobb állami támogatásra volna szΔkség, hiszen a Moravske Toplice Község eszközei is limitáltak...« szavai szerint szeptember 3-val az életmin√ség növelésének új fejezete kezd√dött: – Csak azok tudják, mit jelent a teljes és egészséges ívóvízellátás, akik az aszályos években naponta várták, hogy ciszternákban szállitsák házhoz az élet egyik alapfeltételét bíztosító vízet. Falunk térségében szinte minden háznak megvan a saját mély és aránylag jó ívóvízet adó kútja, de sajnos a talajvíz apadásával elviselhetetlenné vált a probléma. – Ezek szerint most ez a probléma megoldódott. – Legalább is azon 28 háztartás számára, akik aláírták a szerz√dést és már tízennyolc hónapja törlesztik a havi 10.000 tolláros hozzájárúlást. A szerz√dés alapján háztartásonként 200.000 tollár az önköltség, a többi a községi költségvetésb√l ered. Ha jól számolok, akkor fél év mulva az utolsó részletet is letörtesztjΔk. A pártosfalvi forrástól indul a vezeték Kisfalun át, ahol mi is rácsatlakozunk, és 4,5 kilométeres vonalon érkezik hozzánk a min√séges ívóvíz. Csekefa évszázados múltjában voltak szép és kevésbbé szép napok. Méltó múltra tekinthet vissza, hiszen már egy XIII. századi dokumentum említést tesz terra Chef vagyis Cseke földjér√l, amely minden nagy valószínΔséggel a mai falu térségében létezett, bár több szomszédos magyarországi helység is magáénak tartja. A kés√bb adatok és a falukeletkezési tézisek is azt mutatják, hogy nyolc évszázaddal el√tte már szervezett telepΔlés létezett itt. A falu ma is érvényben lév√ megnevezésével 1365-ben találkozunk, amikor Chekefolua néven említik és az egész középkorban a fels√lendvai Zichy nemesi családhoz tartozó jobbágybirtokként jelölik. Hogy igazán erról e településr√l esik szó, egy 1366-os évi dokumentum is tanúsítja, miszerint Chekefalua in dystrictu seu valle Lak Sancti Nicolai avagy Lak közelében áll, ahol a Szent Miklós templom van. Lak (kés√bbi Tótlak) pedig a mai Selo, ahol már a XII. századtól a keresztes vitézek kolostora és teploma állt. Ezek szerint árpádkori településr√l beszélhetΔnk és az fels√lendvai uradalom szélén elterΔl√ falu 2008-ban méltóan megünnepelheti fennállásnak 800-ik évfordulóját. Bár a jelen a múltba gyökerezik, a mai 92 lakost számláló falunak a letΔnt századok felderítésénél nagyobb gondja megoldani az alapvet√, megélhetési problémákat. Amióta megszΔnt a pártosfalvi textilΔzem, a munkavállalási lehet√ség hiányában a lakosság egy része külföldön, a fiatalok pedig Muraszombatban próbálnak elhelyezkedni és naponta ingáznak, mert a falu 4-5 nagyobb √stermel√je mellett mások is megmΔvelik a termöföldet, bár az egykor állattartásról híres településen már csak két nagyistólló és két sertésfarm mΔködik, az egykét szarvasmarhát tartókat pedig egyik kezΔnk ujjain is megszámolhatjuk. Økrilec Géza így értékeli a helyzetet: – Sajnos, a mez√gazdaságból csak nagy er√feszítések árán lehet megélni, f√leg mert itt mindig is törpebirtokosok éltek, ma pedig bérelhet√ néhány parcella, ami plussz kiadással jár. Szerencsésebb helyzetben csak ott vannak, ahol a munkavállalás mellett megtermelhetík az élemiszert. Sajnos a lakosság egy része elöregedett és 11 háztartásban már csak 1-2 tagot tartunk nyílván. Gyerekek, beleértve a középiskolásokat is, mintegy húszan vannak, de ha nem nyújtunk nekik megfelel√ lehet√ségeket, akkor a falu fennmaradása kétséges, hiszen a múlt század derekán még 57 házban éltek, mára negyven százalékkal csökkent ez az arány. – Melyek azok a lehet√ségek, amelyek visszatartó er√vel bínak? – Els√sorban a munkavállalási lehet√ség, beleértve a vállakozásokat, a sajátos me-z√gazdasági termelést, a természeti adottságokra alapozott tevékenységeket, továbbá az infrastrukura kiépítése. SzΔkség van a szennyvízcsatornára, de ezt egy kis közösség saját erejéb√l nem tudja pénzelni, mint sok mást sem. Vissza nem térítend√ kölcsönök formájában megakadályozhatnánk a határmenti falvak kipúsztulását. Bár nagyon örülΔnk neki, de a vízvezeték kiépítése csak egy lépés a jöv√ felé. 21. september 2006 Pripravlja in ureja: Ella Pivar/Készíti és szerkeszti: Pivar Ella Lovska druæina Mlajtinci OB 60-LETNICI V NOVEM DOMU Ob rednem delu v loviøœu in skrbi za divjad so se lovci LD Mlajtinci zadnjih nekaj let ukvarjali z dvema nadvse pomembnima vpraøanjema: ohranitvijo statusa lovske druæine in postavitvijo ter ureditvijo lovske koœe na Lukaœevskem. Na to so opozorili tudi na slovesni prireditvi ob 60. obletnici ustanovitve lovske druæine sredi avgusta. Stareøina Joæe Horvat se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri ureditvi strehe nad glavo, posebej pa solidarnim druæinam, ki so z odstopom delov loviøœ omogoœile nadaljnji obstoj druæine. Novi lovski zakon, ki je zaœel veljati maja 2004, je namreœ kot najmanjøo lovno povrøino, ki jo ima v upravljanju lovska druæina, doloœil 2000 hektarjev. Teh LD Mlajtinci ni imela veœ, saj se ji je v preteklih desetletjih zaradi urbanizacije in drugih razlogov lovna povrøina nenehno zmanjøevala. LD Bogojina, LD Dolina, LD Moravci in loviøœe Fazan Beltinci so jim solidarno odstopili blizu 260 hektarjev obmejnih delov svojih loviøœ, s œimer LD Mlajtinci øe naprej izpolnjuje osnovne pogoje za obstoj. Kako resno in zavzeto znajo prijeti za delo, so œlani druæine pokazali, ko so se pred øtirimi leti lotili ureditve lovske koœe na Lukaœevskem. Zaœelo se je leta 2002, ko so od Servisa vozil in kmetijske mehanizacije Ljutomer kupili kontejnerski blok, ga demontirali in postavili na zemljiøœu v varnem zavetju gozda v neposredni bliæini lukaœevske obore. Ob koœi so postavili øe pomoæni objekt s sanitarijami in shrambo, uredili vodovod in tlakovali dvoriøœe ter del dovozne poti. Hvaleæni so mojstrom razliœnih strok; nekateri so dela opravili brez plaœila. Trak pred novim lovskim domom je slovesno prerezal najstarejøi œlan Øtefan Sreø. Zbrane lovce in prijatelje lova sta pozdravila æupan Franc Cipot in predsednik Zveze lovskih druæin Prekmurja Arpad Köveø, v kulturnem programu so nastopili lovski rogisti in pevci zbora lovskih druæin. (L. S.) Lovska druæina Prosenjakovci 60 LET LOVSKE ORGANIZACIJE Lovska druæina Prosenjakovci je avgusta proslavila 60-let nico in s tem obeleæila spomin na ustanovni zbor 20. av gusta 1946. Ustanovni œlani so bili: Aleksander Koloøa, pr vi stareøina, Karel Koltaj, Julij Sabotin, Koloman Œarni, Zoltan Koltaj in Koloman Pojbiœ. V letih pred drugo svetovno vojno so se lovci s tega obmoœja vœlanili v Prekmursko lovsko druøtvo, leta 1936 jih je bilo s prosenjakovskega obmoœja vœlanjenih devet. Leta 1963 se je druæina zdruæila z LD Fokovci in da nes gospodari s skoraj 5.300 hektarji lovne povrøine ob dræavni meji z Madæarsko. Danes sodi med najøtevilnejøe druæine pri nas. V vseh 60 letih obstoja so bili v druæino vœlanjeni 103 lovci. V priloænostnem dvojeziœnem biltenu je predsednik Ludvik Rituper zadovoljno ugotovil, da se œlani lovske druæine zavedajo pomena naravnega okolja in gojitve divjadi. Na ta naœin so v loviøœu ohranili zavidljivo raznolikost divjadi. K temu je pripomogla tudi zakonodaja na podroœju lova. »V sosednjih dræavah so loviøœa razdrobili, privatizirali. Posledica so izropana loviøœa, za katere ni veœ interesa, ker so ekonomsko nezanimiva,« pravi predsednik. Opozarja øe na nekatere posebnosti LD Prosenjakovci: lovci iz razliœnih krajev so tudi razliœnih narodnosti in uspeli so vzpostaviti vzorno urejene odnose z lastniki kmetijskih zemljiøœ. Skrbijo za prepreœevanje økode na posevkih, nabavljajo odvraœila, vzdræujejo elektriœnega pastirja v k. o. Srediøœe, œe pa do økode pride, jo z lastniki sporazumno reøujejo in sprotno izplaœujejo. »V pomurskem prostoru med lovskimi druæinami izplaœujemo najveœji znesek za økodo po divjadi,« ugotavlja predsednik. Sredstva pridobivajo z lovnim turizmom, ki mu namenjajo velik poudarek. K temu v veliki meri prispeva tudi lega loviøœa, pokritost z gozdovi, predvsem pa bogastvo velike divjadi, jelenjadi, srnjadi in divjih praøiœev. Zgovorni so podatki: v zadnjih desetih letih so odvzeli 557 komadov jelenjadi, 1288 komadov srnjadi in 428 divjih praøiœev (osem divjih praøiœev je preseglo teæo 100 kg). Izmed druge divjadi je poljski zajec zaøœiten zaradi minimalnega staleæa, prav tako ne posegajo v naravni staleæ fazana, æe veœ kot 30 let je zaøœitena tudi jerebica. Veliko pozornosti posveœajo ekoloøkim vpraøanjem in kinologiji. Izjemne uspehe, zlasti na podroœju iskanja po krvni sledi, dosega njihov œlan Joæe Øafariœ, prejemnik zlatega kinoloøkega priznanja leta 2002. V letoønjem letu je druæina organizirala uporabnostno preizkuønjo v delu po krvni sledi za øirøe lovsko obmoœje. FOTO: Ludvik SOŒIŒ FOTO: Ella PIVAR LD Mlajtinci so leta 1946 ustanovili Joæe Bedek, Joæe in Karel Jug, Karel Kos, arh. Franc Novak in Geza Vukan ter 30. decembra 1946 z Okrajnim ljudskim odborom Murska Sobota podpisali pogodbo o gospodarjenju z loviøœem, ki je takrat obsegalo blizu 2500 hektarjev. Leta 1976 je druæina imela 28 œlanov, dvajset let pozneje, leta 1996, 23 œlanov, v jubilejnem letu 2006 je v druæino vkljuœenih 19 lovcev. Lovci z najdaljøim staæem v LD Mlajtinci so: Karel Œernjaviœ in Franc Plej (oba od leta 1961), Joæe Øpilak (od 1967). Upravni odbor zdaj vodi stareøina Joæe Horvat, gospodar je Aleksander Lepoøa ml. tajnik Miran Horvat, blagajnik Leon Hegeduø, referenti za posamezna podroœja pa so: Branko Hari (strelstvo in kinologija), Avgust Klar (inozemski turizem) in Karel Œernjaviœ (ekologija). 21. september 2006 Golf TRADICIONALNI TURNIR ZA POKAL OBŒINE Obœina Moravske Toplice je ob svojem prazniku na igriøœu Golf Livada Terme 3000 letos æe petiœ po vrsti pripravila tradicionalni odprti turnir v golfu za pokal obœine. V prestiæni igri s palico in belimi æogicami, ki jih je potrebno s œim manj udarci spraviti v luknje, se je tokrat pomerilo kar 50 igralcev iz Slovenije, Nemœije, Avstrije in Italije. Med moøkimi brutto je bil najboljøi Æivko Mlinariœ iz Radenec, pri æenskah Marta Øbül iz Œernelavec, netto – skupno A pa Alojøa Bencik iz Nemœavec (HCP 0-18,0), skupno B (HCP 18,1 +) pa Ivan Gaøper. Vsi omenjeni igralci so sicer œlani Golf kluba Livada Moravske Toplice. Mlinariœu je pripadel prehodni pokal obœine. Najboljøi igralec iz obœine gostiteljice je bil tudi letos Vlado Nemec iz Moravskih Toplic. V nagovoru pred podelitvijo priznanj – kristalnih vaz in prehodnega pokala najboljøim je æupan Franc Cipot dejal, da je moravskotopliøka obœina med redkimi lokalnimi skupnostmi, v katerih prirejajo turnir v golfu za pokal obœine. Za to je potrebna »prestiæna« obœina, in moravska je nedvomno takøna. Kot edina na severovzhodu, vse tja do Ptuja, se lahko pohvali z golfskim igriøœem. Turnir je bil prestiæen tudi zato, ker sta na njem nastopila kar dva Papeæa – oœe Marijan, direktor Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja (SPIZ) Republike Slovenije, in njegov sin Peter, oba sta iz Maribora. Tudi vreme je pripomoglo k temu, da je imenitni turnir potekal v prijetnem vzduøju. Geza Grabar Mali nogomet DVAKRAT KMN MLAJTINCI Ob koncu junija je v Motvarjevcih potekal turnir klubov malega nogometa obœine Moravske Toplice. Sodelovalo je vseh 12 ekip klubov malega nogometa iz obœine. Rezultati kvalifikacij: Mlajtinci : Filovci 2 : 1 Teøanovci : Sebeborci 1 : 0 Motvarjevci : M. Toplice 2 : 2 Œarda : Suhi Vrh 0 : 2 Mlajtinci : Vuœja Gomila 3 : 2 Teøanovci : Norøinci 1 : 1 Motvarjevci : Prosenjakovci 1 : 0 Œarda : Ivanci 5 : 0 Filovci : Vuœja Gomila 1 : 1 Sebeborci : Norøinci 1 : 0 M. Toplice : Prosenjakovci 2 : 2 Suhi Vrh : Ivanci 5 : 2 Rezultati œetrtine finala: Mlajtinci : Sebeborci 2 : 0 Motvarjevci : Œarda 0 : 2 Vuœja Gomila : Teøanovci 2 : 4 M. Toplice : Suhi Vrh 0 : 2 Rezultati polfinala: Mlajtinci : Œarda 0 : 0 (5 : 4 – po enajstmetrovkah) Teøanovci : Suhi Vrh 4 : 2 FINALE: Za 3. in 4. mesto: Œarda : Suhi Vrh 0 : 1 Za 1. in 2. mesto: Mlajtinci : Teøanovci 4 : 1 Obœinski in prehodni pokal turnirja je osvojila ekipa KMN Mlajtinci. Najboljøi strelec turnirja je bil igralec KMN Teøanovci Aljoøa Donøa s 6 goli. Podeljen je bil tudi pokal za osvojeno 1. mesto v obœinski ligi KMN Moravske Toplice za sezono 2005/06, ki ga je prav tako osvojila ekipa KMN Mlajtinci. Najboljøi strelec obœinske lige KMN Moravske Toplice je igralec KMN Mlajtinci Martin Knavs (41 golov). Øtefan Ferencek, predsednik lige KMN 21. september 2006 Kolesarski maraton Terme 3000 PEDALE JE POGANJALO 351 KOLESARJEV V organizaciji OØZ Moravske Toplice in druæbe Naravni park Terme 3000 je v okviru obœinskega praznika tudi letos potekal Kolesarski maraton Terme 3000. Rekreativno kolesarjenje na progah treh razliœnih dolæin, 49, 31 in 10 kilometrov, na prireditev privablja vedno øtevilnejøo mnoæico ljubiteljev tovrstne rekreacije. To se je potrdilo tudi letos, ko so na øtartnem mestu na vhodu v Terme 3000 naøteli natanko 351 aktivnih udeleæencev. Posebnost kolesarske prireditve, ki je za maratonom Ajda v juniju vsako leto druga v obœinskem srediøœu, je v tem, da vse proge potekajo po krajih obœine, najdaljøa dobesedno po njenih mejah. Med kolesarji je bil tudi æupan Franc Cipot, najstarejøi med njimi je bil 77-letni Sigi Schubert iz Sv. Tomaæa pri Ormoæu, 60letna Nada Ankele iz Zg. Besnice pa je bila najstarejøa udeleæenka. Najøtevilœnejøo ekipo na prireditvi je spet imela kolesarska sekcija Øportnega druøtva Triglav iz Predanovec z 32 kolesarji. Na zakljuœku pred lovskim domom v Moravskih Toplicah, kjer je bil tudi cilj, so izærebanim kolesarjem-udeleæencem maratona podelili øtevilne praktiœne nagrade. Glavna nagrada je bilo specialno gorsko kolo. (G. G.) Hokej na travi PRVO SREŒANJE Z INDIJCI Hokejski klub Moravske Toplice se je odzval povabilu najstarejøega hrvaøkega hokejskega kluba Concordie, ki je zadnji avgustovski vikend praznoval 100-letnico obstoja. Na sveœanosti, ki je potekala pod pokroviteljstvom hrvaøke vlade, obiskal pa jo je tudi veleposlanik Indije, so igralci iz naøe obœine odigrali zgodovinsko tekmo. Prviœ so se pomerili s klubom iz deæele hokeja na travi – indijskim New Delhijem. Resda so bili poraæeni s 3:0, a so zapustili odliœen vtis, saj so bili zlasti v drugem polœasu povsem enakovreden nasprotnik, vendar veœ od vratnice niso mogli zadeti. Naø klub je v konkurenci 16 klubov iz osmih dræav zasedel deveto mesto. Igralci Moravskih Toplic so dobili povabilo za gostovanje v Indiji, indijska hokejska zveza pa jim je pripravljena v celoti pokriti namestitev. (jœ) Nogomet POMURJE TRETJE V zaœetku avgusta je na nogometnih igriøœih v Murski Soboti in Lendavi potekal kvalifikacijski turnir nogometne lige prvakinj, na katerem so poleg filovskega ÆNK Pomurja nastopile øe belgijske, srbske in estonske prvakinje. Pomurje je ob dveh porazih (0 : 5 proti poznejøim zmagovalkam, belgijski ekipi Rapide, in 2 : 3 proti ekipi Maøinca iz Niøa) zabeleæilo øe visoko zmago (7 : 1) proti prvakinjam Estonije in na svojem krstnem nastopu v evropski konkurenci zasedlo tretje mesto na tem kvalifikacijskem turnirju. Najboljøa strelka pri Filovœankah je bila Zverova s øtirimi zadetki. V nadaljnje tekmovanje se je uvrstila belgijska ekipa, s katero so Filovœanke na svojem igriøœu odigrale øe prijateljsko sreœanje in klonile s tesnim rezultatom 1 : 2. (ls) FOTO: Joæe ŒRNKO Prostovoljno gasilsko druøtvo Teøanovci 110 LET GASILSTVA V TEØANOVCIH Trem prostovoljnim gasilskim druøtvom v obœini – Martjancem, Motvarjevcem in Moravskim Toplicam, ki so 110. obletnico ustanovitve praznovala v minulih letih – so se letos pridruæila tri nova: PGD Prosenjakovci in Sebeborci sta sveœanosti ob visokem jubileju pripravili junija, julija so okroglo obletnico proslavili tudi v Teøanovcih. Druøtvo z veœ kot 60 gasilci je pripravilo tridnevno praznovanje, ki se je zaœelo s petkovo slavnostno sejo, podelitvijo znaœk za dolgoletno in operativno delo v gasilski organizaciji, zahval zasluænim œlanom, sponzorjem in drugim zasluænim posameznikom. Sobota je bila v znamenju gasilskega tekmovanja ob 110-letnici in v spominu rojaku-pokrajinskemu gasilskemu stareøini in prvemu prekmurskemu industrialcu Josipu Benku. Tekmovanja se je udeleæilo pet ekip, øtiri œlanske in æenska desetina s Hodoøa. V konkurenci œlanskih ekip je zmagala ekipa Sv. Florjana pri Rogaøki Slatini, sledile so enote Krnec, Tiøine in Krplivnika. Nedeljsko slavje se je zaœelo z budnico pihalnega orkestra. Prav sta jo prebrali Anja in Miøa Cipot. Med mejniki v 110-letni zgotako so poloæili cvetje pred spomenik Josipa Benka v spominskem dovini sta omenili letnico 1936, ko je Josip Benko druøtvu parku in venec v spomin na preminule gasilce na pokopaliøœu. daroval prvi prapor. V 60. letih 20. stoletja je bil dokonœan va-Blizu sto gasilcev z veœ kot desetimi prapori in z godbo na piha-øko-gasilski dom, nabavljena prva motorna brizgalna, dograjeno la na œelu je z mimohodom od obnovljenega vaøko-gasilskega do-orodiøœe, razvit novi prapor, nameøœena elektriœna sirena. Prvo ma z novim proœeljem in stavbnim pohiøtvom do podruæniœne øo-orodno vozilo je v garaæe zapeljalo leta 1983, avtocisterna pa v le naznanilo zaœetek osrednje prireditve na dvoriøœu øole. osamosvojitvenem letu 1991. Tudi 80. in 90. leta prejønjega sto letja so bila teøanovskemu gasilstvu zelo naklonjena, saj se druøtvo lahko pohvali z organizacijskimi in tekmovalnimi uspehi na dræavnem nivoju, zlasti v mlajøih kategorijah. Proslavi 100. obletnice ustanovitve druøtva je sledil ciklus sedmih druøtvenih tekmovanj – zadnjih øest v spomin na rojaka Josipa Benka. Pred letoønjim praznovanjem je druøtvo ob pomoœi obœine in vaøkega odbora vse sile usmerilo v posodobitev doma. Predsednik Ernest Eöry in œlan predsedstva GZS Slavko Økerlak sta podelila tudi najviøja dræavna gasilska priznanja. Odlikovanja GZS so prejeli: Franc Kuœan, Branko Bauman, Franc Pozvek in Øtefan Kuhar (vsi II. stopnje) ter Franc Vitez, Joæe Gutman, Janez Fartelj, Majda Lipiœ in Geza Grabar (III. stopnje). Plamenice sta izroœila œlanom Martinu Soboœanu (I. stopnje) ter Øtefanu Turnerju, Robertu Casarju in Simonu Kojeku (III. stopnje). Slavnostni mimihod po kraju pred priœetkom osrednje nedeljske slovesnosti. Zbrane je pozdravil predsednik PGD Teøanovci Geza Grabar, slavnostni govornik, æupan Obœine Moravske Toplice, domaœin Franc Cipot pa ni skrival zadovoljstva nad tradicijo in uspehi, ki jih druøtvo v tipiœnem in æe od nekdaj zelo naprednem kmetijskem kraju niza veœ kot stoletje. Med govorniki so bili tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije (GZS) Ernest Eöry, poveljnik obœinskega øtaba Civilne zaøœite Øtefan Janœariœ ter økof Evangeliœanske cerkve na Slovenskem mag. Geza Erniøa, prav tako rojen v Teøanovcih. Jubilej so s kulturnim programom dopolnili mladi domaœi gasilci, folklorna skupina KTD Teøanovci, soboøki pihalni orkester ter ljudska godca Øtefan Zelko in Branko Bauman. Jedro govornega dela je predstavljala obseæna druøtvena kronika, ki Ob tej priloænosti je druøtvo prejelo bronasto plaketo GZS in zlati znak Civilne zaøœite Republike Slovenije. Predsednik in poveljnik Simon Kojek sta podelila øe priznanja in spominske plakete za posebne zasluge gasilskim veteranom, ki so takoj po drugi vojni prevzeli in vse do danaønji dni nosili glavno breme razvoja in delovanja gasilstva – bodisi kot vodilni posamezniki v druøtvu ali kot operativni œlani. Posthumno je druøtvo priznanje za posebne zasluge podelilo Øtefanu Perøu, gasilcu I. stopnje, ki je gasilske vrste zapustil maja letos po polnih 63 letih aktivnega delovanja. Priznanje za posebne zasluge so prejeli tudi Geza Kuœan (61 let v gasilskih vrstah), Ernest Ferencek, Geza Grabar st. in Geza Rituper (vsi za 56 let). Ob jubileju je druøtvo na skoraj sto straneh izdalo spominsko monografijo z opisom zgodovine in delovanja druøtva ter razvoja kraja skozi œas. Geza Grabar Ivanci ZA GASILSTVO JE VELIKO ZANIMANJA Med nedavnim zelenjadarskim dnevom v liœno obnovljenem vaøko-gasilskem domu z visokim stolpom smo naleteli tudi na zanimiv prizor: kratkohlaœniki so se navduøevali nad øtirikolno roœno gasilsko brizgalno tamkajønjega gasilskega druøtva. Ivanski gasilci so jo uporabljali do nakupa prve motorne brizgalne v 60. letih prejønjega stoletja. Z odloœitvami, da javnosti na mnoæiœnih prireditvah predstavijo tudi staro tehniœno dediøœino s podroœja gasilstva, se bodo lahko æe v bliænji pri hodnosti gasilske vrste v kraju pomladile in dodatno okrepile. Predsednik ivanskega gasilskega druøtva razmiøljajo, da bi v kraju, kjer gasilska sektor Bogojina je potekalo prav na Ivan- Janez Zadravec sicer pravi, da kljub rela tradicija uradno æivi æe 83 let, ponovno cih – uspeøno opravili tudi teœaj za izpra tivni majhnosti kraja – v 75 naseljenih zaæivela pionirska desetina. Pred leti je bi øane gasilce. domaœijah æivi blizu 250 ljudi – s œlan la meøana pionirska desetina najboljøa v Sicer pa na Ivancih vse resneje razmiøljajo stvom v gasilskih vrstah nimajo teæav, saj obœinskem merilu. Prav iz tedanje genera- o nabavi novega orodnega vozila. Nalogo premorejo veœ kot 40 œlanov. Njihove vr cije imajo kar pet mladih gasilcev, ki so v bi radi uresniœili do leta 2009. ste so se v zadnjih letih pomladile, zato letoønjem zimskem izobraæevanju – za Geza Grabar 21. september 2006 Prostovoljno gasilsko druøtvo Sebeborci DRUØTVENI PRAPOR OB 110-LETNICI GASILSTVA Veliko gasilsko slavje ob 110. obletnici ustanovitve druøtva so sredi junija pripravili v Sebeborcih. Ker niso hoteli niœesar prepustiti nakljuœju in bi radi œastitljiv mejnik œimbolj zaznamovali, so priprave na praznovanje stekle æe zelo zgodaj. Uspeli so ga zdruæiti z razvitjem novega druøtvenega prapora, osrednjo prireditev pa so zdruæili tudi s 640. obletnico pr- FOTO: Geza GRABAR FOTO: Geza GRABAR ve omembe kraja. Æe na petkovi sveœani seji je bilo œastitljivemu jubileju primerno. Med veœ kakor 160 œlanov so razdelili znaœke za dolgoletno delo v gasilski organizaciji, ob tej priloænosti pa so se spomnili tudi sponzorjev, donatorjev in drugih, ki so darovali za novi prapor, kakor tudi øtevilnih obœanov, ki tako ali drugaœe æivijo z gasilci. Na osrednji nedeljski slovesnosti je predsednik Slavko Økerlak razmiøljal o pomenu gasilskih obletnic: to so trenutki, ki nam pokaæejo tiste stvari in tista dejanja, ki so v druøtvu ostala in po katerih presojamo pomen niza dogodkov, dobrih in kakor slabih, in jih prenaøamo na naøe mlade rodove. »Pomagati bliænjemu v nesreœi ali samo pomagati, ker je nekdo pomoœi potreben, je bila in je øe vedno misel, ki nas spremlja, tako vaøœane kot œlane PGD skozi vsa obdobja naøega æivljenja in dela v vasi in v druøtvih, ki delujejo v okviru vasi. Humanitarnost, prijateljstvo, sloga, pridnost in delavnost so bili vedno temeljna vodila in dejavniki uspeha, ki so prispevali, da so se v naøi vasi in tako tudi v druøtvih vedno uresniœile øe tako zahtevne æelje in zastavljeni cilji,« je ponosno poudaril Økerlak. Iz druøtvene kronike gasilskega druøtva – sekretar Joæef Ma-tis je prebral tudi 640-letno kroniko kraja – je razvidno, da je najveœji razmah gasilstvo v kraju doæivelo po drugi svetovni vojni. Leta 1950 je nekaj œasa delovalo skupno druøtvo za kraje Sebeborci, Andrejci, Krnci in Bokraœi. Po gradnji prvega gasilskega doma (leta 1955) je leta 1964 motorna brizgalna zamenjala dve roœni, leto zatem pa je bil na Balerovem bregu zgrajen manjøi gasilski dom, leta l966 pa je bil razvit druøtveni prapor. V 70. letih prejønjega so v druøtvu dobili øe zmogljivejøo motorno brizgalno, elektriœno sireno in zgradili gasilske garaæe. Velika solidarnost krajanov do gasilskega druøtva se je pokazala tudi ob nakupu prvega orodnega vozila TAM. Gasilstvo v kraju je beleæilo nove uspehe tudi pod vodstvom sedanjega predsednika. Leta 1997 je bila kupljena avtocisterna in prav zaradi nje opravljena preureditev garaæ z nadgradnjo. Leta 2004 so dotrajano orodno vozilo zamenjali z nakupom orodja za reøevanje ob nesreœah v cestnem prometu in vozilo za prevoz lju 21. september 2006 di. Œeprav so sebeborski gasilci veliko truda in sredstev dolga leta vlagali v nabavo opreme in gradnjo druøtvenih prostorov, nista bila v nobenem trenutku zanemarjena strokovno izobraæevanje œlanov in skrb za poæarno varnost v kraju. Mlajøa generacija gasilcev, œlani A, æe tretje leto uspeøno tekmuje v republiøki gasilski ligi. Ob razvitju novega druøtvenega prapora, ki ga krasi kar 17 spominskih trakov in 130 æebljiœkov in sta ga blagoslovila rimskokatoliøki æupnik doc. dr. Karel Bedernjak in evangeliœanski duhovnik Evgen Balaæic, sta predsednik Gasilske zveze Slovenije (GZS) Ernest Eöry in domaœi predsednik podelil tudi republiøka priznanja. Z odlikovanji III. stopnje so bili nagrajeni Darinka Dervariœ, Joæe Andrejek, Geza Grof, Janez Fartelj, Ernest Vagner in Ladislav Lutar, z odlikovanjem II. stopnje pa Franc Cifer. Plamenico III. stopnje so prejeli Ernest Horvat in Ludvik Økrilec, II. stopnje Franc Kreft, Vlado Økerlak in Vojko Vuœkiœ ter I. stopnje Ervin Vagner in Drago Dervariœ. Podelili so znaœke za dolgoletno delo v gasilskih vrstah, za 60 let dela v gasilski organizaciji so jih prejeli: Evgen Bencik, Marjeta Vuœkiœ, Geza Mariœ, Marija Janæa, Geza Albert, Franc Slivnjek in Joæe Øadl. Plaketo veterana je prejel Joæef Matis, gasilsko odlikovanje GZS za posebne zasluge pa Slavko Økerlak, sicer tudi œlan predsedstva GZS in prvi predsednik OGZ Moravske Toplice. V imenu druøtva je prevzel øe bronasto plaketo GZS. Druøtvu so javno œestitali in mu izrekli nesporno priznanje na podroœju njegovega poslanstva predsednik GZS Ernest Eöry, slavnostni govornik Domen Torkar iz Uprave za zaøœito in reøevanje Republike Slovenije ter æupan Obœine Moravske Toplice Franc Cipot. Na raœun sebeborskih gasilcev je izrekel øtevilne laskave besede: od tega, da je najbolje organizirano tovrstno druøtvo v obœini z daleœ najveœ œlani, do dejstva, da ima za opravljanje svoje dejavnosti najveœ materialnih dobrin. Ob œastitljivem jubileju je PGD Sebeborci pripravilo tudi priloænostno spominsko razstavo; zgodovino gasilstva in kraja ter æivljenje v njem pa bodo predstavili v posebni knjigi, ki jo bodo izdali v kratkem. Geza Grabar OKTOBER – DECEMBER 2006, pripravlja TIC MORAVSKE TOPLICE PRIREDITEV DATUM ORGANIZATOR KRAJ INFO Liœkanje koruze 23.9.2006 Pevsko druøtvo Selo SELO Oskar Makari, Selo 32b 031 329 758 Fokovski piknik 24.9.2006 PGD Fokovci Fokovci Stanislav Gorœan 031 861 991 pgdfokovci@volja.net Druøtvena trgatev v vinogradu Vitis Vitae 28.10.2006 ob 11.00 uri Druøtvo GAJ Filovci – gorice GAJ Joæe Gutman 02/547 12 48 Projekcija-potopis 30.10.2006 KUD Bogojina Bogojina kud.bogojina@siol.com Martinov pohod 11.11.2006 TIC Moravske Toplice, Obœinska øportna zveza Martjanci, Moravci, Suhi Vrh TIC Moravske Toplice 02/538 15 20 Branko Recek 041 389 905 Krst moøta 11.11.2006 ob 17.00 uri VSD Filovci Pri g. Malaœiœu v goricah Alojz Berden 041 733 946 Martinova nedelja v Gaju 12.11.2006 ob 14.00 uri Druøtvo GAJ Gaj Joæe Gutman 02/547 12 48 Lüpanje buœnoga semena 18.11.2006 KUD Avgust Gaøpariœ Vuœja Gomila Stojan Horvat 02/547 10 84 Gledaliøka predstava (gostovanje) 19.11.2006 KUD Bogojina Bogojina kud.bogojina@siol.com Adventni sejem v Moravskih Toplicah 25.11.2006 TIC Moravske Toplice pred evang. cerkvijo Moravske Toplice TIC Moravske Toplice 02/538 15 20 Boæiœno novoletni turnir v streljanju z zraœno puøko december OØZ Moravske Toplice Sebeborci Branko Recek 041 389 905 Miklavæev veœer 1.12.2006 Vrtci obœine Mor. Toplice VVE Filovci Kulturna dvorana Filovci Marija Ivaniœ Vrtec Filovci 02/547 12 00 Veseli december 2.12.2006 Vrtci obœine Moravske Toplice VVE M. Toplice Moravske Toplice evangeliœanska cerkev Danica Horvat Levstikova 11, M. Toplice 02/538 14 70 Boæiœno-adventni sejem 2.12.2006 TD Martin Øtudijski kroæek Martjanci srediøœe vasi Suzana S. Kodila 02/548 11 22 Literarna prireditev december 2006 Vrtci obœine Mor. Toplice VVE Bogojina Danica Horvat Levstikova 11, M. Toplice 02/538 14 70 Igrica za otroke december 2006 Vrtci obœine Moravske Toplice VVE Martjanci hotel VIVAT Moravske Toplice Danica Horvat 02/538 14 70 02/548 14 34 Œebelarsko druøtvo Prosenjakovci PRAPOR OB 40-LETNICI DRUØTVA Øtiri desetletja uspeønega delovanja, ki bi ga lahko mirno poimenovali kar poslanstvo skrbi za naravo in ravnovesje v njej, so œlani Œebelarskega druøtva Prosenjakovci – 17 jih je in œebelarijo s 670 œebeljimi druæinami – poœastili z zgodovinskim mejnikom: na priloænostni sveœanosti so razvili prvi druøtveni prapor. Tako so se uvrstili ob bok redkih pomurskih in slovenskih druøtev, ki se lahko pohvalijo s tem druøtvenim simbolom. Dogodek, ki je minil v znamenju spoøtovanja do zaœetega in doslej ustvarjenega ter kot spodbuda tistim, ki bodo nadaljevali delo ljudi veœ generacij, so na prireditvi pred Kozicovim œebelnjakom v Ivanjøevcih dostojno poœastili. Temu primeren je bil tudi obisk – omenjamo troje imen: Emila Pankera iz Kanœevec, Ernesta Eöryja iz Murske Sobote in Aleksandra Koloøo iz Pordaøinec. Vsi trije so namreœ ustanovni œlani druøtva, ki se je sprva imenovalo »œebelarska druæina«. Kulturni program so pripravili uœenci OØ Fokovci, po prebrani druøtveni kroniki in pozdravih øtevilnih visokih gostov so najzasluænejøim œlanom podelili druøtvena priznanja za dolgoletno delo in dræavna priznanja Antona Janøe. Prejeli so jih: Simon Kozic, Franc Økrilec, Patrik Letina (III. stopnje) ter Emil Novak, Marjan Srejø, Øtefan Grabar in Alojz Rajnar (II. stopnje). Æe med letom pa je najviøje œebelarsko priznanje Antona Janøe prejel Ernest Eöry. Œebelarska zveza druøtev Pomurja (ŒZDP) je z bronastim priznanjem Petra Dajnka odlikovala øe œebelarski kroæek na OØ Fokovi. Prapor sta razvila njegova botra, æupan Franc Cipot in predsednik ŒZDP dr. Stanko Kapun. Krasi ga deset spominskih trakov in 53 zlatih æebljiœkov. Blagoslovila sta ga predstavnika katoliøke in evangeliœanske verske skupnosti. Da bi kar najveœ gradiva iztrgali pozabi in ustno izroœilo ohranili v pisni obliki za kasnejøe rodove, je druøtvo izdalo tudi spominski bilten. Gradivo zanj je zbral in uredil prizadevni predsednik Koloman Kozic. (G. G.) 21. september 2006 Na 5. strani Lipnice poroœamo, da smo v okviru prireditev 10. obœinskega praznika predstavili knjigo Josip Benko, zbornik z referati lanskoletnega simpozija v Teøanovcih. Objavljamo krajøi odlomek iz prispevka zgodovinarke Metke Fujs o razmerah ob koncu druge svetovne vojne, ki so bile usodne tudi za Josipa Benka. JOSIP BENKO IN DRUÆBENOPOLITIŒNE RAZMERE OB KONCU VOJNE (odlomek) Zaplembe, ki jih je izreklo vojaøko sodiøœe V Sloveniji so od sprejetja Odloka o postavitvi brigadnih in odrednih vojaøkih sodiøœ 5. avgusta 19431 delovala vojaøka sodiøœa, ki so æe med vojno izrekala zaplembe sovraænikovega premoæenja. Temu je sledilo nekaj predpisov, ki so urejali vojaøko sodstvo, dokler ni priœela 1. septembra 1944 tudi v Sloveniji veljati Uredba Vrhovnega øtaba NOV in POJ o vojaøkih sodiøœih, sprejeta 24. maja 1944. Na osnovi te uredbe je priœelo kmalu po osvoboditvi, po prihodu delegacije SNOS aprila 1945, v Murski Soboti delovati Vojaøko sodiøœe za Prekmurje in Øtajersko ali Vojaøko sodiøœe prekmurskega vojnega podroœja. Nalogo toæilca je opravljal Roman Pezdir, obravnave pa so potekale v soboøkem gradu in so bile javne. Prvo sodbo: smrt s streljanjem, izgubo dræavljanskih œasti in zaplembo premoæenja je izreklo 24. aprila 1945 Petru Tothu iz Genterovec.2 26. aprila je potekala javna razprava proti sodniku Ladislavu Dæubanu in poøtnemu uradniku Nikolaju Puhanu, ki sta bila obsojena na nekaj let prisilnega dela in izgubo dræavljanskih œasti.3 30. aprila je bil obsojen na smrt Joæef Titan, uœitelj iz Kupøinec.4 Sodne razprave so bile buœne v vzduøju nedavne osvoboditve, potekale so v prepriœanju, da izdajalci prejemajo praviœne kazni. Sojenja so spremljale øtevilne parole kot: »Noben madeæ ne sme kaliti novega æivljenja, ki je priølo v Prekmurje« ali »Kazen je jamstvo, da se ne bo veœ ponovilo leto 1941 z vsemi svojimi strahotami, jamstvo za svoboden razvoj slovenskega naroda na slovenski zemlji«.5 1. maja sta se pred vojaøkim sodiøœem zaradi muœenja jetnikov v soboøkem zaporu in izdaje zagovarjala Ludvik Kerœmar in Oskar Franko. Oba sta bila obsojena na smrt s streljanjem, na izgubo dræavljanskih pravic in zaplembo imovine. Smrtna kazen je bila izvrøena 4. maja 1945 za soboøkim pokopaliøœem, kjer so se tudi sicer izvajale vse obsodbe s streljanjem.6 Sredi maja se je priœela javna razprava proti tovarnarju Josipu Benku, ravnatelju Prekmurske banke Joæefu Lipiœu in øe øtirim obtoæenim.7 Najveœ zanimanja je sproæil proces proti Benku8 in Lipiœu, ki ju je sodiøœe 1. junija 1945 obsodilo na 12 oz. 6 let teæke jeœe, na trajno izgubo dræavljanskih pravic in na zaplembo celotnega premoæenja. Sodbo je 12. junija kot drugostopenjsko sodiøœe – ki so mu morale biti predloæene vse obsodbe na teæko zaporno in smrtno kazen – obravnavalo Viøje vojaøko sodiøœe za Slovenijo, ki je sodbo spremenilo in obema izreklo smrtno kazen z ustrelitvijo in seveda potrdilo zaplembo celotnega premoæenja. Ustreljena sta bila za soboøkim pokopaliøœem 15. junija 1945.9 V œasu, ko je øe potekal postopek proti omenjenima, je prvostopenjsko vojaøko sodiøœe v Murski Soboti obsodilo na smrt øe Ludvika Kerœmarja in Oskarja Franka.10 6. junija 1945 je priœelo delovati Vojaøko sodiøœe mariborskega vojnega podroœja s sedeæem v Mariboru, javne razprave proti obtoæencem iz Prekmurja pa so øe naprej potekale v Murski Soboti. Predsednik sodiøœa je postal poroœnik Rudolf Boroviœ, tajnik Franc Kutin, toæilec pa Franc Bajc. S svojimi prvimi razpravami je v novi organizaciji in tej sestavi priœelo 25. junija 1945 in æe prvi dan tudi izreklo eno smrtno kazen s streljanjem.11 V odsotnosti je bil obsojen na smrt in zaplembo celotnega premoæenja tudi predvojni in medvojni soboøki æupan in poslanec v madæarskem parlamentu Ferdinand Hartner, ki ga je obtoænica bremenila veleizdaje, nasilnih mobilizacij, internacij in deportacij. Kot lastnik Prekmurske banke ter øtevilnih nepremiœnin je veljal tudi za enega najbogatejøih Prekmurcev. 29. junija 1945 so bili obsojeni na smrt z obeøanjem Joæef Kerœmar, Josip Turk in Ladislav Strokai ter na smrt s streljanjem Ivan Peterka in Ivan Poredoø.12 Kazen je bila izvrøena 23. julija 1945 na soboøkem grajskem dvoriøœu oz. na pokopaliøœu.13 Vojaøka sodiøœa so v organizaciji prvostopenjskih zalednih vojaøkih sodiøœ in drugostopenjskega Viøjega vojaøkega sodiøœa za Slovenijo oz. od 25. junija 1945 Vojaøkega sodiøœa IV. vojne oblasti prenehala delovati konec avgusta 1945. Takrat je prenehala veljati tudi æe omenjena Uredba Vrhovnega øtaba NOV in POJ o vojaøkih sodiøœih iz leta 1944, po kateri so sodiøœa do tedaj sodila za kazniva dejanja, ki so se nanaøala na vojne zloœince oz. t.i. narodne sovraænike. Od 1. septembra 1945 so civilistom po Zakonu o kaznivih dejanjih zoper narod in dræavo lahko sodila le redna civilna sodiøœa, vojaøka sodiøœa pa le izjemoma. Natanœnega podatka, koliko premoæenja je bilo zaplenjenega s sodbami vojaøkega sodiøœa v Murski Soboti, ni. Glede na obtoæene osebe pa je jasno, da je prav vojaøko sodiøœe, poleg tistega premoæenja, ki je bilo zaplenjeno pripadnikom nemøke narodnosti po Odloku AVNOJ, po koliœini zaplenilo najveœ premoæenja. Premoæenje Josipa Benka in Ferdinanda Hartnerja je predstavljalo skupaj veœji zaplembeni zalogaj nove dræave v Prekmurju. Kako razliœni kriteriji so veljali pri obsodbah, kjer je bil pomemben le konœni cilj, pa kaæeta tudi obe obtoænici. Medtem ko je bil namreœ Hartner zvesti sodelavec ali celo predstavnik madæarske okupacijske uprave v Prekmurju, je sodba proti Benku temeljila na neki nedokazani posredni izdaji oz. izjavi, ki se je æe takrat zdela neverjetna. Da je vojaøko sodiøœe lahko zaplenilo imetje industrijskih podjetij, denarnih zavodov in veleposesti, temelji na dejstvu, da je razsojalo tako v primerih kolaboracije pred vojno (œlanstvo v Kulturbundu) in med njo kot v primerih gospodarskega sodelovanja z okupatorjem v œasu vojn, kar je v bistvu pomenilo, da so lahko zaplenili vsako podjetje, ki je med vojno obratovalo. Metka Fujs OPOMBE 1 Dokumenti o razvoju ljudske oblasti v Sloveniji, zbral in uredil dr. Makso Ønuderl, Ljubljana 1949, dok. øt. 60, 73. 2 Novi œas, Kaznovanje vojnih zloœincev, 25. 4. 1945/7. 3 Novi œas, Vojaøko sodiøœe sodi sovraænike slovenskega naroda, 29. 4. 1945/10. 4 Novi œas, Izdajalca Titana je zadela praviœna kazen, 2. 5. 1945/12. 5 Novi œas, 2. 5. 1945/12, 5. 5. 1945/14. 6 Novi œas, Izdajalci pred sodiøœem, 5. 5. 1945/14. 7 Novi œas, Javne sodne razprave, 8. 5. 1945/16. 8 PAM, fond Okrajno sodiøœe Murska Sobota, zaplembni spisi, 8/45, 47/45. 9 Prav tam.; Vestnik (mariborski), Veleizdajalca Benko in Lipiœ obsojena na smrt, 21. 6. 1945/13; Slovenski poroœevalec, Narodni izdajalci prejemajo zasluæeno kazen, 19. 6. 1945/51. 10 Slovenski poroœevalec, Øe dva vojna zloœinca obsojena na smrt, 11. 6. 1945/44. 11 Vestnik (mariborski), Narodni zloœinci prejemajo kazen, 28. 6. 1945/16. 12 Vestnik (mariborski), Prekmursko ljudstvo je obsodilo veleizdajalce in faøistiœne sluge, 5. 7. 1945/19. 13 Vestnik (mariborski), Javne justifikacije prekmurskih veleizdajalcev, 28. 7. 1945/29. 21. september 2006 Pri Kozicovih v Ivanjøevcih MLATITEV PO STAREM Zaœelo se je spontano, kot se pravzaprav zaœenja veliko stvari na skrajnem vzhodnem Goriœkem. Gospodar Koloman, ki ga v teh za æivljenje v prvi vrsti zaradi odroœnosti in neokrnjene narave privlaœnih krajih kliœejo Kalmi, je na zelenici za hiøo postavil stoletno leseno mlatilnico, povabil prijatelje in obudil spomin na mlatitev na stari naœin. Zlasti mladim pa pokazal, kakøna je bila pot do kruha nekoœ. Ræ, po domaœe »æito«, so Kozicovi roœno poæeli, zvezali v 210 snopov in jih zloæili v deset »kriæev«. Æetvena ekipa v sestavi Kalmi, njegova æena Vida, sinova Zoran in Simona ter bodoœi snahi Joæica in Valentina se je proti koncu æe uigrala. Ko je bilo najlepøe, so morali konœati. Podobno je bilo pri mlatitvi. Œeprav je maøinski prah, ki se je dvigal iz mlatilnice in zajel njeno zajetno okolico, neznosno »grizel« po preznojenih telesih, je bil lep obœutek po letu 1989 ponovno zagnati mlatilnico. Stoletno mlatilnico je poganjal legendarni ruski »vladimirec« iz leta 1974. Øe bolj pa podoæivljati obœutja ljudi, ki so od obdobja med dvema vojnama do pojava kombajnov v 70. in 80. letih prejønjega stoletja sestavljali mlatitvene ekipe. 21 jih je pri »maøinu« menda moralo biti. Pri Kozicovih se jih je zbralo nekaj manj, kar pa ni bilo pomembno, saj delo ni v niœemer trpelo. Na mlatilnici je bil Kalmi sam, »polagaœ snopja« je bil Branko Kianec iz Sela, za vreœe zrnja pri mlatilnici je skrbel »æakoø« Emil Horvat iz Sela, Stanko Malaœiœ iz Ratkovec, Joæe Talian iz Sela, Dejan Albert iz Ivanjøevec ter domaœa sinova pa so skrbeli za odnaøanje plev, slame. Slame niso zlagali v »oslico«, paœ pa jo je Ernest Kuœan iz Berkovec sproti zbaliral. Bogojina ENAJST EKIP IZ OBŒINE NA 11. VAØKIH IGRAH Enajst ekip iz obœine in gostje iz Øtevanovec v Porabju (po zagotovilu organizatorjev skupaj 385 tekmovalcev) je sodelovalo na 11. obœinskih vaøkih igrah v Bogojini v zaœetku avgusta. Spet se je pokazalo, da se lahko celodnevno druæenje razvije v prijetno in zabavno doæivetje. Vsaj v tistih dveh urah, ki sem ju preæivel na tekmovaliøœu ob nogometnem igriøœu, se mi je zdelo, da se kakønih 400 ljudi prijetno zabava in uæiva ob navijanju za »svoje«. Po tradicionalnem scenariju so se pomerili v osmih igrah in igri preseneœenja. Œe kdaj tovrstna sreœanja vasi naøe obœine poimenujemo tudi »kmeœke igre«, se to zgodi predvsem zaradi iger, ki se navezujejo na tradicionalna kmeœka dela (sestavljanje starega kmeœkega voza, luøœenje koruze in æaganje drv), v treh igrah (æiva samokolnica, skakanje v vreœi in hodulje) prideta do izraza telesna pripravljenost in spretnost, slednja je bila ob naklonjenosti sreœe odloœujoœa tudi pri reøevanju jabolk iz vode, uspeh pri vleœenju vrvi je ponavadi domena dobro orkestriranih vaøkih teækokategornikov, pri sestavljanju igre preseneœenja pa je na preizkuønji Tudi kulinarika, za kar so poskrbele njihove æene in spremljevalke, je bila tipiœno mlatitvena s poudarkom na izvrstnih makovih, orehovih in drugih poticah iz kvaøenega testa, prekajenem mesu, kisanih kumaricah in drugi zelenjavi ter domaœem kruhu. Vino, ki ga je v teh krajih v izobilju, pa je nadomestilo nekoœ nepogreøljivi jabolœnik. Geza Grabar Hokejski klub Moravske Toplice v teh dneh vpisuje nove œlane. Dekleta in deœki v starosti od 8 let naprej so vabljeni, da se nam pridruæijo. Vabljene tudi srednjeøolke in srednjeøolci. Veœ informacij na GSM 041 610 745 (J. Œrnko). FOTO: Ludvik SOŒIŒ tudi domiøljija prirediteljev. V Bogojini so polnili steklenico z vodo, ki so jo tekmovalci v kozarcih na glavi prenaøali na drugo stran tekmovaliøœa. Na vrhu razpredelnice niœ novega v primerjavi z letom 2005. Spet so ga osvojili Krnci s 95 toœkami (dve zmagi: v sestavljanju voza in luøœenju koruze, drugo mesto so zasedli v treh igrah: pri reøevanju jabolk, v æivi samokolnici in hoduljah). Poleg odliœne organizacije so domaœini prikazali tudi dobro tekmovalno formo – z 91 toœkami so zasedli drugo mesto (prva mesta v kar øtirih igrah: reøevanje jabolk, æiva samokolnica, skakanje v vreœi in igri preseneœenja, vendar so v nekaterih igrah zabeleæili skromnejøe uvrstitve). Z 89 toœkami so bili tretji Andrejci (zmaga v æaganju drv), kolikor jih je osvojila tudi Vuœja Gomila, vendar brez zmage v posamiœni igri. Na petem mestu so pristali Martjanci (79 toœk). Naøtejmo øe preostale sodelujoœe ekipe: Ivanci (77 toœk) Prosenjakovci (56), Ivanovci (56), Teøanovci (55), Ratkovci (50), Fokovci (47) in Øtevanovci, ki so zbrali 34 toœk. Hkrati je na tekmovalnem prostoru potekalo tudi pomursko tekmovanje sekaœev. Ludvik Soœiœ LIPNICA – glasilo Obœine Moravske Toplice • izdajateljski svet: Øtefan Ferencek, Franc Gomboc, Joæe Gutman, Nada Lutariœ (predsednica), Tibor Vöröø, Emil Vuœkiœ, Joæe Vugrinec • ureja: uredniøki odbor v sestavi: Geza Grabar, Ella Pivar (podroœje madæarske narodnosti), Ludvik Soœiœ (odgovorni urednik) • administrativna opravila: Marjanca Granfol • prelom in fotoliti: Atelje za œrko in sliko • tisk: S-tisk d.o.o., Beltinci – september 2006 • naklada: 2.300 izvodov • Lipnica ni naprodaj – vsako gospodinjstvo v obœini jo dobi brezplaœno, drugi zainteresirani pa na sedeæu Obœine Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice – telefon: 02 / 538 15 00 – faks: 02 / 538 15 02, E-mail: obcina@moravske-toplice.si – internet: www.moravske-toplice.si 21. september 2006