Spedlrione In abbonamento postale. — Po?.tn!ra plačana r gotovini. Leto XXII., št. 20 Ljubljana, nedelja 25. januarja H42-XX Cena cent. 70 •jpravuiatvo; ujuoijana, Puccimjeva allca 5 — Telefon 51-22, 31-23, 31-24 jaseratru oddelek: Ljubljana, Pucclnl-jeva ulica 5 — telefoD 31-25, 31-2« Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 5L 42 tiaeuni pri poŠt iek. zavodu: Ljubljana 17 M« UČNO AAilUfS l VU za oglase iz Kr Italije uj inozemstva una Cnione PubbHoitA Italiana S. A-Milane izhaja vsak dan razen ponedeljka NaroCnlna znaša meseCno L. 12.— za inozemstvo pa U 22.80 Uredništvo: Ljubljana Puccinijeva ulica štev. &, telefon 31-22. 31-23. 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSIONARlA ESCLUSIVA per la pubbllclta dl provenlenza Italiana ed estera: Unione Pnbblicitž Italiana S. A. Mllano 0?-2flz!vne operacije v Cirena ki Angleške čete na umiku vzhodno od Agedabije — Uspešni letalski napadi na umikajoče se sovražnikove kolone Glavni stan Italijanskih Oboroženin Sil je obiavil 24. januarja naslednje vojno poročilo štev. 601. Ofenzivne operacije italijansko-nemških motoriziranih in oklopnih edinic v Cire-naiki se nadaliu.jejo. Močni sovražni oddelki so bili še nadalje pot:snjeni vzhodno od Asredabije. Močni letalski oddelki os:. ki so se z zaletom vmešali v borbo, so brez pre«tani.a visokem severu so bili z bombami porušeni deli murmanske železnice in neka industrijska naprava hudo poškodovana. Sovjetska vojska je včeraj izgubila 27 letal, dočini pogrešamo le eno lastno letalo. V boju protj Angliji so bombardirala letala podnevi oskrbovalne obrate v luki Great Varmouth. kakor tudi letališča na Škotskem, Pred no:veško obalo je iskalec min poškodoval z vodnimi bombami sovražno podmornico. Kakor jo bilo objavljeno žc t posebnim poročilom, so nemške podmornico pri svojem prvem nastopa v severno-ameriških in kanadskih vodah prizadele sovražni oskrbovalni plovbi hudo škodo. Neposred- no pred sovražnikovo obalo so potopile 11 trgovskih ladij s skupno 25.000 br reg. tonami. Neka nadaijna ladja in ena straž-r?a ladja sta bili torpedirani Pri teh bojih se je posebno odlikovala podmornica kapitana fregate Hardegna. Potopila je sama 8 ladij s skupno 53.0W br. reg. tonami, meti njimi pred New Yor-kom tri petrolejske ladje. V severni Afriki poteka napad nemško-italijanskih brzih oddelkov, ki jo ga podpirali oddelki bojnih in strmogJavnih letal, še nadalje ugodno. Močne angleške sile so bile pognane preko Agedabije proti vzhodu. Nemška bojna letala so nadaljeval z dobrim učinkom napade na vojaške n prave na otoku .Malti. Letalski napad na Helsinke Helsinki, 24. jans s. Včeraj popoldne je bil aJarm zaradi, sovjetskega letališkega napada, finski lovci m protiletalsko topništvo pa so napadajoča letala prisilili k begu. Ministrski odbor za razdeljevanje prslzvodov Rim, 24. jan. s. Pripravljen je bil zakonski dekret o ustanovitvi posebnega med-ministrskega odbora, ki bo določal razdeljevanje in cene industrijskih in kmetijskih proizvodov ter urejal njihov promet- Odbor bo vodil Duce. V njem bodo Tajnik Stranke ter ministri za finance, kmetijstvo, korpo-raclje, promet, devize in valute, državni podtajniki ministrstev za notranje zadeve, za vojno proizvodnjo, za kmetijstvo, kor-poracije. podtajnik Stranke, načelnik inšpektorata za varčevanje in kredit ter zastopniki posameznih prizadetih konfederacij. Odbor bo imel svoje tajništvo v ministrskem predsedništvu. Duce bo lahko ko-optiral v odbor še druge funkcijonarje za ureditev posameznih problemov. Odbor bo imel v vsaki pokrajini svoj izvršni organ pod vodstvom prefekta. Z zakonskim dekretom se odpravijo določbe dekreta z dne 8. julija 1941 in »*se nasprotujoče odredbe. Zakonski dekret bo uveljavljen z objavo v službenem listu. Tajništvo odbora je prevzel August Ven-turi, ki je zato podal ostavko kot podtajnik stranke. Odbor bo Imel 31. januarja popoldne v Beneški palači svojo prvo sejo. Novi rumunski vojni minister Bukarešta, 24. jan. s. Z odredbo državnega voditelja maršala Antonesca je bil imenovan general Konstantin Pantazij, dosedanji državni podtajnik za vojsko, za ministra za narodno obrambo. Doslej je ta re-sor vodil maršal An+onescu sam. Španski državni proračun Madrid, 24. jan. s. Pod vodstvom generala Franca se je včeraj sestal ministrski svet. ki je odobril novi državni proračun za prihodnjo poslovno dobo. Proračun doloma 7 SS miljarde pezet izdatkov in 7.S7 miljarde dohodkov. Po državnem proračunu bodo zvišnni dohodki učiteljev v osnovnih šolah in sploh dohodki državnih name-rev. Izpopolnitve železniškega prometa Zagreb. 25. jan. s. V Zagreb se je včeraj vrnila hrvatska železniška delegacija, ki ie sodelovala na konferenci v Budimpešti katere so se udeležile tudi delegacije iz Italije. Rumunije, Srbije in Madžarske. Na konf^rpnei so bile določene nove želez-riške tarife za blagovni promet med omenjenimi državami in urejeni še drugi tehnični problemi S 1. aprilom bo otvorjen promet med Italijo in Rumunijo preko Hrvatske. Madžarske. Nemčije in Srb\je Pred sednik hrvatske delegacije dr. Matasovič je z nekaj izvedenci iz Zagreba takoj odpotoval v Rim, kjer se bodo te dni pričela pogajanja za ureditev prometa med Italijo in Albenijo po Hrvatski. Kov Rcoseveltov odposlanec za Moskvo Stockholm. 24 jan d Iz VVa^hmetona javljaio da i® im e-' predsednik Ri/ffvdt včeraj svojim zaupnikom Harri- m&nom Sirijo w» nekontroliran« jfovoric*, po katerih ho H^rriman v kratkem najbrže potoval v Moskvo. Vsjna na m$rju Stockholm, 24. jan. d Iz Londona naročajo, da je britanska generaliteta v posebnem poročilu objavila izgubo angleške podmornice »H 31« pod poveljstvom poročnika F. B. Gibbsa. Poročilo pravi, da se podmornica ni ob času vrnila na svoje oporišče in da se mora smatrati za izgubljeno Nemški finančni minister v Milanu Milan, 24. jan. s. V pretekli noči je prispel v Milan nemški finančni minister l Schvverin von Crossigh. Prišel je na letno zborovanje nemške trgovinske zbornice v Italiji. Z njim je prispel tudi italijanski veleposlanik v Berlinu Alfieri. Na postaji so jih sprejeli zastopniki krajevnih oblasti in nemškega konzulata. Kmalu nato je iz ! Rima prispel v Milan italijanski finančni i minister Thaon di Revel. Oba državnika j sta se sestala v častni čakalnici na postaji. Pogreb maršala Reiehenaua Berlin, 24. jan. s. Včeraj so v okviru velikih svečanosti na državne stroške pokopali maršala Reiehenaua. Hitlerja sta pri pogrebu zastopala maršal Goring in maršal Rundstedt. Pogreba sta se udeležila tudi veliki admiral Raeder in maršal Milcli. Italijanske vojne sile ie zastopal vojaški ataše v Berlinu general Marras. Ureditev lesne proizvodnje severnih držav Berlin, 24. jan. s. Včeraj je bila v Berlinu podpisana posebna pogodba med Nemčijo, Dansko, Finsko in švedsko za porazdelitev lesa med države baltiškega področja. O pogodbi je novinarjem izjavil zastopnik vlade, da se z njo obnavlja ravnovesje, v proizvodnji in potrošnji lesa. Presežek bo razdeljen med države, ki se bodo pogodbi priključile. Pogodba določa tudi način za čim hitrejšo in enostavnejšo razdelitev lesa in jamstva za ustalitev produkcije, kakor tudi potrošnje. Pogodba vsebuje obenem določbe, spričo katerih se bodo eliminirale vse špekulacije in preprečila oscilacija cen. Na osnovi pogodbe se bo uredil tudi promet lesa med posameznimi državami. Pogodba bo končno omogočila pospeševanje šumarskega tehničnega dela In racionalnejšo obdelavo lesa. Vladna kriza v Islandu Kodani. 24 jan s. V Islandiji je izbruh-mMa vladna kriza, ker je zunanji minister Stefanson podal ostavko. Z njim je odšel poslednji zastopnik vlade iz leta 1939 Če prav ni uradno nobene razlage o krizi pa poročila iz Rejkjavika namigavajo. da so nastopila nesoglasja med islandsko vlado ter ameriškimi in angleškimi okupatorskimi oblastmi, ki so v zadnjem času izvršila več zlorab. Smrt bolgarskega generala Sofija, 24. jan s. V starosti 82 let je tu umrl general Petrov, ki je bil svojčas dvakrat predsednik vlade in dvakrat vojni minister. Zaposlitev Židov v Rumuniji Bukarešta, 24 jan. s. Včeraj so pričeli izvajati »no glavnih določb zakona o Židih, ki so med drugim delovno obvezni. Nekaj tisoč ild«v so vtoraj edposlaU U Bukarešta m dežel*. da ©*sttj» Mste, k! t« stekajo v prestolnico, snega, ki jih je zadnje dni deloma zamedel. SINGAPUR PRED OBLEGANJEM Nezadržno japonsko prodiranje na jugu Malajskega polotoka — Položaj angleških čet čim dalje bolj Šangh.ii 24. ian. u. Kl'ub obupnemu odporu 3n_>;>kih sil »e japonsko prodiranje proti Singapuru nadadjuje. Angleži so vrgli v borbo vse razpoložljive sile Po zadnjih vesteh 'e je razvnela velika bitka ki ima svoje težišče blizu Bukit Paionga. Zvedelo se je. da so bili v Singapuru pri zadnjem velikem napadu teprmskih letaj! ub'ti 304 ljudje, ranjenih pa 625. šanghaj. 24 jan d Pr»ložaj severno od Singapura :e nadalie krtičen za preostale britanske čete ki se se drže na tamkajšnjih postojankah. To prznava tudi vojno poročilo. ki je bilo v petek objavljeno v Singapuru. Iz njega ie razvidno, da izvajajo japonske čete nezmanjšan pritisk v zapadnem rdseku malajske tr««nte posebno na področju Batu Pahat. Tu ;e japonski pritisk celo nadalje narasel, ker je japonskim oddelkom uspelo na več točkah prodreti dalje proti vzhodu. Na osrednjem malajskem bojišču so v teku ogorčene borbe na področju Chaasa in Bukit Pavonga, v vzhodnem odseku malajske fronte pa imajo boji še nadalje značaj spomdov med japonskimi m britanskimi zaščitn-cami. Hudi let?teki napadi na Singapur Šanghaj, 24. jan. d. Včeraj jc bilo japonsko letailstvo ves dan zelo aktivno v vseh odsekih malajskega bojišča. Na področju pri Yongpangu so se močnejši japonski letalski oddelki spopadli z esk^drami britanskega kmkega letailsitva, pri čemer so Japonci izgubili eno letato. medtem ko obseg britanskih izgub šc ni ugotovljen Včeraj dopoTdne jc japonsko lovstvo zepet izvriiitio rocčan napad na Sngapur. Podrobnosti o povzročeni škodi vesti iz Singapura še nc navajajo. O hudem japonskem letailskcm napadu v četrtek 'avijajo tamkaj Vi ja poročila, da je priileteVr nad mesto 34 težkih japonckih bombnikov v spremstvu lovskih eckadril. Pri naradu je bilo 59 ljudi ubitih, 180 pa ranjenih. Tokio, 24. jan. s. Japonski glavni stan jc objavil, da so japonska mornariška letata 19ič bombardirala Srr-gapur. Pri zadnjem napadu sr» bombe razdejale vojaško im politično središče Smgapura. Izbruhnil je velik požar. Potopljena je bila sovražna ladja, drugi parnik pa je bil poškodovan v sin ga-purski luki. Razdejano je billo letališče v Tendahu. Na njem se je vnelo a-li pa je bilo drugače uničenih mnogo letal. V letalskem spopadu je bjlo sestreljeno letalo tipa Spit-firc. Japonsko lcta'stvo je pri tem napadu izgubilo le eno letalo. Obrambne priprave v Singapuru ŠPnr1.haj, 24. jan. u. SingapuT se pripravlja na (• ega.nje. Oblasti so prevzele strogo kontrolo nad vsemi najvažnejšimi življcnj-rkimi potreb'činami, za katere so bille določene stalne cene. Vsn mo ki v Singapuru so biili uvrščeni v odde'ke prostovoljcev. Uradni čas po uradih je bil skrčen, da bi ljudem preettalo več časa za vojaške vežbe. Vzdolž otw;Ie Johorskega preliva grade barikade in žične ovire. Civilno prebivalstvo .skušajo evakuirati. Na snngapun>ki otrk je kljub vsem nasprotnim odredbam oblasti pribežalo mnogo beguncev z Malajskega pol-oteka. Za njihovo evakuacijo sedaj n' dovolj prometnih sredstev na razpo'ago. Obrambne naprave v Singapuiu so bi'e dovršene v glavnem že leta 1938 Dotlej so zgradili veliko pomorsko oporišče Seletar ob Johorski ožini. V Soletarju imajo tudi ogromen plavajoči dok, velike ladjedelnice in druge naprave. V omenjenem ča&u so dogradili tudi veliki letališči pri Seletaru in Sembavanu. Posebno močno so utrdili otoka Tekong in Ubin, ki zapirata Johorsko ožino z obeh strani. Področje pomorskega oporišča obsega ozemlje v širini 3 mulj in v dolžini približno 20 milj. Boji v Birmi Berlin, 24 jan. u. Japonski oddelki 'O v pokrajini Tenasserim prodrli že do kraja, ki je he še 7 km oddaljen od Moulmei-na. Druga kolona japonske vojske, ki prodira od Tavoya proti severu, je zasedla luko Ksadi Jeamhersi, ki je kakšnih 50 km južno od Moulmeina. Medtem se je zvedelo, da so re centralne oblasti Birme preselile lz Ranguna v Mandalay. V okolici Ranguna je izbruhnil upor, ki ga angleške čete še niso obvladale Japonska letala so tudi včeraj znova bombardirala železniško progo od Ranguna do Mandalaya. Po zadnjih vesten prodira posebna japonska kolona proti Papuanu, važni železniški postaji na tej progi. šanghaj, 24. jan a. Iz Ranguna javljajo, da je japon ko letalstvo včeraj zeio močno bombardiralo Rangun ter razne objekte v okolici mesta. Japonski bombniki so prileteli nad mesto v zelo velikem številu v spremstvu lovskega letalstva Nad rangunskim področjem je prišlo do ogorčenih letalskih bitk Navzlic zelo močnemu ognju britanskih protiletal-kih baterij so japonska letala odvrgla bombe na razne vojaško važne objekte v mestu in okolici. 1 Japonska ofenziva, ki napreduje v za-padni smeri od aiamsks meje, se razvija na vsej dol^ fronti la so 6»te. ki prodiraj« prstt llMtlm*na. pomaknil* psaov-MMni 4*nt M«»»iiUm T bližine tegn važnega britanskega oporišča v Birmi. Pred japonskim pritiskom se britanske obrambne skupine na vsej črti umikajo na nove po tojanke dalje proti za padu. šanghaj, 24 jan. u. Vesti iz južne Bir me potrjujejo, da si Angleži obupno prizadevajo ustaviti japonsko prodiranje pri Kavkaleku vzhodno od Moulmeina, kjer je prišlo do izredno nuiih borb. Salgon, 24. jan. u Med Moulmeinom in tajsko mejo se je ra^mela v bližini Kav-kaleka huda bitka med angleškimi in japonskimi silami. Kavkalek je strateško zelo važna točka Glede terenske okoliščine predstavlja prave naravno trdnjavo. Kraj lež: 1400 m nad Moulmein ko cesto. Hude borbe so se razvnele tudi vzdoiž ceste lz Labusa v Kluang. Japonci so tam prodru do Beroha. južno od Labisa V Pa-ristonu so japonski odaelki zavili proti severu in potisnili Angleže tudi iz Jongpeng« Novo izkrcanje Japoncev na Borneu Berlin. 24. jan. u Japonci so se včeraj Izkrcali na nekem novem mestu na nizozemskem Borneu. Pod zaščito brodovja rušilcev in minolovcev so si ustvarili mostišče v bližini Boiongana Tangaronga ob izlivu reke Machaka Koteja ob Makasar-ski ožim Poleg tega kaže vse, da se nameravajo izkrcati tudi v neposredni bližini petrolejskega področja Balik Papana Nizozemske oblasti so objavile, da so bili petrolejski vrelci razdejani. To so opazili tudi japonski letalci pri svo ih izvidniških poletih nad petrole.skim področjem, ki je zavito v gost črn dim Mnogo pctrolejskih vrelcev namreč gori. šanghaj, 24 jan. d Poročila iz Botavijv: javl'ajo o ojačrni delavnosti japonskega letalstvi nad otočiem Nizozemske Vzhodne Indijo. Japonska letala so opazili n?.d mestom Sab?.ngom na skrajnem severnem delu otoki Sumatre Tu je bila potopljena neka transportna ladja. Nadalje so japonska letala prcleteLa mesto Gorontalo na -'užni obali zgornjega dela otoka Celebesa. Tu so metala poleg rušilnih tudi zažigaln-» bombe. Japonski bombniki so v močnejših skupinah nadalje napadli nizozemsko-in-dijsko letališče Palembang v južnem delu otoka Sumatre Poročila iz Batavije ne navajajo po Ircbnosti o učinku teh japonskih letalskih napadov. Nadalje pravijo, da je nizozemsko-indijsko letalstvo napadlo Ku-ching v pokrajini Savarak na otoku Borneu ter bombardiralo japonska taborišča ob rečnem ustju. Na Filipinih Tokio, 24. jan. u. O borbah na Filipinih je tokijski radio objavil, da se bitka na polotoku Batangu nadaljuje z vso srditostjo. Do najhujših bojev je prišlo v odseku pri Muronu. Severnoameriške sile so bile tam poražene in se umikajo proti jugu. Lizbona, 24. jan. s. Amerško vojno ministrstvo je objavilo komunike o vojaškem položaju na polotoku Batangu. Japcn ske čete so izvedle močan napad na vsem bojišču. Posebno močan je pritisk v srednjem odseku in na ameriškem desnem krilu Med tem se v lingajenskem zalivu izkrcu-jejo nadaljnji kontingenti japonskih čet. Japonska letala so hudo bombardirala mesto Cebu na istoimenskem otoku. Tokio, 24. jan. u. »Jomiuri« je objavil vest iz Manile, da so ameriške oblasti ob izbruhu vojne na Pacifiku odredile aretacijo in internacijo okrog 110 mornarjev in 20 potnikov s francoske pamika »Ma-rechal Joffre«. kakor tudi nadaljnjih 200 francosk h podanikov, ki so bivali ta čas v Manili. Vsi francoskj interniranci so sedaj izjavili, da so Američani ravnali z njimi kakor z državljani sovražnih držav. Japonske operacije proti Avstraliji Berlin, 24. jan. u. Veliko pozornost je zbudila vest. da so opazil: veliko japonsko vojno brodovje, sestavljeno iz več oklop-nic in 3 nosilk letal, v vodah otoka Waton in pozneje ob severni obali Nove Gvineje. Avstralska letala so skušala brodovje napasti, toda japonski lovci, ki so se dvignili 7. nosilk letal, so jih zadržali in nazadnje prisilili k umiku. Avstralski listj napovedujejo. da bo večji kontingent japonskih čet poizkusil izkrcati se na Novi Gvineji. Tega ne izključujejo niti avstralske vojaški oblasti. Rim, 24. jan. u. V vesti iz Melbourna je agencija Reuter objavila, da je avstralski začasni min. predsednik Forde izjavil, da od včeraj ob 16. avstralska vlada nima več nikakih vesti z Nove Gvineje. Spričo tega je verjetno, da so se Japoncj izkrcali v Rabaulu. Tudi v Tokiju je bilo objavljeno, da so se japonske čete izkrcale na Novi Gvineji, premagale odpor avstralskih čet in v nekaj urah zasedle RabauL Japonsko izkrcanje na Salantonskem otočju Bangkok, 24. jan. s. Kakor se doznava iz Melbourna. je avstralska vlada objavila, da so se japonske čete izkrcale v glavni luki otoka Bougainviille. Ta cfok je največji otok v skupini Salomonskih otokov. Glavna luka na otoku se imenuje Kiefco. Avstralske skrbi Rim, 24. jan a »Times« je objavil poročilo iz Melbourna « izjavah, ki jih j« »ra* «*Wi pedal HvHH avstralak! min. predsednik Menzies. Vojaške oblasti v Londonu, je dejal iped drugim, so z bolj omejenega vidika gleda- le na potrebe malajske obrambe, kakor pa odgovorni politiki v vzhodni Aziji. Dogodki so dokazal; da so se v Londonu zmotili in da zahteve krajevnih oblasti niso bile pretirane. V ostalem smo v splošnem vedno podcenjevali svoje sovražnike že od vsega začetka sedanje vojne. Menzies je poudaril, da zahteve, k: so jih avstralske vlade ponovno postavile, niso bile sprejete. Te zahteve so se nanašale na koncentracijo večjih kontingentov čet in letal na pacifiškem področju. Menzies je demanti-ral vesti nekater h ameriških listov o pogajanjih. ki naj bi se bila že ob pričetku 1. 1941 začela med angleško in avstralsko vlado o opustitvi imperialnih obrambnih naprav na srednjem vzhodu in o koncentraciji vseh sil v vzhodni Aziji. Poudaril je, da poraz v vzhodni Aziji ni le zelo resen za Avstralijo, marveč katastrofalen za ves svet Tudi »Manchester Guard'an« je objavil uvodn;k. v katerem obeležuje napake angleškega vrhovnega poveljništva na Malajskem polotoku in navaja izjave Men-zie^a. List ugotavlja, da bo moral Churchill dati odgovor na mnogo koč!jiv:h vprašanj. Ne manjka tudi očitkov vzhodnoazijskih krogov, da bi bila morala Anglija gledati bolj na razvoj dogodkov v vzhodni Aziji kakor pa v Libij: in Rusi i i. Pravilnost stališč enih ali drugih se bo kmalu pokazala. Končna sodba se ho lahko izrekla, ko se bodo dogodki v vzhodni Aziji in na drugih bojiščih zaključili. Tajo o pripravljenosti za sodelovanje s čungkingom Tokio, 24. jan. u. V okviru proračunske debate je imel min. predsednik Tojo v parlamentu govor, v katerem je penovno izrazil svoje trdno prepričanje da bc Japonska zmagala v vojni na Daljnem vzhodu. Kar se tiče fantastičnih ameriških proračunov za oborožitev in obrambo, ;e izjavil, da je poučen o Rcoseveltovi poslanici kongresu in o njegovih astronomskih številkah, toda vojne s financami ni mogoče dobiti. Japonska se zanaša na zmago spričo treh faktorjev, ki so bistveni v vojni spriče ljudskega elementa, dobre pripravljenosti in iz-vežbanosti sivojih sil ter sredstev ki so na razpolago za vojno. Tojo je tudii izjavil, da je japonska vlada pri pravd j en a proučiti sleherno iniciativo v-'a-de v Čungkingu za mirno rešitev spora. Čeprav se je Japonska v zadn'ih petih letih borila proti Cungkingu, smatra Kitajce še vedno za bratski narod in je pripravljen sprejeti Čungking z odprtimi rekami. č:m spremeni sivoje napačne ideje. Z izločitvijo angleškega in ameriškega vpliva bodo odpravljene vse nekdanje napake. Strašna beda milijonov ljudi na Kitajskem *e Simo rezultat delovanja nekaj kitajskih voditeljev, ki so imeli silabe svetovalce. Prišel je čas. da se Čungking vrne v realnost. Ministrski predsednik je posebej naglasil, da prav ob tej priliki poziva vlado v Čungkm-gu, naj sprejme japonski nasvet. Kanadska ekspedicija v Hongkongu Rim, 24. jan. s. Iz Ottavve poročajo, da je kanadski min. predsedn ik napovedal parla-m«ntarno prc:rkavo o kamadrki eksped:ciji v Hongkongu. Izselitev Angležev iz evropske Turčije Carigrad, 24. jan. u. Angleške konzularne oblasti v Carigradu so pozvale okrog 30 angleških družin, ki žive v evropski Turčiji, naj se v kratkem izselijo v Egipt. Madrid, 24. jan. d. Berlinski zastopnik »Informaciones« javlja, da so tjakaj dospele še nepotrjene vesti, po katerih naj bi bil v Ankari aretiran zastopnik nemškega poročevalskega urada in nekaj drugih nemških poročevalcev v Turčiji. Turčija za prehrano grškega prebivalstva Ankara, 24. jan. d. Grško poslaništvo v Ankari je na pritisk tamkajšnjega sovjetskega poslaništva odklonilo, da bi dalo turškemu Rdečemu polmesecu na razpolago grško transportno ladjo za prevoz živeža, ki ga je turški Rdeči polmesec zbral za grško prebivalstvo. Turške oblasti sedaj javljajo, da so za prevoz živeža grškemu prebivalstvu v atensko luko Pirej dale na razpolago turški parnik »Tunsch«. Kakor znano, je tudi prej v Turčiji nabrani živež vozila v Grčijo turška ladja, ki je bila kasneje potopljena na Marmarskem morju. Predvo*a$ka vzgoja v Nemčiji Berlin, 2 \. jan. s. »Nacionalsocialistische Korespondenz« poroča, da so 'd p »i'-t v---, vojne do danes zaščitn'. -vi i; ki Katerim je Hitler poveril od leta 1938 predvojasko prostovoljno izvežbanje, izvežbali aad 2 milijona ljudi, ki še niso služili vojaškega roka. Hud mraz na Hrvatskem Zagreb, 24. Jan. s. Val mraza je dosegel včeraj vrhunec. V Zagrebu je temperatura padla u rt stopaaj ped alffto. Obnovite naročnino! Težavno sporazumevanje v Rio de Janeiru Argentina se slej ko prej upira zahtevi po prekinitvi odnosov z državami osi Buenos Aires, 24. jan. d. Na včerajšnji seji panameriske konference je Sumner VVelies sporočil, »da so našli formulo za prekinitev odnosov med ameriškimi državami ;n državami osi«. Kuaj bo ta »formula« formalno podpisana, še ni določeno. Po informacijah iz Ria de Janeira vsebuje »formula« za prekinitev odnošajev naslednje točke: 1. Ameriške republike potrjujejo svojo odločitev, da ooio smatrale vsa agresivna dejanja, ki j h kaka izven kontinenta leeeča država izvrši proti kateri izmeu ame-rišk.h republik, kot napad, ki je naperjen pron nj.m vsem m ki znači nepoo. e~no ogražanje svoooue in neoavisnosti Amerike. 2. Ameriške republike izražajo svojo popolno solidarnost gieae na skiep o sodelovanju v skupni zašjiti, dokler ne bodo zginili učinki sedanjega napada. 3. Ameiiške republike priporočajo v spu.a^umu s prav n.m postopanjem, kakor je določeno v njihovi interni zakonodaji in upoštevajoč položaj -n razmere vsake države glede na seaanji kon. flikt, prekuutev odnosov z Japonsko, Nemčijo in Italijo, ker je ena izmed teh držav kot prva napadla ameriške republike, do-čim sta drugi dve napovedali vojno ameriški državi. 4. Ameriške republike izjavljajo v zvezi s tem, da se boao med seboj posvetovale, pre .en bi odnos z zgoraj navede-nimj državami zopet obnovile, tako da bo ta njihova odločitev imela značaj sol dar-nosti. buenos Aires, 24. jan. d. Po poročilih iz Rio de Janeira je bila tamkaj v konferenčnih krogiii poleg objave tako zvane kompromisne formule o prekinitvi odnošajev meu amerškimi in osnimi državami za petek napovedana tucii objava nekaterih nadaljnjih dogovorov, ki so bili sestavljeni poleg kompromisne formule. Tako določa neki dogovor organizacijo pairolne službe vzdolž ameriške obale, ki bi jo op.avljale pomorske s le razmh ameriških Iržav. katerih pa ni bilo mogoče zvedeti. Organ.za-cija konvojev v pomorskem prometu ni nameravana. Argentinski prctipredlog BeviiU, 24. jan. u. tvauij^ivci p^svaja v Li-mi poroča iz Rio de Janeira, da je podpred-secln k Argentine Castillo proti predlogu o prekinitvi dip.omatskih odnosov med ameriškimi in osnimi državami, ki je bil sestavljen na panameriški konferenci v Rio ;ie Janeiru, postavil sedaj samostojen proti-predlog. Polrobnosti o tem predlogu vesti iz Lime ne navajajo. Buenos Akes, 24. jan. d. V pos^nj h urah pred odločitvijo v Rio de Janeiru opo_ zarja list »Pampero« v posebni izdaji na resnost sedanjega trenutka. Pod velikim naslovom opozarja iParnpero« na nevarnost, ki preti Argentini, ter naglaša, da čuva podpredsednik Argentine Castillo državo pred tem, da hi se načelno izrekla za vojno. Izdajatelj in lirektor lista »Oses« razpravlja nato podrobno o skrajni mednarodni napetosti, ki jo je prinesla konferenca v Rio de Janeiru. V uvodu žigosa brezobzirno že 48 ur trajajočo ofenzivo, ki jo izvajajo inozemske hujskaške poročevalske agencije, ki si prizadevajo izsiliti prekinitev diplomatskih odnosov ameriških držav z državami osi. Vesti, ki jih Sirijo te agencije in ki kakor bobneči ogenj padajo na argentinsko prebivalstvo, nikakor niso v skladu z dejstvi in jih je demantiral že sam podpredse Inik republike. Samo njemu kot Iržavnemu šefu pritiče poslednja beseda, kj lahko ubiani Argentino pred korakom, ki bi ji prinesel vso nesrečo vojne. Zaupanje v tega moža ni prevaralo argentinskega ljudstva. Vojni pošasti je Castillo stopil nasproti s krepkim »Ne!« ter z jasno odklonitvijo tako zvanega »prekinitvenega sporazuma«. Castillo je tak sporazum odklonil v trdni zavesti, da Je glede tega z njim iste misli ves narod. Japonski komentarji Tokio, 24. jan. i Domei). Tukajšnji politični opazovalci pripominjajo v svojih ko-mentarj h o tako zvani kompromisni deklaraciji. ki so jo odobrili zunanji ministri ameriških držav na konferenci v Rio de Janeiru in kj samo priporoča prekinitev odnosov z državami osi, da je pač zelo značilni ker je v deklaracijo nameoiu resolucije prišlo samo »priporočilo s prekinitvijo odnosov med amerškimi m osnimi državami«. Na ta način se lahko sodi, da se bosta vsaj Argentina in Cile tudj glede na svoje izjave, podane še pred konferenco, znale izogniti nujnosti prekin.tve svojih odnosov z državami osi. Tokijski politični opazovalci opozarjajo na izjave, polane v Tokiju, k: so se v zadnjem času večkrat ponovile, da namreč Japonska ne goji nikakih sovražnih ali agresivnih namenov napram državam latinske Amerike. Washingtonsfci načrt za vojno proizvodnjo Berlin, 24. jan. s. »Volki3eher Beobachter« poroča, da sta agenc ji Associated Press in Reuter po radiu razširili vest, da je visok funkcijonar severnoameriškega trgovinskega ministrstva pripravil ogromen načrt za vojno proizvodnjo na zapa_nem kontinentu. Načrt se opira na naslednje osnove: odprava carnskih mej, uvedba skupne valute za vse države, ki so v sovraštvu z osjo, uporaba severnoameriškega brodovja in letalstva za zaščito plovbe ob zapa Inem kontinentu. Pričakujejo, da bo ta načrt Zedinjenih držav sprejet na konferenci v Rio de Janeiru. Tak načrt pa bi dejansko pomenil dokončno uničenje š bkega južnoameriškega gospodarstva spričo poplave sevemoamer.šklh Izdelkov, ugotavlja nemški list. Severnoameriški načrt za odpravo carinskih mej pa ima še druge namene. Kakor znano, predstavljajo državne dohodke južnoameriških držav v prvi vrsti carine in ne lavki. Ce bi se carne odpravile, bi se južnoameriške države znašle pred finančno propastjo in bi bile prisiljene podleči finančni diktaturi Wallstreeta. Gospodarstvo Izenačenje telefonske tarSe Cenik m meso št» 2 Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na podstavi čl. 3, naredbe št 17 z dne 9. maja 1941-XIX SI. L St. 38-41 do-loc nasittinje najvišje cene za nadrobno prodajo mesa. Te cene stopijo v veljavo dne 24. januarja 1942-XX. 1. Voli, telice, biki: meso zadnji del kg 9.40. meso sprednji del 8.50. 2. Krave: meso zadnji del kg 8.—, meso sprednji del 7.40. 3 Goveje drobovje; iezik kg 9.60. pljuča 3.50, srce 7.50, jetra 7.50, vranica 7.50, ledvice 8.—, vampi 4.—, glava 3.50, možgani 8.—. 4. Teleta: meso zadnji del kg 12.—, meso sprednji del 10.—. 5. Telečje drobovje: pljuča in srce kg 10—, jetra 12.50, rajželc komad 10.50, vranja 2.—, priželjc 4.50, jezik 6.—, možgani 4.50. 6. Svinj'na sveža: meso zadnji del (stegno. hrbet) kg 22.—, meso sprednji del (pleče, rebra. vrat. flam) 19.—, jetra, jezik, drobovje 16.—, pljuča, srce. ledvice, vran-ca 11.—. glava in kračice 11.—. klobase krvavice 8.—. klobase jetrnice 10.—. 7. Svinjina suha in klobase: gnjat su- Tj} narezpk kg o o gpiat za kuho 33 90, salama surova 33.90. salama kuhana ?' •> vv-rovina '4 po mr>rtade'a S B. alla Bologna 20.30. kranjske klobase (150 Fnmov) komad 6.10, hrenovke (62 g) 1.75 lir. Opombe: 1. Cene vsebujejo vse pristojbine in davšč:ne. 2. Meso brez kosti sme biti največ 25 odstotkov dražje Priklada od kosti ali drobovja ne sme tehtati več kot 20 odstotkov od kupliene teže. 3. Ta cenik ie obvezen za mestno občmo Liub-li^na Pri^toina okraina načplstva lahko cjni^.piin n:?ie cene STna. višie pa le po prehodni odobritvi Visokega komisaria. 4 Cenik mora biti pritrien pa vidnem mestu v vseh mesnicah in prodaialnicah ter se bo krš^plie cen'Va kaznovalo no naredbi o cepah z dpe 12. marca 1941 m. s. n. 358 in petjih prednisih V Ljubljap' japuaria 1Q42-XX. Vcoki komisar Fr""'« Grazloll Kr^ji za osebje zavodov ln ustanov Z okrožnico z dne 1. decembra 1941. VITI. št. 4776/H3-41 toč. 1. je bilo reSenr, vprašan ie kroiev za osebje pokrajinskih in občinskih uprav ustanov m vodov bank in podobno. V bistvu je bilo dovoli en o v gotovih me-ah 'zda jan je nabavnih bono>v za blago, ki je potrebno za kroje samo določenih kategorij službenega of^ebja. medtem ko je bvlo za vse druge primere določeno da se morajo uporabiti osebne oblačilne nakaznice. Več ustanov in zavodov je do zdaj nabavljalo n e p os r e d n o in brezplač-n o svojim uslužbencem (kakor manipul-an-tom strojepiskam slugam vratarjem in podobnim) kroje in halje n te ustanove in ti zavodi *edai iz raz^ličmh -azlooov zahtevajo da bi smeli nada' evati to prakso in uporab Ijati v ta namen osebne tiakazn!"o 7ft rtc»an«ko potrošeno vodo plača to tudi oni lastniki hiš. kier se je porabilo več vode kakor ie dovolieno po 5 4 lanskega pravnika, in sicer za vsak kubični meter nid dovoljeno količino 0 80 lire (doslpt 0 76). Po pravilniku 1« z vo-plačana vsa voda za domača In go-spo<-i1n+skp potrebe, vendar pa t^ko. da n-vraba vode v prostorih z l«*no najemnino ali naiemno vrednostjo do 190 Dr ne sme presedati 300 tov. v nro=tor1h 7 letno najemnino do 380 !!*■ 450 utrov In z letno naiemnlno preko 380 lir 600 litrov dn«vno. Občinska vodomerfičini ie v Ure in de'oma za p->p,onko«'t korjMrana navzgor, prav tako občinska pristojbina od hidratov. Gostaščlna Tudi gostaščlna se pobira na Pod'n«rl lanskega pravPnlVa v ptari lzmarl. to ie od starih hiš 3 5^. od novih hiš z davčnimi olajšavami pa 20{- uradno u gotov'lene kosmate nalemninp za leto 1941 'pri čpmer se od novih hiš ki so postale š^p letos za-»7e?ar>p pfofrtpS^irii pr.v>»rri tia podlasl uradno ugotovliene kosmate natpmn»ne za lotos nie lpfo). V h.tš^h. k4or uradno vot^^-jona skupna najemnin« ne presega ir00 Ur se gostaščina ne pobira. Kanalska pristojbina Tudi kanalska pristojbina se pobira na pod'agi lankega pravilnika v doscdanli Izmeri 31c ugotovljene kosmate najemnine za loto 1941. Kakor vodarIno moraio tudi kanalsko pristojbino plačati vsi lastniki nepozidanega sveta ob cesta.h ulicah in trsih, kjer ie kanalizacija že Izvedena ln sicer po Isti lestvici k»1ror sino jo navedli pri kanalski pristojbini. Občinske davščine Taksa od prenočišč se pobira po pravilniku o pobiranju takse od pienočišč iz leta 1940 in znaša, kakor doslej 15°/o kosmate oddaje cene za prostore v hotelih in prenoč.ščih. Tudi občinska davščina na vozila se pobira na podlagi praviln ka iz leta 1940 v sedanji višini preračunanih po uradnem tečaju v lire, z lanskJm dodatkom, po katerem »o oproščena davščine vozila za čas, ko so rekv:rirana od državnih ali vojaških oblastev, če traja ta doba vsaj iti-ri tedne. Napisna taksa se pobira po lanskem pravilniku pri čemer je dinarske zneske pretvoriti PO uradnem tečaju v lire. Občanska davščina na potrošnjo se pobira po lanski uredbi z naslednjimi spremembami. Davščina znaša 0.25 lire (doslej 0 095 lire) od računa, ki ga plača gost od potrošnje v skupnem znesku od 5 lir navzgor (doslej od 1.90 lire navzgor). Ta davščina, se kakor znano, lahko plača v oblik; pavšaliranja, pri čemer odmeri pavšal mestno poglavarstvo na predlog stranke za vse leto in je ta pavšal plačljiv v zaporednih mesečnih obrokih do vsakega 8 dneva v mesecu Z novim praviln kom za letošnje leto je dodano tej določbi naslednje besedilo: Osnova za odmero mesečnega pavšala je v preteklem letu zatroša-rinjena količina vina in piva in sicer 0.25 l:re od hL Mesečni pavšal za kavarne se odmer; na osnovi kosmate najemnine od-nosno od davčne uprave ugotovljene najemne vrednosti kavarniških prostorov; pri letni najemnini nad 17.000 lir znaša mesečni pavšal 150 lir, pri letni najemnini do 17.000 lir. 100 lir, pri letni najemnini do 11.000 lir pa 50 lir. Občinska veselična davščina se pob ra po lanskem pravilniku z naslednjimi spremembami. Za vstopnice k tekmam športnih društev se pobira 5°/« občinska vese- 1 čna davščina od cene vstopnic, toda najmanj 0.10 lire (doslej (0.038 lire za v^ako vstopnico. Takse Glede občinskih taks in doklad k državnim lakbam po taksnem zakonu veljajo predpisi zakona o občinskih taksah, ki je b.l razglašen v »Službenih novmah« št. 270 iz ieta 1922. Pobirajo pa se v naslednji spremenjeni izmeri: za tombole, kegljanje in streljanje na dobitke in sploh vsako igro na aobitke 60 lir (doslej 57 Lr); za tekmovalno vožnjo ali tekmovalno jahanje 40 lir (38 Ur>, za prireditev umetnega ognja, baklado in javne zabavne obhode v preobleki 20 lir (19); za predstave v gledališč-h, varijetejih, velikih cirkusih in za koncerte od vsake preu»;uve 20 ur (19); od godbenlh avtomatov, orkestrionov, električnih klavirjev itd. v javnih lokalih na leto 40 lir (38); za predstave telovadcev (panoram, čarodejev) .n enake prireditve za vsak dan 40 lir (38); za predstave posestnikov potovalnih zabavnih pod jati j (vrtiljakov, strelišč, manjših cirkusov itd.) ter za predstave marijoi»jtn h gledališč na dan 10 lir (5.70); za plesne zabave vsak dan 30 lir (28.50), in poleg tega za vsakega godca 1 liro (0.76); gostilne in kavarne, ki so odprte čez policijsko uro plačajo 20 lir (19), odnosno če ne prekoračijo 3. ure za vsako uro po 5 lir (4.75). za slovesno praznovanje svatbe 50 lir (47.50). Glede taksne prostosti gornjih taks veljajo dosedanje določbe. Nadalje je plačati za prostovoljni sprejem tuzemca v domovinsko zvezo 40 do 400 lir (38 do 380), za zagotovitev spreiema inozemca v domovinsko zvezo pa 40 do 4000 lir (38 do 3800), za podelite-/ meščan.—.a 400 do 1000 lir (380 do 950); za uradni prepis sejnega zapisnika, občinskih proračunov, računov in drugih uradnih spisov za vsako začelo stran 5 lir (1.90); za izdajo spričeval in drugih uradnih potrdil, če se ne plača občinska taksa k tnrifn;m postavkam 3 in 4 taksnega zakona. 5 lir (1.90). K državnim taksam po tarifnih postavkah 1 do 6. 79 in 81 se pobira kakor doslej 50% občinska dcklada. Občinska taksa na pse se pobira na osnovi lanskega pravilnika. Važna pa je sprememba, po kateri mora vsak lastnik oziroma posestnik psa prijaviti vsakega nad tri mesece starega psa na ozemlju občine in plačati zanj občinsko takso v času od 1. do 31. januarja (doslej od 1. do 30. aprila). Obč:nska taksa na p«e znaša za psa čuvaja 4 lire (doslej 3.80). za vsakega drugega psa pa 50 lir (doslej 7.50 Pr)). Lastniki po kinološki zvezi priznanih farm pa plačajo ne glede na število psov pavšalno 120 lir (doslej 114>. Ce nastane prijavna dolžnost šele po 15. juliju (doslej po 15.) avgustu, plača lastnik 50 odstotkov pasje takse. Občinska taksa od prenosa nepremičnin se pobira v dosedanji izmeri in po dosedanjem pravilniku (2 odstotka vrednosti nepremičpine odnosno 50 odstotkov k dokladi k državni dopolnilni prenosni taksi). Tudi občinska davščina od vrednostnega prirastka nepremičnin (prirastkarina) se plačuje v dosedanji odstotni izmeri. Občinska opom«narlna znaša, kakor doslej 2 odstotka za opomin, enako za rubež, in 1 odstotek od prodaje, pr čemer se odstotek računa od po!n'h lir in znaSa najmanila pristojbina za opomin 1 Uro, za rubef in prodalo pn 5 lir Zamudne obresti znašalo, kakor doslei 6 odstotkov, nalmanj pa 2 liri (doslej 1.14) od zneskov do 20 lir se zamudne obresti ne računajo. Samostojne občinske takse so naslednje: za vse vloge v poslih pnvatno-pravnega značaja, ki prihajajo na naslov mestnega poglavarstva, se plača občinska taksa 2 U-ri (doslej 1.90 lire) in za priloge po 1 liro (0.76). Te takse se ne plačajo na vloge, ki se pošiljajo občinskim podjetjem. Za prostovoljno dražbo premičnin znaša taksa 2 odstotka in za izklicevatelja za vsakega začetega pol dne 10 lir (7.60), za prostovoljno zakupoprodajo nepremičnin pa 2 odstotka. Gospodarshs vesti = Zanatska banka A. D. v Ljubljani. Pod predsedstvom gosp. Krc^irja Josipa, mestnega tesarskega mojstra v Ljubljani, je bila dne 21. januarja t. 1. bilančnn seja upravnega odbora Zanatske banke. Kljub zmanjšanemu poslovnemu področju so se lani bančni posli ugodno razvijali. Novih posojil je bilo odobrenih za 690.000 lir, eskontirapo pa je bilo 1102 mepic v znesku 3.722.000 lir. Obratni kapital znaša 1.34 milijona lir. hranilne vloge 1.48 m li-jona lir. reeskont pa 0 94 milijona lir. Obrtnim podjetjem podeljena posoiila znašajo 2.95 milijona lir. kreditnim zadrugam podeliena pa 0.53 milijona Ur. Po izvršenih odp:s;h znaša čisti dob:ček 24 000 lir. ki se prene=e v novo poslovno leto 1942 Bančni dolžniki iz Gorenjske Štajerske in Prekmurja so začeli odplačevati posojila Ta povrnjena denarna sredstva bo banka ponovno investirala v obrtniško gospodarstvo Ljubljanske pokrajine. = Obnova savskega mostu pri Brčkcm. Savski most. preko katerega je spel^na cesta iz Vinkovcev v Brčko. je bil v aprilu lanskega leta močno poškodovan Porušeni so bili štir e loki po 35 metrov in velik lok nad Savo, dolg 88 nvetrov. Tudi dva tebra v reki sta bila hudo poškodovana. Hrvatska vlada je popravilu tega mostu po. svetila posebno pozornost in so se dela nadaljevala tudi še v zimi, tako da so sedaj popravljeni most lahko izročili prometu. = Zamenjava kovancev na Hrvatskem. Državni zakladni mini ter je izdal razglas, po katerem izgube 31. t. m. stari kovano! po 10. 20 in 50 din značj plačilnega sredstva Zamenjava teh kovancev je dovoljena do 28 februarja. Zaenkrat ostanejo še v prometu po 0.50. 1 in 2 din = Novo ministrstvo za gospodarstvo in delo v češko-moravskem protektoratu. V zvezi s preosnovo češkomoi avske viade pod predsedstvom dr. Krejčija je prevzel novo ministrstvo za gospodarstvo in delo Valter Bertsch. Kakor poroča »Volkischer Beobachter« je s tem dobila vlada protekto^ata prvič podporo prvovrstnega nemškega sodelavca, ki je bil doslej vodja oddelka za gospodarstvo v uradu državnega protektorja. Ustanovitev novega ministrstva, ki bo prevzelo poleg trgovinskega ministrstva še nekatere važne funkcije dosedanjega ministrstva za delo in ministrstva za socialno skrbstvo, ima namen, brezpogojn) vključiti vse gospodarske sile protektorata, ki naj tako prispevajo k zmagi. S tem je napravljen velik korak k odstranitvi dvojnega tira v upravi gospodarstva. Nadalje poroča »Volkischer Beobachter«, da je ustroj novega ministrstva predpisan z vladno uredbo z dne 15. januarja. Novo ministrstvo bo organizirano v okviru dosedanjega ministrstva za industrijo, trgovino in obrt. Od dosedanjega ministrstva za delo prevzame posle rudarstva in topilništva in bratovske skladnice, iz finančnega ministrstva posle, ki so v zvezi z valuto in denarnimi zavodi (razen kontrole nad Narodno banko), iz ministrstva za socialno politiko posle, ki se tičejo delovno-pravnih in mezdnih zadev, ter iz notranjega ministrstva posle nadzorstva nad zavarovalnicami, delniškimi družbami in zadrugami. Za promet in tehniko je ustanovljeno novo ministrstvo, ki prevzame preostale posle dosedanjega ministrstva za delo, nadalje od dosedanjega trgovinskega ministrstva posle prometa in rečne plovbe in od kmetijskega ministrstva vodopravne posle. Kot tretje gospodarsko ministrstvo ostane ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, ki pa odda posle kmetijskega šolstva ministrstvu za prosveto. = Poostrena štednja z električnim tokom v Švici. Zaradi letošnje izredne suhe zime in ker so umetna jezera velikih električnih ccntral v znatni meri izčrpala nabrane količine vode, so v Švici pcr.ovno odredili omejitev porabe električnega toka, ki je stopila v veljavo 23. t. m. Cestna razsvetljava S2 reducira na 509?>, svetlobna reklama je prepovedana, omejena pa je tudi razsvetljava izložb. Potrošnja električnega toka za razsvetljavo stanovanj, šol in javnih lokalov se mora reducirati za 33%. Uporaba električnega toka za gretje vode je dovoljena samo dva dni v tednu, v hotelih pa se mora v ta namen potrošnja reducirati za eno tretjino. Strankam, ki se ne bi držale teh predpisov bo za kazen tok izključen za en teden, električni aparati pa se lahko tudi zapečatijo. = Radon! ran je papirja v Franciji. Iz Pariza poročajo, da je vichyska vlada v sporazumu s tvornicami papirja sestavila načrt za racionirano potrošnjo papirja. Skupna količina potrošnje je določena na 42% potrošene količine v letih 1937,—1939. V primeri s prvim polletjem 1941. bo potrošnja zmanjšana za 17%. V pogledu potrošnje papirja za tiskanje knjig je predvidena posebna ureditev. Organizacija tiskarn in založništev dobi skupni kontingent papirja, ki se bo po posebnem ključu razdelil med posamezna podjetja. = Nova vrsta izredno odporne sintetične tekstilne surovine. 2e v početku vojne so v podjetjih nemškega koncema I. G. Farben-industrie pričeli izdelovati novo vrsto sinte-t;čne tekstilne surovine nazvane vlakna PC, ln sicer iz proizvodov destilacije premoga, torej docela sintetično, medtem ko se umetna svila in celulozna volna izdelujeta lz lesa odnosno celuloze. Ta vlakna imajo to veliko prednost da so docela odporna v vodi, da so odporna tudi v raznih kislinah in da ne zgorijo. Zato se z veltkim uspehom uporabljajo pri izdelovanju tkanin, ki so v pogostem stiku z vodo ali drugimi tekočinami, imajo pa to slabo stran, da ne prenesejo visoke temperature, čeprav ne zgorijo. Nedavno pa je v laboratorijih omenjenega podjetja uspelo na podobni osnovi izdelati drugo vrsto sintetičnih vlaken, ki imajo vrhu tega še prednost, da zdržijo visoke temperature do 270 stopinj in prav tako ne zgorijo. Ta nova. docela sintetična vlakna, nazvana svila perlon so odpornejša kakor svila, volna in bombaž in imajo prav zaradi tega veliko bodočnost. Obnovit® Nezgodno zavarovanje za naročnike »Jutra" Splošni zavarovalni pogoji Kakor smo že ponovno objavili, smo tudi za tekoče leto z Zedinjeno zavarovalnico d. d. v Ljubljani obnovili pogodbo o zavarovanju vseh »Jutrovih« naročnikov za primer smrti zaradi nezgode. Zavarovalni pogoji so ostali nespremenjeni in so večini naših naročnikov že znani. Vendar jih danes objavljamo še enkrat in priporočamo "sem naročnikom, da jih pazljivo prečitajo in si jih zapomnijo. Glavne njihove določbe so: I. Kdo je zavarovan § 1. Za L 3.800 je zavarovan pri »Zedinjeni zavarovalnici d. d.« v Ljubljani vsak »Ju-trov« naročnik, ki nenadoma utrpi nezgodo pri izvrševanju svojega poklica, ali izven poklica in ima ta nezgoda za posledico smrt takoj ali tekom šestih mesecev od dneva nezgode. Kot nezgodo je smatrati vsak zunanji dogodek, ki je neodvisen od volje zavarovanca in ki nenadoma zunanje mehanično učinkuje na telo zavarovanca. Nezgoda mora biti kot taka zdravniško ugotovljena. II. Zavarovane in nezavarovane nezgode § 2. Kot nezgode veljajo tudi: 1. Zastrupitve ran, ako je bila infekcija povzročena po vidni zunanji nezgodni po-fikodbi, tako da je infekcijska snov prešla v telo po rani, povzročeni vsled nezgode. 2. Ožganje po ognju ali po jedkih kislinah, poškodbe po električnem toku, nezgode zaradi uhajanja plina. 3. Posledice elementarnih naravnih dogodkov, kakor so strela, orkan itd. Le nezgode ob potresu ali vulkaničnem izbruhu »o izvzete. 5 3. Za nezgodo ni smatrati: 1. Vsakovrstna obolenja in bolezenske pojave. 2. škodljiva vplivanja na zdravje po luči, temperaturi, vremenskih vplivih, po solnča-rlci in po kapi. 3. Telesne poškodbe po rontgenovih, radijskih, višinsko solnčnih in umetnih ali drugačnih žarkih. 4. Telesne poškodbe po trajnih in ponavljajočih se naporih in uporabljanju telesnih Sil. 5. Telesne poškodbe zaradi raznih zdravstvenih ukrepov in zaradi operacij, la jih je zavarovanec sam izvršil na svojem telesu ali si jih dal izvršiti. 5 4. Pravico do odškodnine iz naslova nezgodnega zavarovanja imajo le oni naročniki, ki so poravnali naročnino vsaj za ves čas do 14 dni pred nezgodo. Za nove naročnike stopi zavarovanje v veljavo šele s trenutkom ko je bila naročnina vsaj za mesec dni vnaprej plačana. § 5. Ako se je zavarovanec zavestno podal v življenjsko nevarnost ali lahkomiselno ali svojevoljno povzročil nezgodo, zavarovalnica za tako nezgodo ne jamči. Ravno tako tudi ne jamči za nezgodo, ki se je pripetila: pri vstajah, pri javnih nemirih in neredih, v zvezi z vojnimi dogodki, v pretepu, pri kaznivih dejanjih, ki jih je izvršil poškodovanec sam ali z njegovo vednostjo ali privoljenjem kaka tretja oseba, pri kršitvi od oblasti izdanih varnostnih predpisov, ako je ta kršitev sodno dokazana, pri nezgodah v dvobojih, v pijanosti, pri akrobatskih ali ekvilibrističnih vajah, pri lovih na konjih, pri šofiranju motornih vozil brez oblastnega certifikata, pri dirkah, pri tekmah ter pri drugih tekmovalnih prireditvah, pri uporabi letal, zračnih ladij in podmornic, pri vožnjah po vodi brez spremstva kake odrasle osebe. če se je nezgoda pripetila pri reševanju kakega človeka ali pri gasilski akciji, je tak slučaj zavarovan. Za zavarovano nezgodo nadalje ni smatrati poklicne nezgode v tvornicah za eksplozivne snovi in v rudnikih pod zemljo. Nezgodno zavarovanje ne velja za osebe, ki so v času nezgode že dopopolnile 65. leto starosti. § 6. Ako poškodovanec trpi v trenutku nezgode na kaki težki bolezni ali večji telesni napaki, ki je takega značaja, da utegne nezgodno nevarnost znatno zvišati ali posledice nezgode znatno pojačiti, se za tako nezgodo odškšodninperad n toido6i,,ust nezgodo odškodnina ne prizna. Ako vpliva kaka z nezgodo v nikaki zvezi stoječa težka bolezen ali bolestna izpre-memba na posledice nezgodnega dogodka, jamči družba samo za posledice, ki bi na- stale brez tegr vpliva, ne jamči pa, če ta vpliv prevladuje. Ako zboli zavarovanec na kaki težki, toda prehodni bolezni, počiva za dobo bolezni to zavarovanje. § 7. V kolikor so ti pogoji nejasni ali pa pomanjkljivi, je smatrati splošne zavarovalne pogoje za nezgodno zavarovanje ki so deponirani v upravi »Jutra«, kot interpreta-cijsko bazo. HI. Kako je ravnati v primeru nezgode § 8. Vsako nezgodo za katero noče zavarovanec uveljaviti odškodninski zahtevek, je takoj po nezgodi javiti, najbolje telegra-fično ali s priporočenim pismom, na »Zedinjeno zavarovalnico d. d.« v Ljubljani, Ci-galetova ul. št. 1. V prijavi je označiti vse podrobnosti nezgode. Priložiti je tudi zdravniško izpričevalo. § 9- Neposredno po nezgodi je nemudoma poklicati zdravnika in ukreniti vse potrebno, da se posledice nezgode po možnosti odvrnejo ali zmanjšajo. Vsak zavarovanec v slučaju nezgode izreč.io odveže vse zdravnike, ki so ga kakorkoli zdravili, dolžne službene molčečnosti. Zavarovanec je dolžan podvreči se na zahtevo zavarovalnice preiskavi po zdravniku, ki ga odredi zavarovalnica, ako to zdravstveno stanje zavarovanca dopušča. § 10. Dokazno vreme za obstoj vseh dejanskih pogojev, ki ustvarjajo pravico do odškodnine, zadene onega, ki odškodnino zahteva. IV. Izplačilo odškodnine § 11. Dospelo zavarovano vsoto plača »Zedl-njena zavarovalnica d. d.« zakonitim dedičem zavarovanca, vendar si uprava »Jutra« pridržuje pravico po svoji uvidevnosti določiti upravičenca med zakonitimi dediči. Odškodnina se izplača proti pobotnici v roku dveh tednov po ugotovitvi odškodninska pravice. Upravičenec je dolžan, da se na zahtevo napram zavarovalnici legitimira. Zavarovalnica pa ni dolžna prepričati se o pravilnosti legitimacijskih papirjev dono-sitelja. § 12. Zavarovan je vedno samo prejemnik lista, ki je kot tak vpisan v kartoteki v upravi »Jutra«, brez ozira na to, kdo naročnino plačuje. Za eno nezgodo se plača zavarovalna vsota samo enkrat, ne glede na to, a!i je naročnik naročen na eno ali več izdaj »Jutra«. Ako naročnik ni posamezna oseba, nego kaka družba, oziroma zveza več oseb (juridična oseba), velja zavarovanje samo za dotično fizično osebo, ki je bila od na-čelstva te družbe »Jutru« v zavarovanje pismeno prijavljena. § 13. Ako je zavarovalnica odklonila stavljene zahteve, ima zavarovanec pravico, da te zahteve iztoži v roku 6 mesecev pred sodiščem v Ljubljani. Zares zabavna komedija Ljubljana, 24. januarja. Pri komediji trojice francoskih avtorjev: G. A. de Callaveta, Roberta de Flere in Etienne Reya »Lepa pustolovščina«, ki je imela premiero v petek, bi lahko postavili isti vprašaj kakor ob skladovnicah zabavne literature. Čemu vse to lahko, nezahtevno blago, ki ne izpolnjuje nobene druge naloge, kakor da krajša čas tistim, ki ga še kaj imajo v tem prezaposlenem času? Ali so to samo igračke doraslega človeka? Ali ima prav Nietzsche, ki pravi, da je v vsakem človeku kos otroka, ki se hoče igrati? Čeprav je zgolj zabavnim delom težko najti lil vira Kraljeva večjega opravičila, so vendar tudi te vrste proizvodi, čim izključimo šund in podobne zgolj špekulants-ke polufabrikate, uvaževa-n;a vreden pojav, ki ima določeno sociološko in takisto kulturno funkcijo. Tudi na tej stopnji književnega dela imamo razne vrednote in različne učinke od pozitivnih do negativnih. V času, ki mu je vtisnila značaj množica, je taka malo originalna, vendar pa v splošnem užitna in včasi v vsiej preprostosti zdrava duševna hrana iz skupne kuhinje in za veliko število ljudi znaten kulturni činitelj. In kar velja za zabavno pripovedno literaturo, velja tudi za tisto vrsto zabavne komedije, ki je zrasla v ozračju francoskih salonov in dobila v tem žanru mednarodno prvenstveno znamko. Komedija iz »boljše družbe« ki smr jo videli v petek na odru naše Drame, se lahko po tej načelni opredelitvi šteje med izdelke boljše vrste. Ni zanimiva samo kot proizvod trojice komediografov. katerih vsak ima srvojo rutino in je vsak prispeval svoj pretehtani delež k nje likanju in izlikanju. Brez pridržka lahko pritrdimo, da jc ta komedija prijetno zabavna, duhovito zapletena in elegantno spisana, pri vseh te vrste kvalitetah pa mislimo na zabavnost, duhovitost in eleganco tiste gospode, ki v nji nastopa — si:tih in zadovoljnih ljudi polpreteklega časa ljudi, katerim so salonske cau-series, ne preti rane družabne afere z dobrim koncem, ljubezenske pustolovščine ženitvene in denarne špekulacije prav tako zabavne kakor dobro, izbrano kosilo. Vsebina »Lepe pustolovščine« je, v bistvu preprosta, a na zunaj zamotana kakcir v vseh podobnih zabavnih komedijah. Nevesta. ki jo prisilijo k poroki z nezaželenim, pobegne v zadnjem trenutku, ko je bila že oblekla poročno oblačilo, s svojim prvim in pravim zaročencem ter se zateče na podeželsko graščino. Tu jo siprejme dobra babica, ki zadevo s svojo naivno dobroto in starodobno izkušenostjo tako zamota, da nevesta in njen zaročenec ne prideta do sape in prevzameta vlogo dvojice, ki na; bi se tistega dne v Parizu poročila. Ko priteče za ubežno nevesto opeharjeni ženin, omejen in tesnosrčen, pretirano redoljuben in dolgočasen miladenič, nastane za ubogo babico kaj nevšečen položaj, vendar se starka v njem dobro znajde. Ob pomoči njene vnukinje in zaželenega ženina se ves vozel dobro razvozla in Janez dobi Mami, da razgihije po starem zaspano Ljubljano in nattje nekaj vedrine in humorja v srca ljudi, Je čez oder v dvorani Pokrajinske delavske zveze steklo že lepo število skrbno pripravlje- nih, živahno podanih programov, da se Ja nabrala že lepa Številka 150 predstav. V torek in v Gredo ob 18.30 bo Veseli teater praznoval svoj jubilej na ta način, da bo njegov euiSimbl obakrat podal isfoor točk svojih dosedanjih sporedov, ki so najbolj užgale. Na obeh večerih bo sodeloval ves ansambl, ki predstavlja že čvrsto, dobro organizirano celoto. V teznamij nastopajočih bo samo toliko spremembe, da bo namesto odsotnega Žeja v operni parodiji »Kje je moj klobuk« z Verdanikom nastopil novi član Ljubiša Jovanovič. — Božu Podkrajšku, ki je v zgodovino gledališkega življenja v Ljubljani s svojim Veselim % teatrom vpisal nov list, in vi-em njegovim sodelavcem k jubileju iskreno čestitamo, sebi pa želimo, da ne bi nehali biti deležni radosti in smeha, ki nam ga v Veselem teatru nudijo beseda in pečeni, glasba in ples. Dr. Jos. Cir. Oblak: Iz Knjige spominov Iz poglavja »Kako smo delali izpite« in drugo V Lescah čakam — takole kakih 30 let pozneje — na vlak, ki je imel zamudo, pa sedem v Legatov vrt Prisedem k precej mladi in tudi lepi dami, ki je po vsej priliki prav tako čakala na vlak. Beseda da besedo, in mlada dama, kakor že to tako pride, mi postane jako simpatična, tako da jI začnem neusmiljeno dvoriti. Seveda sem imel, dasi je bila afriška vročina, ves čas klobuk na glavi, da bi moja precej izdatna pleša ne izdajala moje starosti: kaj pa je treba mladi in poleg tega še lepi dami vedeti, koliko sem star!? In — saj veste, da niso moški v gotovih letih, kar se tiče prikrivanja starosti, prav nič boljši od lepega spola. Toda — beseda da besedo, in kakor je že to med neznanci navada, nanese pogovor tudi na obojestransko starost, ki jo takole v šaljivem pogovoru tako radi ugibamo. Moja dama je bila očividno v tistih letih, ko rada vlek da M jI prisodi par let r*4 la tako tam ji tudi galantno primakn*] sekaj let ter JI prisodil Kajpak od letalskega napada na Simgspur, ali pa, da je pravkar vanj treščilo iz domačih oblakov... V Litiji si nikdo od nas ni upal njegovega kadavra oddati njegovi boljši polovici, ker smo to riskirali samo enkrat: Taiko smo ga enkrat pripeljali k njej domov vsaj tako trdega kakor pod peški marmor, in tedaj so se usiule na nas kakor toča najhujše obdolžitve, zamesene s psovkami, odrekala nam je vest in čast in vsako najmanjšo človeško lastnost — v hipu je postala najboljša zagovornica svojega trdega možička. čigar žive, a negibne po-zemeljske ostanke smo položili k začasnemu počitku v neki kot sobe, kjer so izdajalsko molčali k vsem tem nečuvenim obči o! i it vam. Toda resnici na ljubo bodi povedano, da česa drugega tudi niso bili zmožni, kar Ja njegov jezik i* davno pred osta-ljraa deli ajsfeiefa telesa čiet# otrpnil... Njena raieel, da glavni »krivec« ni njen moi nego njegovi prijatelji, ki so ga »zapeljali«, je bila zanj kolikor toliko ugodna. Njena filipika je vrhovi la v kulminaciji. let bi delala čast Demostenu ali Cicercmi: izro- Mraz je nekoliko popustil Ljubljana, 24. januarja. Vreme Ima resda svoje muhe. Kakor v četrtek, nas je tudi v soboto presnetilo — vsekakor prijetno. Temperatura je sicer samo za malenkost padla, vendar so bili naši računi in ugibanja prekrižani. Dobri vremenski poznavalci so že v petek zvečer, ko je prvi krajec lune obdal sij, napovedaii izpremembo, noč pa je bila tako jasna, da je jemala vero njihovim napovedim. Proti jutru se je nebo v resnici nekoliko zatem-nilo in so se zlasti po Barju prelivale visoke megle. Okoli 10. dopoldne smo imeli redko priliko opazovati rahlo sneženje, ki pri mrazu 20 stopinj pod ničlo ni ravno v navadi. Do poldneva so se potem megle razgrnile ln z rahlo oblačnega neba je posijalo sonce Ko smo zjutraj zapuščali domove, nihče ni mogel z gotovostjo reči. da je mraz popustil. Stekla v oknih so bila prav tako, če ne še bolj zaledenela, kakor prejšnji dan. Tudi nos — najboljši toplomer, kakor ga nekateri naziva jo, ni mogel povedati mraza v stopinjah. Vedeli smo le, da je še vedno hudo mraz. V resnici je mraz le za malenkost popustil. Na Kongresnem trgu, kjer je v petek znašala minimalna temperatura —25.8 stopinje, je bilo v soboto zjutraj —24.5. Na Barju, kjer so v petek namerili —30 stopinj, je bilo včeraj 29 stopinj mraza. V Trnovem je toplomer v petek kazal najnižjo temperaturo —28 5, v soboto zjutraj pa —28.2 .topinje Tudi v drugih krajih so včeraj po večini beležil' manj mraza kakor v petek. Kakor nekateri znaki kažejo, smo že dosegli višek mrzlega vala, ki je pretekli te dan šel čez naše kraje Tudi barometer to potrjuje V petek ie bilo barometrsko sta nje še 770 2 mm, do sobote zjutraj pa je padlo kar za 6 6 mm. Stari vremenar Her_ schel tudi napoveduje za prihodnje dni sneg. Str® • Kr. Vis. Princesa Pljemontska na Reki. V petek popoldne je v Fiume prispela K*'. Vis- Princesa Pijemontska. Na kolodvoru je visoki gostji izrekel dobrodošlico prefekt Kvarnerske pokrajine v spremstvu ostalih predstavnikov obiastev in organizacij iz pokrajine in priključenih ozemelj. Princesa, ki je Fiume obiskala kot generalna inspeto. rica Italijanskega Rdečega križa, si je ogledala vojaško in civilno boin co, kjer se je dolgo in ljubeznivo razgovarjala z ranjenci in bolniki. Po obisku v bolnicah je odšla na griček Posalo, kjer je položila lep vensc na grob za Fiume padlih faSistov. Delj časa se je princesa pomud.la tudi pri malčkih v Dečjem zavetišču, imenovanem po Luizi d' Annunzio. V vladni palači se je visoka gostja posebno zanimala za potek javnih del v priključenih pokrajinah. Pri tej priliki je prefekt poklonil Kr. Vis. umetniško reprodukcijo grobnice padlih kot s.mbol vdanosti vseh reSKin leg onarjev. Prav tako je visoka obiskovalka prejela v dar tudi zbirko književnih izdaj, ki pričajo o italijan-stvu Reke. Ves čas svojega bivanja v mestu je bila princesa deležna prisrčnih ova-cij prebivalstva. • Visoko odlikovanje italijanskega častnika. Preteklo nedeljo je poveljnik južnega brodovja admiral Marschail izročil italijanskemu pomorskemu kapitanu grofu Peccori od Hitlerja podeljeno mu odiikovanje železnega križa I, stopnje. Grof Peccora si je za vodstvo in uspehe združenih mornaric v Sredozemlju pridobil vel ke zasluge. * Preliranjevalni zavod Visokega Komisa-riata sporoča, da v doglednem času ne bo mogel sprejemati nobenih novih uslužbencev, ker so vsa mesta zase'.na. Eventuelni reflelctanti se opozarjajo, naj ne vlagajo prošenj, ker bi se le-te morale rešiti negativno. * Bolgari za nemške vojake na vzhodni fronti. Generalni tajnik bolgarskega notranjega ministrstva je izročil nemškemu poslaniku Beckerlu darilo šumenskega okrožja v znesku milijon levov. Vsoto so zbrali kmetje tega okrožja za nemške vojake na vzhodni fronti in bo porabljena za nakup dar il posebno hrabrim vojakom. Razen tega so v šunrenskem okrožju zbrali tudi velike množine volnenih oblačil in jih poslali na fronto. Pozor! Ako vam zamrzne vodovod, kličite tvrdko Mihelič! Telefon 49-69 ♦ Poslednja pot Giuseppa Farinaccija. V petek so v Rimu s slovesnimi svečanostmi spremili Guseppa Farinaccija k poslednjemu počitku. V žalnem sprevodu so stopali globoko užaloščeni članj rodbine in pa predstavniki obiastev, med njimi tudi pod tajnik predsedstva vlade Eksc. Russo in pa podtajnik ministrstva za poljedelstvo in gozdove Eksc. Nannini. Med številnimi venci, ki so bili položeni na pokojnikovo krsto, je vzbudil pozornost krasen venec, ki ga je poklonil minister zunanjih zadev conte Ga-leazzo Ciano. • iifevet štipendij za slušatelje rudarstva. Razveseljiv razmah rudarstva, ki ga zadnja leta doživlja Italija, je pristojna cfra-stva in zasebne interesente opozoril na pomanjkanje šolanega strokovnega naraščaja. Da se med d jaško mladino obudi živahnejše zanimanje za rudarsko stroko, so bili izdani že razni ukrepi, ki olajšujejo odločitev za montanistični študij, ustanovljeni so bili mnogi rudarski instituti na visokih šolah, država in zasebniki pa so ustanovili tudi že vrsto štipendij jn podpor. Pravkar je razpisanih 9 novih štipendij po 5000 lir za dijake, ki se vpišejo v triletni tečaj na rudarskem institutu univerze v Cagiiariju za dosego diplome rudarskega inženjerja. Štipendije so namenjene slušateljem vseh treh letnikov, tako da odpadejo po tri na vsak letnik. « Zgodovina novinarstva na padovansKi univerzi. Te dni je !-ila na padovanski univerzi otvor. ena stolica za zgodovino novinarstva. Otvoritvenemu predavanju, ki ga je imel prof. dr Carlo Barbieri, -o poleg slušateljev prisostvovali tudi številni pred stavniki oblasti in pa zastopniki dnevnega tiska. Ob zaključku predavanja se je go vornik pokloni) spominu novinarjev.faši-stov padlih v sedanji vo.ni. • Sneg v Napuiju. Vso noč od četrtka na petek je v Napuiju močno snežilo, da tolikšne obilice snega prebivalstvo ne pomni že dolgo vrsto let. Snežiti je nehalo šele okrog 9. zjutraj in na viš.nah okrog mesta so namer li 50 cm visoko belo plast. • Velikonemška Šahovska zveza skrbi zdaj tudi za razširjenje šaha med nemško vojsko. Tako se ji je odprlo zelo široko delovno področje. Najzaslužnejši za razšir-Jmje kraljevske igre v Nemčiji je bivši ministrski predsednik Ludvik Sieber. V priznanje dolgoletnih zaslug ga je zdaj nemška šahovska zveza izvolila za častnega predsednika. • Za največji zločin je označil štajerski gauleiter dr. Ueberreiter tihotapstvo in črno borzo v sedanji vojni. V svojem govoru v Marijinem Celju je preteklo nedeljo Izjavil: »Ne smemo poznati nobene šibkosti, če kdo misli, da lahko žanje dobiček, medtem ko se drugi borijo. Najstrožje kazni bodo zadele vse tiste, ki se pregrešijo zoper zakone o vojnem gospodarstvu, še prav posebno pa na področju prehrane. Tihotapljenje in črna borza sta v tej vojni naj-ogabnejši zločin.« • Pristaniški delavci za svoje brezposelne tovariše. Na predlog Zveze pristaniških delavcev ie prometno ministrstvo odredilo, da se od 1. januarja dalje pobira od vseh pristaniških delavcev po 20 čentesimov na vsako tono kot prispevek za vzdrževanje sklada, iz katerega se bodo Izplačevale podpore brezposelnim delavcem. • Razmah vojnih vrtov. 2e nekajkrat smo poročali o velikopotezni propagandi, ki jo vrše fašistične organizacije v Italiji z geslom, da je treDa za čim uspešnejšo zagotovitev hrane civilnemu prebivalstvu po mestih, predmestjih in povsod drugod, kjer se pokaže prilika, obdelati sleherni sicer brezkoristni košček zemlje. Na ta način je bilo ob koncu lanskega leta v Italiji 162.400 tako zvanih vojnih vrtov, v katerih je bilo obdelane 11,865.000 kvadratnih metrov zemlje. Akcija pa zavzema še zmerom večji razmah in pravkar so v teku priprave, da se osnuje še 150.000 vojnih vrtov. • Predčasni izpiti za nemške prostovoljce. Nemški državni gospodarski minister je sporočil državni gospodarski zbornici v Berlinu, da lahko poslej opravijo predčasni pomočniški izpit vsi tisti vajenci, ki se prostovoljno priglasijo za vstop v vojsko ali v oborožene oddelke SS. • Požar v tovarni. V delavnici za poni-kljanje, ki je last Ercola Coerezze v ulici Col di Lana v Milanu, je izbruhnil požar. Gasilci, ki so b 1; takoj na mestu, so po trdem naporu zadušili ogenj, škoda se ceni na okrog 80.000 lir. • Ne reče s plinom. Vsekakor bo s hudo letošnjo zimo v zvezi, da se nesre&p z gorilnim plinom pa tudi s premogom izredno množe. Zlasti v Milanu so se zadnje dni dogodili nekateri taki primeri, ki pričajo da previdnost pri tavnanju z ognjem nikoli ni odveč. V eni zadnjih noči bi se bila čila da nam je živega m lepega človeka, mi pa da ji vračamo teko grdo mrhovino! To-Liko da nas ni njen strupen jezik obdolžil umora ali uboja. Naš kmet pravi' baba je hudič — in ima prav. To je bilo preveč' Zato smo ga to pot prepustili njegovi usodi. To ni bilo lepo od nas. Saj bi ga billi lahko oddali v varstvo občini kot kak spomenik, kakor se to s spomeniki navadno dogaja, saj je bil to pot trši od spomenikov iz pohorskega granita, ali pa bi ga bili izročili litijski podružnici društva za varstvo ptic, ki ima gotovo tudi srce za — krave, ki sicer ne pojo tako lepo kakor slavčki, a so vendar tudi čedne in koristne, a tudi vsega usmiljenja vredne domače živali... Ko smo ga vprašali pozneje, kako se je končala zadeva doma, nam je zaupal, da je ostal se — živ, da pa pri njegovi žen; »komisija« ne bo več — držala. Kajti mi smo si morali prijatelia za vsako tako ekspedi-erjo od njegove žene »izprositi« ped najrazličnejšimi pretvezami: važna seja nujna konferenca, neizogibna posvetovanja — ki so počasi vsa prišla ob kredit to pot tudi — »•komisija«. Vidne poškodbe so h vata Bogu ostale brez trajnih posledic m tako je osta' ohranjen še za nadalje steber Litije, tega sta rega krokarskega gnezda ki ;e slovele kot tako že izza Zottmanovih. SeliSkarjevih in drugih takih podobnih časov Saj je postal pokojni litijski zdravnik Premru pravi Spo-Siailitt z« razne krokarske boleeni ki so ▼ zvezi s to težko panogo veeolega. a napornega človeškega udejstvovanja . . Prav n« ta »siloves« so se menda zaman sklicevali afcooi leta lštij6ki »rodoljubi« v svojih proš- njah, da bi se ustavljal v Litiji tudi brzo-vlak, toda pri direkciji so sedeli menda sami nekulturni banavzarji. ki za tak sloves niso imeli prav nobenega smisla .. Take krokarske tradicije sta uživala v mila domovini edino le se Radovljica in Podbrezje, kamor so pritisnile oziroma prisile na »sodelovanje« tudi »snle« iz Kranja (pod vodstvom Pepeta Kuharja) im iz Tržiča. Če bi se čutilo kako mesto v miili domovini prezrto in zapostavi j eno, prosrm naj mi pošljejo prizadeti (po"jtn:mo povrnem, ker &em jo jaz zakrivil s svojo nevednost jo v teh zadevah) kratko sporočilo z navedbo imen vsaj tako tehtnih firm, kakor jih pravkar omenjam (županskega potrdila ne zahtevam) ter bom rade volje kar na besedo popravil prizadeto »krivico« ... Toda bojim se skoraj, da botm morati te tradicije priznati skoraj slehernemu kraju v vsej ljubi domovini; kajti mislim, da je na tem polju oral ledino že stari Samo, tako da Tasrilo, ki smo ga klicala za njim v deželo, ni našel več neobdelanega tega polja, in lahko mlladi nadobudni potomec Hubadov že varno vozi — če hoče — po teh temeljito izoranih slovenskih brazdah in polaga vanje — če ga je volja — tudi seme... Oče Kalan in vsa siveta vojska — zikrijta si svoje oči! .. Tebi zlata duša Ferdo Tomazin. pa bodi siicer blag spomin že sato. ker si redkokdaj pozabU v svojih govorih jjoudariti, kako lepo zna moja malenkost hoditi v caker t materjo naravo« in jo prav tako opisovati; toda javorSke ©k špedicije ti Mjub temu nc bom niikdair odpustil.., (P™*« S©-) kmalu zadušila vsa družina inž. Giuseppa Foiletta v VVashingtonsm ulici. Zvečer «-o dobro zakurili v peči, zjutraj pa je hišnica, ki je prišla v stanovanje, da pomaga pri jutranjih opravkih, našla vso družino napol zadušeno od plina. Služkinja, 19 letna Ernesta Bonetti, je nezavestna ležala kra; svoje postelje, s plinom omamljenih pa je bilo tudi vseh pet članov družine. Stanje Bonettijeve je obupno. * Gospodinja, ki ima Gospodinjski koledar, polovico lažje gospo iinji, kakor ona, ki ga nima. Razen koledarja in raznih vpisnih tabel, ki jih potrebuje vsaka gospodinja, ima koledar tudi dodatek, ki obsega nad 230 za sedanj; čas primernih kuharskih receptov. Kupite ga takoj, ker zalega pohaja. Cena 20 lir. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. IZ LJUBLJANE u— Obveznikom za oddajo živine za zakol! Dogoni živine za zakol v Ljubljano bodo odslej skoraj vsak teden ob sredah tako, da bosta v 14 dneh prišli na vrsto obe skupini občin. Na teh dogonih bodo tudi še nadalje redno prevzemali teleta ln prašiče. Kolikor je bilo mogoče. Je bil doslej obveznikom dogon odložen, a odslej v druj>i polovici obvezne dobe bo oddaja strožja ker bo moral vsak obveznik oddati vso predpisano mu množino živine. Količina oddaje se Je zdaj povišala za 5Ve. t. j za četrtino dosedanje obveznosti. Zato bo zdaj vsak obveznik dobil nov beli listek z navedbo zvišanja, koliko je že dal. koliko mora še dati ln kateri mesec pride o» vrsto zaradi pravilne razdelitve oddaje Manjši obvezniki so v glavnem določeni za zadnje mesece, zato pa tudi nadaljnje prošnje za odložitev nimajo pomena, Ce pa posameznik želi svojo živino oddati prej ali če potrebuje kaka druga pojasnila, naj se ob torkih ali sobotah dopoldne zglasi pn komisionarju za oddajo živine v mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi ulici št. 7. soba št. 35 v n. nadstropju, ne pa na Prevodu. Pri tem komisiorarju v mestnem, gospodarskem uradu dobi tudi rdeči listek ki je potrebn za izplačila na dogonu. a po rdeči listek naj pride vsaj 14 dni prej. preden želi žival oddati, ali pa pred začetkom meseca, ki mu Je določen za oddajo Ce bo potrebno, bodo pa morali biti obvezniki z rdečimi listki vabljeni tudi prej. Ostankov nI dovoljeno zadržati zase za prihodnjo obvezno dobo, lahko jih pa obveznik odstopi drugemu, ki bo morda prihodnjo obvezno dobo dal živino namesto njega. Manjši obvezniki pa lahko živino oddajo skupno ter jim Je prav zato določen rok na poslednje mesece, da si o pravem času oskrbe obvezno množino. Etels! Halo! Prispela je nova pošiljka gramofonskih plošč Ofeon najnovejši pevski in plesni šlagerji. Velika Izbira! EVEREST, Prešernova 44 u— Nove popisne pole za dodelitev živilskih nakaznic je dobil že velik del ljubljanskega prebivalstva. Kdor do 31. t. m. pol ne dobi, naj gre ponje v najbližjo ljudske šolo ali pa k vratarju v pritličju leve hiše magistrata. Izpolnjene in podpisane pole bodo ljudske šole sprejemale samo ob leJav-nikih od 8. do 12. in od 14. do 18., vratar na magistratu jih bo pa od strank prevzemal tudi ob nedeljah in vse dni ves dan. Posebno opozarjamo, da vsaka stranka mora oddati po dve enaki, pravilno izpolnjeni popisnj poli. Vse pole morajo biti oddane najkasneje io 4. februarja, ker tisti nikakor ne bo mogel dobiti živilskih nakaznic, kdor ne bi oddal popisnih pol do tega dne. u— Glasbeni natečaj. Glasbena Matica je razprsala začetkom meseca novembra m. i. glasbeni natečaj. Prvi rok za viaganje skladb za mešani zbor, za klavir, za v olino in klavir ali kako drugo godalo s klavirjem je potekel dne 31. decembra m. 1. in ule-ležba je za nekatere panoge zelo častna. Tako je bilo vloženih 12 daljš.h mešanih zborov, 76 klavirskih skladb za mladino, 4 skladbe za viol no m klavir in ena skladba za čelo in klavir. Rok za odkup različnih skladb, ki je bil prvotno določen na 31. december 1941 je podaljšan do 28. februarja t. 1. Do tega dne sprejemi Glasbena Matica pod že objavljenimi pogoji skladbe najrazličnejše vrste, za katere avtorji želijo, da jih Glasbena Matica olkupi. Te dni je že začela poslovati jurija, ki so v nji: Anton Lajovic, Mirko Polič, Karlo Rupel, rektor Anton Trost in Ljudevit Zepič. Prav tako je tudi podaljšan rok za vlaganje skladb za razpisano Lajovčevo nagrado in sicer do 1. maja t. 1. u— Danes v »Veselem teatru« tri predstave; ob 14.30, 16.30 in 18.30. Zalnja prilika, da si ogledate naš 14. program. Pred-prodaja vstopnic od 10. ure dalje. — V torek 27. in sredo 28. januarja proslavlja »Veseli teater« svojo stopetdeseto predstavo. Na sporedu bo izbran spored najbo'jš h točk dosedanjih sporedov. Pričetek oba večera ob 18.30. Predprodaja vstopnic od ponelelj. ka dalje od 10. do »/s 13. in od 16. ure dalje. VESELI TEATER zadnje tri predstave 14. programa ob 14«3&916.30 in 18.30 u— Passacaglia in Fuga. Skladatelj Matija Tome je napisal na podlagi narodne pesmi »Voznica« novo skladbo za dva klavirja pod naslovom Passacaglia :n Fuga na narodno temo. Pomen besede Passacaglia je bil prvotno; popotni muzikant, pozneje: ples v tričetrtinskem taktu z umirjenim gibanjem in stalno ponavljajočim se motivom. Danes pomeni beseda Passacaglia glasbeno obliko, navadno v tričetrtin:kem taktu, tema se neprestano ponavlja v basu in drugih glasovih, v najrazličnejših vari-jantah, d očim prinaSajo ostali glasovi ved-nn nove harmonične in ritmične domisleke. Narodni napev Voznice j« zelo star Ur »o ga zabeležili najrazličnejši na«l zapisovalci narodnih pesmi, kakor Vraz. Kuhaft, Koko-šar, Križnik, Marolt. in to v razn h krajih la raznih varijantah. Napev pa je izredno zanimiv primer pristne slovenske narodne pesmi. Tomčeva skladba se začne v piani-sunu in počasnem tempu. Potem prevzemata klavirja izmenoma napev, prinašata nove domisleke, ki dajejo sKiadbi s ta. en pogon in porast. Tema se javlja včasih bolj, včasih pa manj doioceno, po dvanajsun spremembah pa začne sklaiatelj z novo živahnejšo konuastno temo. Iz te se razplete živo razgibana Fuga, ki kaže moaui porast. Na koncu skladbe se zumž ta obe temi v smislu dvojne Fuge in ielo konca prvotna tema. To Tomčevo novo delo boaia prvič izvajali na javnem konoe^tu pianistki Osterc Marta in mašovec Silva. Delo je nastalo na njuno pobudo in je tudi njima posvečeno. Koncert bo jutri, 26. t. m. ob pol 7. uri zvečer v maL fi.harmonični d\o.ani. Vstopnice v knjigarnr Glasbene Matice. u— Akad. slikar prof. Ivan Vaupotič bo danes ob 11. vodil in tolmačil na razstavi Zorana Mušiča v galeriji Obersnel. Razstava je žela splošno priznanje in živahno zanimanje. Ker je nedelja zadnji razstavni dan, opozarjamo vse, ki razstave Se niso videli, da izkoristijo to priliko in si jo ogledajo. Dvorana je toplo zakurjena. u— Zadrug..r, glasilo Nabavi al.ie zadruge železn.čarjev Ljuoljanske pokrajine, je v letošnjem letu pravkar spet iušel in na uvodnem mestu obširneje poroča o 19. redni letm skupščini te zauruge. Prnaša spet poučen jn zauavni drobiž za dom m družino, nasvete o zdravstvu, članek o Valentinu Vo Iniku, monograf.čen oris Ljubljane in leposlovni prispevek Zadrugar nadaljuje doseuanjo trad-cijo v pestrosti, s katero je postal priljubljen družabnik naših železni-čarskjh družin. u— Spiošna strOk«vna nadaljevalna šola (prej Vita čaj bo imela leto0 pouk v meščanski šob za Bežigradom. Pouk se bo začel v sredo. 28. januarja, ob dveh popol dne. Za vstop v razred je potrebna pn»-obutev! V ponedeljek 26. t m. od dveh do treh bo vpis za one, kateri se septembra še niso javili — Vodstvo. u— Občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega oruštva na Viču bo c.anes v nedelje, dne 24. t. m. ob 10. dopol Ine v ljudski šoli v učilnici m ne v telovadnici kot običajno. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. uie do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mis Fran ta, Poljanska cesta 15/EI, telefon 32-84. u— Tvrdka Evgen Tujcč, prodaja tehničnega in elektrotehničnega materiala, je prenesla svoj sedež iz Smoletove ulice 3 na Mestni trg 8. u— Nesreča pri telovadbi. V telovadnici bežigrajske meščanske šole so se včeraj ponesrečili kar štirje učenci. Skakali so z lestve na blazino. Trije od njih so dobili tako hude poškodbe, da so jih morali prepeljati v ljubljansko splošno bolnišnico, četrti pa se je le lažje poškodoval in ostal v domači oskrbi. Ponesrečeni dijaki so 13-letni sin čevljarskega pomočnika Jakob Laznik, 15-letni sin trošarinskega paznika Ivan Kreč ln 15-letni sin delavca Tomo Ra-zinger. Njihove poškodbe do ure, ko to pišemo, še niso ugotovljene. Iz pokrajine Trlcste Mraz je odjenjal. Čeprav je mraz Se zmerom občuten, je v petek vendar v mestu in okolici za dobro spoznanje odjenjal. V noči od četrtka na petek je bila zabiežena najnižja temperatura v mestu 9.6 pod ničio, v prvih jutrnjih urah pa je živo srebro doseglo —8.7, se skrčilo na —5 opoldne, proti mraku pa je toplomer pokazal celo —4. V Villi Opic ni je bila sre '.nja temperatura v petek zjutraj —14, opoldne —6, popoldne pa —5. Razlika od četrtka, ki si jo bomo zakomnili kot doslej najmrzlejSi dan, je znašala par stopinj. — V Monfalconu je bila v petek najnižja temperatura —13 stopinj, poročila pa pravijo, da utegne živo siebro po vsej prilik; še pasti. Podnevi in ponoči brije ostra burja, ki napravlja mraz še ob-čutnejši. Kanal, ki dovaja vodo električni centrali tvrdke Selveg, je ves z ledom pokrit. Kljub svoji silovitosti mraz doslej, hvala bogu, še ni napravil škode in industrijski obrati delajo v polnem razmahu. Iz Novega mesta ZLATA VREDNO UDOBNOST nam je prinesel čas. O vsem se poučimo iz časopisa, ki "nam ga prinašajo v hišo, pa tudi stvarne koristi je vsakdo lahko deležen, kdor kupuje, prodaja ali pa poizveduje z oglasi v »JUTRU«, ki hkrati govore tisočim in zato najdejo za vsak oglae dovolj znnimancev. — Oglase In »JUTRO« naročajte v podružnici »Jutra« n— ženo Je poškodoval. V Vrhovem orl Mirni peči je neki dninar v prepiru prizadel svoji ženi Ani tako hude poškodbe, da če je morala zateči v novomeško žensko bolnišnico. n— Spravljanje snega s h°dnikov. Čeprav ;e že pretekel teden, odkar je nehalo snežiti, mnogi iiišni posestniki še niso očistili hodnikov ali jih vsaj posuli s peskom. Dolenj ka metropola že od nekdaj uživa žalosten sloves, da ima najslabše urejene cestne hodnike, še žalostnejše j« to stanje pozimi Zato se opozarjajo vsi hišni pose tniki na § 75 cestnega reda! n— živilgKe nakaznice. Tudi za februar bodo občinski organi dostavljali živilske ncJcaznice na dom in se prebivalstvo opozarja, da pripravi glave živilskih nakaznic za januar, ker brez teh ne bo n'hče prejel nove naikaznlce. Vsak prebivr^c prejme navadno živilsko nakaznico, upravičenci pa poleg navadnih Se dodatno n~ kaznico, po kateri jih pripada večja količina moke. Za prejem dodatne naikaznir za težke delavce morajo vsi delodajalci vležiti Se posebne prijave, ker sicer njih de'->vci, kljub upravičenosti ne bodo prejeli dodatnih nakaznic. n— Radijske motnje. V središču mesta Se vedno mso razni Iastn*kl dovoljno blokirali svojih električnih aparatov. Zato Je p eko dneva skeraj onemogočen sprejer radijskih oddaj. Opozarjajo se vsi ti lastniki, da nemudno blokirajo aparate, ker bodo sicer najstrožje kaznovani. n— živilski trg. Zaradi izredno cz-ega mraza, ki je dosegel svoj višek v petek zjutraj, ko Je na prostem padlo živo »rebro že preko >0 stopinj ood ničlo, le ter popolnoma odpovedal petkov Uvllskl trg. P?odajalk na trg sploh ni bilo. «'eer pa Jih tudi gospodinje na trgu niso Iskale. Pač pa 00 m zato naložili z zelenjavo ln sad- jem domaČi branjevci ter ao se gospodinje vsaj pri njth lahko založile z najpotrebnejšimi živili. Z Gorenjskega Zastopnik Italijanske državne železnice v Beljaku. Te dni so se v Beljaku zakl.u-čila posvetovanja zastopnikov nemške in italijanske državne železnice, da bi se uredila skupna služba na novih obmejnih kolodvorih Nemčije in Italije. Po končanih posvetovanjih je bil družabni večer, na ka_ terem je zbrane goste pozdravil predsednik beljaške železniške direkcije dr. Gug-genberg. Vodja italijanskega odposlanstva, comm. dr. Laloni se je kot zastopnik italijanske generalne direkcije toplo zahvalil za prijazne besede in je rekel, da je ms~ tece Bel.ak posebno srečno, ker je lahke-po svoji legi v veliki meri deležno vzajen;. nega prometa med Nemčijo in Italijo. Val zborovanj okrog 30. januarja. Kakor znano, se 30. januar praznuje v Nemčiji vsako leto kot obletnica istega dne 1933, ko je narodno-socialistični p- kret prevzel oblast v Nemčiji. Tudi letos bodo v času od 29 januarja do 1. februarja po vsej Nemčiji prirejena zborovanja narodno- ocialistične stranke. Tako se pripravljajo Da zborovanja tudi vse krajevne organizacije na Koroškem, vključno Gorenjsko Zborovanja se bodo vršila pod geslom: »Zmagati more samo ed-en, in to je Nemec!« Val propagande se bo pričel dne 29. Januarja ob 20. uri, ko bo v veiiki celovški dvorani govoril gauleiter ln državni namestnik dr. Rainer. 156 mladih učiteljev na Gorenjskem. V Gozdu Martul.ku ie bil nedavno uvei-ea tečaj za 156 mladih učiteljev in učiteljic. Od teh jih je priš.o 93 z Duna a, 40 s Sol-nograškega in 17 s Koroškega. Celovški dnevnik nagleša, da je razve eljivo znamenje solidaričnega čustvovanja, da sta Dunaj in Solnograd sklenila pomagati pri ponemčenju goienjske deželice. Po rasnih predavanjih in nagovorih o se učitelji in učiteljice v sredo 21. t. m. odpeljali na s jo. •a službena me ta 100 kg sočivja in zelenjave na posameznega prebivalca. Cdovški dnevnik pravi, da so povsod v teku priprave za letošnje razširjenje nasadov sočivja m zelenjave vobče. Predlanskim je v Koroškem in sosednih krajih odpadlo na v akega prebivalca 48 kg sočiv.a in zelenjave, lani 75 kilogramov, letos pa velja geslo, da se mora kol.čina povišati na 103 kg. Kdor Ima star plašč, katerega ne mere nihče več v družini nositi, ga mora očki ti, ako hoče kupiti novega za zimo. Pr; tem mora dokazati, da se stari pl: šč ne da več predelati in da ga tudi ni mogoče uporabiti pri poslovnih opravkih. Vsi taki oddani plašči se nadalje izkoristi o na ta načir, da se dodelijo inozemskim delavcem, zlmti onim, ki so zaposleni kot zidarji ali ua kmetijah. Ce pa je plašč res docela neraben, gre v tovarno, da ga izkoristijo kot urovino za nove tkanine. pan domače glasbe. Koroški d:želni vodja nemške državne glasbene zbornice je lansko jesen izdal cklic nr. urade stranke, države in mest, na šole in glasbe: e vzgojitelje na Koroškem, naj priprav-jo prireditve za potreben d:n domače glasbe. Zdaj poroča celovški dnevnik, da Je oklic dobro uspel. Od 15. oktobra do 15. decembra so b.le razne glasbene prireditve, v^e na znitni kulturni stopnji. Izpričale so, -ia je Koroška vedno pripravljena ustreči kulturnim zahtevam. Deželno vodstvo giasoe-ne zbornice se zahvaljuje vsem, ki -o pripomogli k uspehu. h Pohvala hrvatskim domobrancem. Poveljnik 3. armadnega zbora je v svojem dnevnem povelju pohvalil oficirje in vojake 4. obmejnega bataljona, ki je lani novembra uspešno očistil središče bosenske tržite Industrije Zenico in Vareš četnikov. Tu Al hrvatsko letalstvo, ki se je udeležilo teh akcij, je v dnevnem povelju pohvaljeno. Hrvatski otrcc! bodo šli na okrepitev v Slovaško. Na podlagi razgovora med hrvatskim poslanikom pri slovaški vladi dr. Eer-kovičem In bratislavskim županom dr. Kovačem je bil izdelan n-črt, p-> katerem bodo okrepitve potrebni hrvatski ctroc! p-^a-ni v Visoke Tatre. Razgovori so so ti^nll tudi mladinskega skrbstva in socialnih problemov. Prtrinjskc s*r"tr od P° '~v- niltove rodbine V Petrinjo je pri-pela vo-šiljka prvovrstnih čevljev, ki 'ih e posl Ia Poglavnikova rodbina za petrinjske reveže Župan Milan Kodrič je obutev razdelil med naj potrebne še in se v imeru obdaro-vanih Poglavniku najiskreneje zahvalil za pošiljko. Hrvatsko -bolgarski kulturni sporazum. Te dni je Sobranje sprejelo zakon o fcol-garske-hrvatskem kulturnem .sporazumu Ob tej priliki so porabili nekateri pos".anci priložnost in izraz'."i prijateljske občutke BolgarPe za Hrvatsko. Dr. Kmjevič v službi prostozidarjev. V uvodniku zagrebške »Nove Hrvatske« raz-členja hrvatski propagandni šef dr. PJeger muhavosti tako zvane jugoslovanske vlade v Londonu V članku se na široko bavi 3 pobeglimi Hrvati zlasti z osebo pcš^nrsra ministra dr. Krnjeviča, ki je vos v službi prostozidarjev in četnikov. Poziv hrvatske^ trgovi"sfcc»ra ministra. Na nekem zborovanju, v Zagrebu je minister za Industrijo in trgovino Toth govoril o položaju Hrvatske ln o težavah, s katerimi se je treba boriti. Deial je. da mora ves narod z največjo disciplino in čutom dolžnosti sodelovati pri gospodarski organizaciji države. Pozval je kmečko prebivalstvo rodovitnih krajev, da dobavi vniski in ljudem v revnih krajih čim več žita. ČIGAVO JE JAJCE? Sodnik Ima nadebudno hčerko, ki ga nekoč iznenadl z vprašanjem: »Cuj, očka, pojasni mi tole stvar! Puran žleti na sosedov vrt ln zleže jajce. Čigavo je zdaj jajce?« Sodnik je ves navdušen zaradi hčerkine radoznalosti pa hiti s pojasnilom: »Na vsak način je jajce puranovega lastnika- Seveda Je pa stvar nekoliko nerodna: če bi hotsl lastnik zlesti na vrt po jajce, bi ga sosed utegnil tožiti zaradi motenja posesti!' Hčerka m pa na ve« glas zasmeje: »Očka* pomisli malo, saj purani veniar ne ležejo jajo£< JUF?člt A\ETK A , dijakinja Nebo se je pooblačilo in kmalu nato se je vsul dež Družinica Pikapolončka Mlajšega se je stisnila v sobico v pritličju. Velike dežne kaplje so padale mimo okna Polonek in Polonkec sta se igrala z majhno sestrico, mati je šivala pleničke, a oče je dremal. Toda glej! 2e so dežne kaplje prenehale padati in pokazalo se je sonce Vse je oživela: > i uren je igral kot za stavo, pri-krevijala je celo Skokica s prijateljico Brenčico. Tudi kum Črr.rlj jo je po dolgem času primahal Prišel je namreč po očka Polončka, da je šel na sejo, ki jo je imel tisti dan »klub travnih žuželk«. Zvečer, ko je spravljala • M Polo-nica otroke v posteljico, j.. drobno potr':a!o. Bila je gospa Kresničica s hčerkico in sinkom. »Samo malo sem se oglasila,« je rekla, »grem na sprehod. Pa sem mislila, da še ne spite.« Materi je bilo kar sitno, ker je bila že v spalni srajčici. No, ali Kresničica je kmalu odšla na »jutrnji sprehod« in mati Polonica je bila potolažena. Seve-Ja je kmalu nato prišel še oče in šele potem je lahko v miru zaspala I Ki ODLETELA . . Zlatični dan — četrti dan tedna — je priletel pismonoša metujček Belin. Prinesel je vabilo: Dne velike ivanjščice bo v-'" 'ov na uši, in sicer na zadnje tu v vasi za potokom. Vs ste vabljeni! Pridite! Rod pikapolonic. r^^f f ' i 7Wm / g mm ■ \Hi A čmrlji in čebele, pa ose in sršeni — vse se je vrtelo v zraku. »Kaj pa je to?« je vprašala Pikapolonica malo čebelico, ki je prisedla. »Veš, svatba je Lepa metuljka Zlatka in metuljček Pisanček sta se vzela Če bi videla, kako lepo stanovanje imata Modra zvončnica jima je dala domek. Poln dišav ie Ja, ja!« je povedala čebelica Krilatka »Sedaj moram nazaj k plesu Na svidenje!« je dvignila krilca in odletela. Pikapolonica je dolgo gledala plesalce, a nato se je spomnila maminega naročila in odletela je. Sonce se je pomikalo proti zatonu Pikapolonica je še vedno letela »To pa ne more biti prav,« je pomislila, j »očka mi je rekel, da ko je sonce za hribom, bom že nazaj. Gotovo sem zgrešila pot.« Komaj je še razločila predse, zato ie Pikapolonica priletela na zemljo. Potrkala je na vrata hišice in odprla ji je pikapolonica in jo prijazno po-val i!a v sobo. Toda joj, komaj se je spustil, že mu lezejo smuči navzkriž Ker je imel samo eno palico, ni mogel napake več popraviti Že tišči z glavo do pasu v snegu, smuči pa mu vise v zraku S težavo se ie skobacal iz snega Zadel je smuči na ramo in jezen urno odšel domov Doma je oblekel domačo haljo Vzel smuči in palico ter vse skupaj za žgal v peči. Klembas Dušan, uč III razr ljud. šole, Ljubljana. Vodnikova cesta 4. Adamson natakne smuči. »Kdor ne zna še. ta se uči!« Noge slabo ga držijo, smuči se ne pokorijo. Se po klancu pripelja. pade z glavo v snežna tla Slabe volje gre nazaj, se drži kot bognedaj Doma pa v pečko zmeče vse cigaro svojo spet prižge Do*č Marjeta, dijakinja Ljubljana Brdo. NATO SE 3E VSUL DEŽ..... Seveda se je očka odzval S seboj se je namenil vzeti tudi sinčka. Kako sta bila vesela! Tisto noč pred lovom nista Pikapolončka nič spala. Premetavala sta se po posteljicah, da ju je morala mamica miriti. Zgodaj zjutraj so vstali Zarja še ni pozlatila gorskih vrhov, ko so prileteli do košate vrbe ob potoku, kjer so določili zbirališče. Na vrbi je bil že velik živžav. Skoraj vse družine pikapolonic so bile že tam, celo gospodična zlata Mimica je sedela na listu Poleteli so proti lovišču. Obetal se jim je bogat lov. Vsi so se neumo no vrgli na vrtnice in jih jeli obirati nadležnih gostov Ves dan so pridno nabirali. Ko pa se je jelo sonce potapljati, so se vračali trudni domov. Naša trojica se je vračala zadnja. Doma so doživeli veliko presenečenje. Mala Pikapolonica je skakljala okoli matere v kuhinji! Kaj takega! Očka Polonček je nežno prijel hčerkico za ročici in zarajal z njo po hiši. Za njima pa sta stopala Polonek in Polonkec, se držaja očeta za krila in se veselo smehljala. »Pikapolonica!« je rekel nekega dne očka Polonček hčerkici, »Danes greš k botri Škrbinki v Log. Mamica je naročila, da prinesi domov srajčke. Botra jih je sešila.« Hčerkica ga je ubogala. Dvignila je krilca in zletela po smeri, ki ji jo je pokazal očka. Že dolgo časa je letela in naposled priletela utrujena na travno marjeto. Samo malo se bom odpočila — si je rekla in se ozrla okrog sebe. Veselo življenje je bilo tu. Metuljčki so rajali v zraku z družicami. Tutroufki p se.o Adamson je kupil nove smuči, 7. otroci po snegu v breg hiti. Spusti po bregu se navzdol, brezskrbno gleda naokol. Mu smučke zdaj navzkriž hite, in pade v sneg, navzgor noge. Se jezen iz snega skobaca, polomljen zda i domov rcvlia. Doma zakuri si s smučkami, pri topli peči si jezo hladi. Novak Neda. uč. III razr os Š na Vrhniki. | Adamson bi rad postal smučar Kakor vsa mladina, tako se je tudi Adamson odločil, da bo postal smučar. Oblekel je smučarsko obleko, vzel smuči, pa hajd urno na vrh brega. Tu si je zapel vezi in se jadrno spustil po bregu navzdol. Drani stric Mat''c! Tudi Adamson se ie hotel naučiti smučati Kupil si je lene nove smučke, potem pa hajd z njimi na breg. Krenko se je pognal naprej, z rokami se je uprl v palice in že je zdreal z bliskovito naglico pn beli planjavi A glej. Adamson je hotel tako. smučke pa drugače, in tako je štrbunknil 7. glavo naprej v sneg. Ves pobit in premražen se je skobaca! oo-koncu in skleni', da se odreče nadaljnjemu nfen'u Doma je smučke zlomil, jih stlačil v peč in si prižgal smotko. »E. bolje se je greti pri topli peči Jaz in stric Mrt;c sva pač že prestara za takšne podvige!« ie modroval sam pri sebi in se zadovoljno predajal toploti, k: se je širila od peči. Lind;č Dra<*n. uč IV razr Ljubljana, Predovičeva 9. Rešitev Egan&e v z n a L U e s a 1" J I a s 1 i c 11 "I- 1 i v ■J i c e a F7 * ** i ilCD&Cl 113 CI^.-^/T f « volj, če krpamo pri nogavicah s?.mo luknje, zakrpati moramo tudi vsa oguljena mesta, kjpr so t*->k<» nitke v revirnostl, da se km«.!u pr^trsrajo Z"i»no je. da moramo no-gffvi"" 'r " rii,T,lci. oprane ln po- sušene ^a jih moramo likati med dveni krpama, da ne dobe sijaja. krilu. Tudi dolg život bodisi v obliki ka-zaka, bodisi ukrojen kot široka proga okoli pasu nas stori vitke. Najlepše pa se poda debeluškam preprostost, ki je pri njih še mnogo večjega pomena kakor pri vitkih ženskah, kajti sleherna načičkanost učinkuje na okrogli postavi vsiljivo in dostikrat tudi smešno. Oglasi v »Jutru« fitiafo vedno nsjseh! Poslastice brez maščobe To je nekaj povsem sodobnega: dobrote brez maščobe in nekatere celo brez jajc. Kljub svoji skromnosti pa teknejo vsi ti kolači in torte zares izvrstno! Enotna torta. Primesi: skodelica enotne moke, skodelica zdroba, skodelica sladkorja, skodelica mleka in pol pecivnega praška. Vse to dobro premešamo, zalijemo z mlekom tn dodamo nastrganih limonovih olupkov ter vanilina in pustimo nekaj časa, da se dobro premoči. Srednje velik namazan kalup napolnimo s testom, obložimo z drobno narezanimi jabolki ter pečemo 40 minut v vroči pečici. Malinov kolač. Primesi: % kg enotne moke, 2 žlici zmletih orehov ali mandljev ali lešnikov, 1 pecivni prašek, približno 1 deciliter malinovca, približno bi. 1 mleka ali kislega mleka, 2 žlici kakava in razne dišave, 1 vanilin ter malo nastrganih limonovih olupkov. Vse skupaj premešamo, testo dobro pretolčemo ter ga damo v namazan kalup. Pečemo ga najmanj eno uro najprej v srednje topli, potem v nekoliko bolj vroči pečici. Krompirjeva torta. Primesi: y4 kg kuhanih, nastrganih krompirjev, kg suhega mlečnega sira (skute), 1 do 2 jajci, 15 dkg sladkorja, malo limonovega soka in nastrganih limonovih olupkov, pecivni prašek, noževo konico soli. Rumenjake in sladkor penasto zmešamo, nato polagoma dodajamo krompir in skuto, ki smo jo pretlačile skozi sito, ter razne dišave. Končno vmešamo še v sneg stolčene beljake ter pečemo torto 1 do ure. Rezine s korenjem. Rumenjak 1 jajca zmešamo penasto s 5 žlicami vode ter mu polagoma dodajamo 6 dkg sladkorja. Beljak pa stolčemo s 5 dkg sladkorja v trd j sneg in ga rahlo vmešamo v rumenjakov! i kremi. Na vse to presejemo 18 dkg moke, dodamo 1 vanilin, % pecivnega praška, 5 dkg zmletih orehov in 17 dkg nastrganega surovega korenja. Vse to previdno premešamo ter namažemo cm visoko po dobro namaščeni pločevinasti plošči. Pečemo v vroči pečici približno 20 minut, nato zreže-mo v podolgovate rezine ter potresemo s sladkorjem. Kolački. 1 jajce penasto premešamo z 10 dkg sladkorja. Potem dodamo še 1 jedilno žlico marmelade, 1 vanilin, pol pecivnega praška in 12 Vž dkg moke. Od te zmesi polagamo majhne kupčke na namazano ploščo ln spečemo kolačke v pečici lepo svetlo-rjavo. nordeča, skoraj črna barva pa je znak, da žival ni bila zaklana, ampak da je poginila. Meso zdrave in pitane živine je marmornato prepleteno z mastjo in lepo rdeče. Na zdravem mesu je mast čvrsta in bela, - /"zzr^ir^zzrzi—______-----rsn^a na bolnem pa rumena, : ehka in vodena, tudi mast stare živine je rumena. Zdravo meso je vedno jedrovito, če se ga dotaknemo, si komaj malo ovlažimo prst, dočim je bolno meso mehko in mokrotno. Dobro meso se pri kuhanju le malo skrči in ne izgubi mnogo svoje teže, slabo meso pa se zelo vkuha in postane dosti lažje. MALI ZEMLJEPISNI Učitelj svojemu malemu učencu: »Zdaj mi pa dokaži, da je zemlja okrogla.« »To se mi zdi povsem odveč, gospod učitelj. Jaz nisem nikoli trdil, da zemlja ni okrogla. Nedeljska križanka Za spoznavanje itma Kaj moramo vedeti da razločimo dobro meso od slabega? Eledovijoličasta barva mesa pomeni, da žival ni bila zdrava. Tem- Vodoravno: 1. akademski naslov zdravnika, odvetnika Itd., 6 vrsta stročnic, 8 roman Vladimira Bartola, 14 nakit, llšp, 15 nota lz solminizacije, 16 del kolesa, 18 mesto v Italiji, 19 telesni razvoj. 20 ime svetnice, ki ima god 4. decembra, 23 država v Zadnji Indiji, 24 oseba lz Gogoljevega romana, 26. del pluga; žensko ime, 28 inicial-ki francoskega pisatelja, 30 pregovor, 31 sive barve, 33 števnik, 34 osebni zaimek, 35 priprava za merjenje časa, 37 pojav v kozmografijl, pojav odklona svetlobe, 40 dvojica, 41 ime ameriškega humorista Tvvaina, 43 odpadnik od vere a1! narodnosti (tujka), 44 steklena posoda, urna, 45 ime t podkralja Libije Balba, 47 trdnjava v Franciji, 48 železova ruda, železov kršeč, 49 nikalnica, 50 števnik, 52 afriški ptič. 53 otok v Egejskem morju, 57 hodnik: tudi prehod čez tuje ozemlje (tujka), 58 staroslovenska črka, 59 ruševina, podrtija, 60 predplačilo. Navpično: 1 snov, lz katere izdelujejo letala, 2 rurka reka. 3 eden izmed sedmih zakramentov, 4 pripadnik mongolskega plemena. 5 del kolesa, 6 nočno zabavišče, 7 vrsta velike kače. 9 LU, 10 mesto ln po- ; krajina v Turčlll. 11 eksplozivno telo. 12 ' reka ▼ Bočni, IS toplota, 15 koftna tvoja j 17 pripadnik slovanskega naroda. 30 me™ ce ob Jadranu, znani zaliv. 21 n r« planinec, avtor »Priročnika za planince« In mnogih . člankov v »Planinskem vestniku«, dr. Ar- I nošt, 22 zapor, 25 del telesa pri živalih, 27 žensko Ime, 29 koledar z zanimivimi članki, 31 roman od Arcibaševa, 32 železniški voz, 34 gl. mesto Spodnje štajerske, 36 predplačilo, 38 urejenost, vrsta, 39 tatarski poglavar, 40 slavnostni mimohod vojske, 42 kem. prvina, 44 vas na Gorenjskem, 46 gora na Koroškem, 48 plinasto stanje vode, 51 pridevek Goethejeve matere, 52 francoski svojilnl zaimek, 54 arabski konj, 55 bolgarski osebni zaimek, 56 predlog, 57 oziralni zaimek. Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: 1. strategija. 9. sobolj, 15. Ararat, 16. na, 17. tipalke, 18. Mosor, 20. Niagara, 22. Ob, 23. N(arte) V(elikonja), 24. rešitelj, 26. S(turm) Afbteilung). 27. god, 29. Isara. 31. rt, 32 .Est, 34. ljudstvo, 36. za. 38. Poe. 40. aneroid. 41. ol, 42. al-ka, 44. sito. 45. lastovica. 48. da. 49. nc, 50 ba rbarij). 52. Nioba. 53. islam. 55. ia, 56. Elija, 58. atentati, 60. anatema, 61. Aljehin. Navpično: 1. samoglasnik, 2. trobojni-ca, 3. ras. 4. Aren. 5. Tarviso. 6. et, 7. in, 8 Janša. 9 Sige*. 10. opal. 11. Barje, 12. Oka. 13. lk. 14. Jena, 17. Tatra. 19. prav-d^nje. 21. ii. 25 Fro. 26. sto. 28. duet 30. stil. S3. Spa. 35. droben. 36. zloba. 87. Ul-c'n1. 31* e*am'n. 41. Oto. 42. a(d( Knfini-tum). 43. kaske znjne J*, rodbine padel junaške smrti. Tretji posk-.is tc vrste dva dni pozneje pa ji ni več uspel, Kajti tedaj so jo prijeli. Sedaj se je raor.la zagovarjati pred sodniki in se je Izkazalo, da je svoja dejanja izvršila lz maščevalnosti in ljubosumnosti, pri razpravi je vse svoje prejšnje izpovedi zanikala, pa jI m pomagalo, posebno sodišče jo je obsodilo na tri leta robije. i Otok Celebes. ki je prilično petkrat večji od Holandske, loči na zapadu od Bornea Makasarska morska cesta, na severu Cele. beško morje od Filipinov, na vzhodu Mo-luška morska cesta cd otokov Molukov, na jugu pa Floreško morje od Malih Sundskih otokov Prebivalstvo Celebesa šteje okrog 3 milijone duš. šele v zadnjih desetletjih so otok natančneje raziskali. Ko so v začetku 16 stoletja Portugalci pristali na njem. so zgradili na južnozapadnem koncu pri Makasarju trdnjavico in so začeli trgo_ vati z domačini. Pozneje pa so se morali umakniti Holandcem, ki so postali 1. 1660 po trgovinski pogodbi z makasarskim kraljem gospodarji položaja in so iz tega juž-nozapadnega konca širili svoje gospostvo bolj in bolj. Praprebivalce. ki so se bavlli v glavnem z lovom na glave, poljedelstvom in živinorejo, so potiskali čedalje bolj proti sredini dežele, toda v krvavih kolonialnih bojih Holandci niso popolnoma obvladali poganskih plemen Toradžejev ln Al-furov. Na južnem Celebesu in ob obalah velikega dela ostalega otoka živio mo-hamedanski Buginezi ter Makasarji, ki so razdeljeni v veliko število majhnih državic Severni polotok Minaha o pa obljuduje pretežno krščansko pleme. Le majhen del Celebes^ so upravljali Holandci naravnost, in sicer Makasar na jugu ter Minahaso in Goront?lo na severu Ostali predeli so pod vlsdo domačih knezov, s katerimi je Ho-landska sklenila pogodbe, ki se pa ne do. tikajo dejanske samostojnosti teh sulta-natov. Pri ocenitvi gospodar kega pomena otc-Ka Celebesa je treba upoštevati Javo, ki je bila z velikimi mednarodnimi ladijskimi progami priključenn svetovnemu prometnemu omrež u. Promet s Sumatro. Borne-om, Celebesom in ostalimi holandskimi področji Vzhodne Indije je imel svoji *rv-dišči v Bataviji in Surabaji. Go podarsko najpomembnejši otoK je bil Java in kut takš-en tudi središče vse Holandske Indije, '•si ostali otoki so bili tako zvane zunanje posesti, kajti šele z Jave so jih gospodar-sok izkoriščali Otok Sumatra je izvaž'U kratko pred vojno blaga za 180 mili. on jv noland kih goldinarjev na leto. Borm-o (helandski de!) je -zvažal za 40 milijonov goldinarjev. Banka za 11 milijonov, Celebes pa za 24 milijonov goldinarjev Med vsemi holandskimi naselbinami v Vzhodni Indiji ima Celebes največji izvoz kopre, a tudi njegova proizvodnja tobaka, bombaža in sladkorja je znatna Medtem ko so morale ostale holandske po esti riž uvažati, šampinjoni med krompirjem in peso Nemški vrtnarji v Litzmannstadtu. bivšem Lvovu, so v zadnjih časih napravili uspele poskuse za gojitev šampinjonov kot poljski sadež. Za svoje poskuse so imeli na razpolago petdeset juter obsegajoče zemljišče. Tu so gojili te gobe med krompirjem, peso in paradižniki. Gobe so se navzlic močni konkurenci drugih rastlin pri izkoriščanju zemlje zelo dobro razvijale. Poskuse nameravajo sedaj nadaljevati tudi na drugih mestih. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Gospodinja: »Denarja načelno ne dajem, toda če mi iztepete to veliko preprogo, do. bite kosilo.« Berač: >Ali nimate man'še preproge, gospa? Tako lačen danes namreč nisem.« * Pepe je šel na maškarado. Kot Napoleon. <>Zakaj baš kot Napoleon?« Pepe je odgovoril: ;>Zato, ker držim lahko ves večer roko čez prsa v telovniku in se potem moji listnici n? more nič zgoditi.« * »Ali gospa Korenčkova nima otrok?« »Ah, kje neki! Ta je preskopa. da bi kakšnemu otroku darovala življenje!« • »Kaj ne, kasirati denar mora biti strašen poklic!? Gctovo ste povsod nedobrodošli?« »Nasprotno! Večina ljudi m? prosi, naj se vrnem!-s. * -f in potem, gospodje porotniki, bi vas prosil, da vzamete v poštev de stvo, da je obtoženec na moč kratkoviden, tako da po. sledic svo.ega dejanja ni mogel pregledati!« • »Lepo je od tebe, Dragec, da si mi po. metel sneg Izpred vrrt. Tu imaš pet čen-tezlmov. Nu, kako reče majhen deček, čo mu kdo daruje pet čentezimov, ker po-metei snng izpred vrat?« s Očka noče, da bi govoril takšne besede !« • Gospa Vera bi nc^.....rada zvedela od moža za stvar, ki jo t3 čuva kot skrivnost. Ponovno mu je že dejala, naj ji jo pove. Končno je dejal: »Ali ziiaš molčati "« »Kakor grob!« je vzkliknila veselo. »Nu, tedaj molči in ne vprašuj več»* * »Dragi mož. baš r :ren"io?nom na šVmu. ?o ?e hrvaški po^ki borili kot posebne edinice pod poveljstvom svojih častnikov in v okviru nemških enot S spoštovanjem, k: pripada vsem borcem v tej veliki vojni, se bo ne samo hrvatska domovina, ampak vsa Evropa spominjala vojaških grobov pri Poitavi. Pere-kopu. Ledovovki in drugih krajih. Z nemške službens stran, so stalno dajali priznanja hrvatskim dobrovol.jcem. General-feldmaršal von Reichenau se je v posebnem pismu zahvalil vojskovodji Kvater-niku za junaštva njegovih čet. Mnogi hrvatsk; častniki in vojak so že odlikovani z železnim križem 2. vrste. Se več kakor odlikovanja pa pomenijo priznanja nemšk:h vojakov Ne redko se slišijo besede »Hrvat napadajo kakor vragi.« V splošnem jih vzporejajo z vojaki SS oddelkov. Pa tudi sovražnik ;ma. seveda na svojstven način, zelo dobro mišljenje o Hrvatih Po izjavah ujetnikov so Sovjeti razpisali 100 rubljev nagrade za vsakega ujetega Hrvata Doslej pa baie n so imeli sreče. Edinega težko ranjenega Hrvata ki so ga Sovjeti ujeli, so Nemci pri osvojitvi Harkova spet osvobodili. Nek narednik. musliman iz Bo^an^ke Hrvatske, k je bil na poti k četi ujet. se je malo kasneje vrnil s trojico razoroženih Rusov, potem ko je dva od petih, ki so ga vodili ubl. Pri prvih večjih bojih so sodelovale vse hrvatske edinice. Nek bataljon je juri šal skupno z Nemci na mesto Perekop. drugi se je boril v okolici Harkova nek bataljon pa je celo odklonil, da bi ga izmenjali na položaju, čeprav so vojaki zaradi mraza ze1 o trpeli. Samo kruha ln cigaret so si želeli. Ko .ie topništvo po dnevnem in nočnem pohodu v snegu in dežju prispelo v Pe-trašin, se je takoj skupno s pehoto udeležbo bitke pri Kočubejevki. Pet dni nepretrgoma so streljale baterije, in krčile pot pešcem. V neki drugi bitki, ki je trajala dva dni, hrvatski topničarji niso imeli n ti enega ranjenca, čeprav so imeli nasproti sebi nadmočno sovjetsko artilerijo in jih je tudi sovjetsko letalstvo v valovih napadalo in obsipalo z bombami in ognjem 'e strojnih pušk. Nekaj dni za tem so bile hrvatske baterije spet dva dn; nepretrgano v boju pri Brokivk? in dobile zato pohvalo nemškega divizijskega poveljnika. Potem ko se je začetkom zime fronta vzhodno od Donca ustalila, so ostalj na prednjih položajih samo pionirji, ostale edinice pa so se umaknile na oddih v Har-kov. Toda kmalu je bilo treba kreniti naprej in okrep ti prednje črte proti neprestanim sovjetskim napadom. Kolona za kolono je izginjala v snežnem metežu v brezkončnem prostoru. Dr. Uzorinac končuje svoj opis takole: Veter je bril po stepi, kjer ga ne more zaustaviti noben hrib. in pri 25 stopinjah mraza pel svojo ledeno pesem, misli pa so hitele do pešca, topni -čarja in pionirja ter naprej do hrvatskih letalcev pri Leningradu ;n Moskv; in želele, da bi domovina nikdar ne pozabila na svoje borce, ki toliko žrtvujejo zanjo. SSBT > ■ . ;>-' ■ r-.J7- Prvo FIsšnIkovo delo za LJtaMja&o Ljubljana, 23. januarja. Naključje je včasih nepojmljivo. Ob naj. bolj primernem ča u — ali tudi ob najbolj neprimernem in usodnem — se pripeti Večkrat sem že pozvedoval in iskai, katero delo je današnji jubilant prvo napravil za Ljubi ano. Zaradi Vrhnikovih zgodovinskih člankov o zatrtih ljubljanskih cerkvah in kapelah sem pred kratkim kupil »Danico«, ki jo jc 1. 1903. spet začel izdajati kot 5(5 letnik .;tare »Danice« Tomo Zupan ter jo je tiskal Dragotin Hribar. Letnik 1904. te tudi po jeziku in drugi vsebini zanimive »Danice« sem dal vezat ter jo v četrtek, na predvečer Plečnikovega jubileja dobil iz knjigoveznice. Preden sem legel, sem jo šele odprl. Sama se mi je odprla na strani 359. Takoj mi je padlo v oči ime Plečnik. In popolnoma nepričakovano sem našel, kar sem že dolgo iskal po pripovedovanju nekdanjega direktorja me tnega gradbenega urada, zaslužnega sodelavca in mojstrovega prijatelja mž. Matlia Prelovška. Naglo sem prečital dolgo notico, ki bo z več strani zanimala tudi javnost. Glasi se takole: »Pred cerkvijo sv. Fetra v Ljubljani so porušili minulo ;Oboto dne 5. t. m (t j. 5 novembra 1904.) zadnji — sprednji oddelek prejšnje pokopališke ograje. Prostor pred cerkvijo ostane odslej odprt. Nova. jako lična železna ograja, ki je zanjo naredil načrt stavbenik umetnik Plečnik, bo segal od desnega zvonika ob severni strani cerkve skoro tik za novo apsido ob Lipi-čevih ulicah do vojaščnice Zidana podlaga tej ograji že stoji. Imenovane ulice in Zaloška cesta sta si privzeli precej doseda-n ega pokopališkega sveta. Prostor pred cerkvijo so zravnali z bližnjo cesto. Izkopali o o tej priliki mnogo kosti in lobanj — ostankov nekdanjega pokopališča Sent peterako groblje je obsegalo nekdaj precej večje ozemlje, n?go je bilo ono, ki ga je oklepalo seda o.lpravljno obzidje, človeška okostja se nahajajo celo pod šolskim poslopjem, zidanim leta 1829 Tu naj pripomnim da sta v kteti pravkar imenovane hiše v steni vzidana dva vetniška kipa menda iz stare šentpeterske cerkve — vsa orr.etana in prebel.jena. 2e župnik Matej SvetHčič (1836 1855) e moral od stopiti mestu nekaj pokopališkega sveta, ko so razš rjali Zaloško cesto Nekdan p obzidje je segalo tudi proti šentpeterske-mu predmestju par metrov dalje nego do-serlana železna ogia a Vhod na pokopa lišče je bil obokm Nad velikimi lesenimi rdeče pobarvanim) vrati je bil latinski napis Ta ko pckopališkega obzidja zakrivajoč dolenji de cerkvenega pročelja je da. o--'?r raniti župnik Luka C»:ar kros leta 1858 Namesti nel^pega zidu je dal napraviti nr> kakih 70 cm visokem kameni-tem podstavku železne suličasto ograb z vmesnimi kameneni«h stebrlči nva večči stebra z izklesanimi škofov kimi zn;tki sta stala ob velikih ž^znih vratih Ograjo ic naredi tedan-j klju arski mojster Helr., kan,r,n->rskr dPlo p? oskibel poko n; nacij Tojr.Sn S staHrr zidov em vred so podrli Mstikrs "udi .a voglu ograje ob Za loški cest' t'>jočp "a m en je — nrvo izmed dvana-otib M -; nib posta'1 vežočib Sentnetc-rskr oerkev s poljsko Sedaj ol, 125 letnici, odkar so nehali pokopavati pr> j Sv. Petru — pokopališče pri Sv Krištofu ; je bilo blagoslovljeno dne 3. velikega trav-i na 1779 — sedaj so Izginili zadnji vidni J ostanki nekdanjega gr°blja, ki je preje malo va-se toliko sto let trupla preminulih Ljubljančanov in okoličanov. Zidano linasto znamenje, ki je nekoč gorela v njem pokopališka luč, je dal pred kakimi 18 leti porušiti pokojni župnik Matija Ho. čevar. Stalo je skoro na sredi pokopališča na desno od cerkve Ko so po poslednjem velikem potresu (1Š95.) prenavljali šent-petersko cerkev, dal je edan'i za lepoto hiše bežje zelo vneti župnik Martin Ma lenšek vzeti iz zummjih cerkvenih sten stare grobne spomenike in jih vzidati v novi notranji hodnik. Z odpravljenim obzidjem so izginili sedaj ?Pdnji nagrobniki, ki so bili vdeti v zid ob Zaloški ce3ti. Oddal so jih v varstvo deželnemu muzeju. Predmeščan«. Pod črto je pa napisal Tomo Zupan opombo: »Leta- sem vršeč svoje ver sko-na rodne dolžnosti došel v kraj, kjer so porušili bili take stare grobne spomenike. Vzeli so je s cerkvenih zunanjih ten, razbili je in je pozidali noter v nova zvonika, da ni bilo treba iskati kamenja zidarjem od drugod. Prepisi teh veči del našim plemenitaškim rodovinam posvečenih spomenikov so men. da ohranjeni tam v župnem arhivu. A, prijatelji, kaj prepi i! Vse to se je godilo po zadnjem potresu, ko je nastala nova zidava menda potrerma. — Slovenci! kamo plovete? Predniki skibečl za dom°vinsk«.> zgodovino, tako umnodelalni in vi, skrbefi za propad naše zgodovine, tako nesposob-nostno lenuharni. Vprašajte ob takem vendarle popre; »Društvo za kršč. umetnost* v Ljubljani. Prva vseh hib, če delam kaj novega, je ta — da nikogar ne vprašam Tem potem se pri na- »hunuje« kar naprej. Zato pohvaljen župnik M^lenšek! Vrednik.« »Predmeščan« je gotovo sam župnik Ivan Vrhovnih, ki mu je mestna občina ljubljanska že vzidala spominsko ploščo na njegovo rojstno hišo. omenjeno tudi v citiranem članku ob šentpetrski cerkvi. Tako sta se ob tedaj na Dunaju že slove-čem -lovenskem arhitektu Jožetu Plečniku znašla že pri prvem delu za Ljubljano dva velika slovenska moža, oba vneta za slovensko starino in delavna za rešitev spomenikov naše umetnostne zgodovine Bolj šega, nadarjene šega naslednika pri teh svojih prizadevanjih, zlasti pa pri idealnem izpolnjevanju ljubezni do Ljubi ane in do v e slovenske domovine pač nista mogla najti kot današn ega jubilanta. 7ia*o so vsj trije po pravici in zaslugah častni meVn. ni mesta Ljubljane. A. G. Rešitev ugank pretekle nedelje Šahovski problem Beli stolp lahko stoji na 64, črni pa na 63 poljih. 63x64 da v celoti 4032 različnih postojank. Stedljivl kftdilec bo rpčunal takole: 9 cigaret da 9 Clkov Trije čiki dajo novo cigareto, torej bi bilo v redu. če da 9 čikov 3 nove eiparete. To pa ni res. kajti 3 nove cigarete dajo 3 nove čike in iz teh si Sted-ijivl kadilec zvije brž Se četrto cigareto. S P O B T Za novo ureditev v evropskem taboru Pobudi Nemčije, da je treba mednarodni šport postaviti na nove temelje, se priključuje tudi Italija — Kaj piše o tem vprašanju vodilni športni dnevnik »Gaz- zetta dello Šport« Kakor smo na kratko zabeležili na tem mestu že pred nekaj dnevi, je prišla z nemške strani pomembna pobuda za novo ureditev mednarodnega športnega žlvlja, ki naj bi poleg novega reda ln duha v evropskem športu tudi v organizatornem pogledu prinesla temeljite spremembe. Temu stremljenju in prizadevanju, ki je prav za prav bolj ali manj posledica poteka vojnih dogodkov, so se seveaa prav tako priključili vodilni športni krogi v Italiji ki so tudi mnenja, da je treba za vzdrževanje športnega obrata na evropskih terenih proučiti sedanje stanje v vseh mednarodnih športnih federacijah ln preko njih ali tudi brez njih ustvariti nove temelje, ker so sedanji deloma porušeni, deloma pa ne ustrezajo več zahtevam sedanjega časa. Prvi obširnejši glas. ki se nanaša ns rešitev tesrn vprašanja, je IzSel v zadnji številki »Ga*-/ette dello fiport« lz peresa njenega znanega sotrudnika Luigija Ferrartja, ki je v svojih izvajanjih zbral vse glavne misli okrog tega problema in navedel tudi vrsto konkretnih razlogov, zakaj je to vprašanje v interesu nadaljnjega razvoja športa v Evropi nujno potrebno rešitve. Iz omenjenega članka posnemamo tudi za naSe čitatelje naslednje glavne misli: »Da bi se mogel šport razvijati ln doseči končne cilje, ki jih ima za vsak narod — tako pravi pisec med drugim, — so športnikom potrebni mednarodni odnošaji. Od tod izvira tudi sklep Italijanskega olimpijskega odbora da bo v teh časih podprl vsako stremljenje, da ie treba tudi med vojno čim živahneje skrbeti za razvoj športnih odnošajev med narodi, ki hočejo gojiti borbeni duh med svojo mladino in okrepiti vezi, ki bodo še bolj potrebne, ko bo zaključen zmagoviti mir. Temu delu je sedaj na poti mnogo ovir, vsekakor tudi zaradi volne, ki zasleduje tudi ta cilj, da bodo vsi mladi narpdi, ki ljubijo delo in hočejo svoj življenjski prostor ter zahtevajo pogoje za svoj obstoj, po končani vojni povsod lahko začeli z obnovitvenim delom. Prav zaradi tega si bo ta bodoča evropska športna zveza na novo zastavila nalogo, da razvije in Izboljša mednarodne odnošaje med športniki prijateljskih narodov, da ne bodo njeni najboljši sinovi niti na tem pollu zaostali za uspehi, ki jih bodo drugi dosegli na bojnih poljanah. Prva ovira, ki jo je treba odstraniti ali vsaj prilagoditi v korist narodov okrog osi, so sedaj obstoječe mednarodne športne federacije. Te zveze živijo ali životarijo na celini ln morajo zato predvsem v sedanjem trenutku delovati tako, da ne bodo nasprotovale celinskim narodom. Ker pa so v športu potrebni zakoni ln pravila, merajo te federacije v interesu športa skrbeti za medsebojne odnošaje v takem duhu, kakor ga želi evropska fedcraclj"a v športu b?J3 zaradi položaja, v ketrrega bodo evropski narodi postavljeni v bližnji ali daljni bodočnosti. Sedanje mednarodne športne fMeraeije so trenutno razdeljene po naslednjih kralih: v Stockholmu za iahko atletiko s predsednikom Ed3tr5mom na čelu. za veslanje v Eernu s predsednikom Fioronljem na čelu, za koSarko v Rimu s predsednikom Švicarjem Bouffardom na čelu, za amater- ski boks v Budimpešti s predsednikom Švedom Soderlundom na čelu, za profesionalni boks s sedežem v Rimu. za kolesarstvo v Parizu s predsednikom Švicarjem Burgi-jem, za sabljanje v Bruslju s predsednikom Anspachom. za nogomet v Parizu s predsednikom Rimetom. za telovadbo v Parizu s predsednikom Poljakom grofom Za-mojsklm, za rokomet v Berlinu s predsednikom v. Haltom. za konjske športe v Parizu s predsednikom Nemcem, za hokej na travi v Psrizu s predsednikom Francozom. za hokej na ledu v Bruslju s predsednikom Lolcqom. za tenis v Parizu s prM-srdnlkom Gillouom za strelske športe v Budimpešti s predsednikom Fincem, za pla vanje v Budimpešti s predsednikom Nemcem. za dvicanje uteži v Parizu s predsednikom Francozom, za ru?by v Parizu s predsednikom Franroznm za smučanj" v Oslu s predsednikom Oefteaardom. za jadralne športe s sedežem v Londonu, za kajakaški šport s sMpžem v Monakovu ln še drugrod drugih nekaj. Bežen po«?led na ta prppded kaže: 1. da Je Pariz, prestolnica one Franclle ki je žp davno zapravila pridat na športnem polju kot po«|f»l'co svolp splošne propasti, sedož nnivečioe-a Števila mednarodnih športnih federacij: 2. da so nekatere Izmed vn*nl** snortnfh tvpz nnstanlene v tako imonnvrn"' nevtralnih državah (na Švedskem aH v ftvicl). kj-r so se spravile pod streho t n^^om, dn bi lahko vod«le snort tndl v vojni In S. da Ip Hn m?»ibno CtovPo «t)-r Vida. Mr.rkovič Mart'n (svojci). Pokom J«r»z (svoltM).. Prbar Helena. Re-mic B.. Režman-Martinovlč Milena, dr. Rot Fran. Storn* Anton. Stopar Leopold in Ivanka. Skofljanec Anton (svojci), Zabla-čnn Valentin. Pozivalo se svojci volnih u-letnikov rojenih v Italiji da se zglase med uradnimi urami v tafniStvu polrvedovnlneera oddelka V glavni pisarni RK na Oosposvetskl cesti St. 2 n nn< sp 7"'asi g. Ernest Nahvatal s Planine pri Rakeku. - . - i Radio Ljubliana NEDFMA 26. JANUARJA 1912-XX. 8.: Poročila v slovenščini. 8.15: Poroči;« v itaKjanSčlnl 8 30: Mistična pota. S.45: Koncert organlsta OTksa Matto^n lt.45: Prenos pete mate iz bazi'1 k« sv. Pavla v Rimu. 12.: Razlaga sv. evangelija v italijanščini i pater Martn .12 15: Ra taea »v. evan «ja v s!o■ Sčlnl (p Sekovanlč) 12.35: Duet p««ni-sto\ Sclferta in Demftarja. s.: Napoved Jb vesti v italijanščini. 13.15: Služ- be-- vojno poročilo v slovenščini. 18.20: i^esml, pesmi, pesmi pod vodatv««n Ango- ii i* 14.: Vesu v italijanščini. 1-1.15: Koncert violinista Leona Pfeiferja (Ma-iijaii Lipovšek ob klavuju). 14.45: Vesti v slovenščini. 17.15: Erpič: Krava, izvor niašo-b, KmeujsKo pireuavanje v slovenščini. 17.35: Koncert narmonikarsKega Kvinteta. 19.30: Vesu v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. 20.: Napoved časa in vesti v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih cV god kov v sjovenščlni. 20.30: Ljubljansiti orkester E1.-\K pod vodstvom M. Sijanca: pestra g.asoa. 21.: Kon-c t organis^a Pavla Itančigaja. 21.20: Koncert violi- ta Arriga Serata. 22.: Pre-c vanje v slovenšč.ni. 22.10: Koncert pod vodstvom Petiaiie. 22.45; Vtsti v Italijanščini. AdisasMfa S početkom deževja ob koncu novembra so Angleži začeli svoj dolgo pripravljam napad na Cirenaiko. Po prvih neuspehih so s četami, ki so jih zorali iz vsega angleškega tmpenja, naposled zasedli Cirenaiko. že decembra pa so jih nemške in italijanske čete zaustavile pri Adžedabiji, kjer so se zadnji čas bili hudi pozicijski boji. Oaza Adžedabija leži ob Veliki Sirti. ki je globoko zarezana v severnoafriško obalo. Medtem ko Cirenaika doseza v Jžeblu višine do S00 metrov in jo je tam zato ta-že braniti, se pri Adžedabiji razširja enolična nižina, ki ne nudi niti najmanjše opore za uspešno obrambo. Značilno je da je tudi prvi angleški -junek pomladi 1941 obtičal prav pri Adžedabiji. Temu je do neke mere krivo tudi dejstvo, da je pokrajina ob Veliki Sirti med Bengazijem m Mi-zurato skoraj sama pustinja. 2e ramo prehod tega nad 800 km dolgega pasu stavija zelo velike zahteve na moštvo in na njega oskrbo. Edino zvezo med Adžedabljo tn ostalim svetom predstavlja velika libijska obalna cesta, ki teče vzdolž zapadne in južne obale Sirte nato pa krene kakšnih 30 lun v notranjščino, da doseže oazo. Z zgradnjo te ceste je kraj mnogo pridobil na svojem pomenu. Tu je bila že v starem veku naselbina Borio. Tudi današnja Adžedabija premore še mnogo ostankov iz r!m.s:te ln bizantinske dobe, med drugim tudi temelje rimskega vodovoda. Pred pričetkom vojne je oaza štela blizu 6000 prebivalcev, kar je vsekako lepo število za pretežno nerodovitno okolico. Prebivalci so sami Arabci in Berberl, le kakšnih sto Italijanov je med njimi. Adžedabija ima torej več prebivrlcev kakor Tobruk. Bardta ali Sollum. Po prejšnji svetovni vojni so Italijani zgradili predvsem središče kraja in mu dali povsem moderen značaj, ne da bi s tem kršili celotno sliko naselbine. NajpomembnejŠe zgradbe so bolnica, šola, poštni urad, letališče. pokrita tržnica in pa majhen, a vsem sodobnim zahtevam ustrezajoč hotel. Prebivalstvo se kakor v vseh drugih oazah severne Afrike bavi največ s kmetijstvom ln živinorejo. Od Adžedablje pridemo po malo uporabljani karavanski poti v južnovzhodni smeri v 224 km oddaljeno oazo Audžilo, kakšnih 110 km zapadno od Adžedabije pa leži v skrajnem kotu Velike Sirte prva najbližja vas, malo pomembna oaza el Agheila. ali oglasi Služkinjo Halo halo! Kdor hoče dobro jesti in piti mora k dvema ribičema priti! Se priporoča Vinko I.nzič, Janieva 3, Spodnja S.ška. 1310-18 Dentist a« deželi sprejme instru-mentarko praktikantinjo. — Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »PoJtena« 1116-1 Urarskega pomočnika perfektnega, samostoinega z lastnim kompletnim orod-)ein takoi spreimem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfekten urar« 1025-1 Hišno pomočnico sprejmem za 1. februar. Na slov v vseh posl. Jutra. 1015-1 Služkinjo starejšo, vajeno kuhanja in h'Snega dela sprejmem. Na slov v vseh posl. Jutra 1187-1 Kotlarskcga pomočnika spreime Josip Otorepec, — Ljubljana, Za gradom 9. 1194-1 Brivskega pomočnika dobrega takoi sprejmem.— Naslcrr ▼ vseh posl. Tutra 1190-1 Gospodično dobro gospodinjo, reprezen tativno, event. sposobno za nadzor penziona iSčem. Na vesti starost, izobrazbo in ziame iczikov ni ogl. oddelek Jutra pod »Adnia« 1130-1 Samostojnega Žagarja z« veneoanlo na električni pogon iščem. Ponudbe: Deu, Mokronog. 1054-1 Za gospodinjo vzamem vdovo od 45 do 50 let staro z nekaj pokojnine in pohiStva. Pridno in polteno, čeprav * enim otm'-^m. Stanovanj dobi takoi pri meni. hišnem lastniku. uDoko1. 2. 1225-1 Sodarja dobro izurjenega, sprejmem Plača dobra. Ponudbe na oel. odd. Jutri pod iifro »Vinska trgovina« 1231-1 Postrežnico iJčem za nekai ar zjutrai ▼ bližini komisariita. Naslov v vseh posl. Jutra. 1208-1 Mlado zdravo dekla za pomoč pri gospodinj-stvu sprejme Belič, Jadranska 1». 1213-1 Služkinjo ki samnstoin« Irobc ia opravlja vsa gospodinjska dela, iščem. Naslov v vseh posl. Jutra. 1289-1 Zdravo dekle ki ima veselje do 41etne punčke ter za vsa hišna deia sprejmem za popoldan ske ure. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vestna 10« 1199-1 Dekle ki samostojno kuha in upravlja vsa hišna dela sprejme boliša družina. Naslov v vseh posl. Jutra. 1292-1 Trgovskega sotrudnika ■ z.n.-.n em italiianskega in rerpškega iezika iščem za ; 5en nastop. Ponudbe ia oal odd. Jutra pod šifro »Coloniale« 1202-1 Dekle - -! ci n u pošteno in snažno r:?-nem kot pomočnico v lin-stv u in gostilni. — 0. B la a.iic iask>v» tli li litre 1 3.— Gospodična zmožna vseh pisarniških del. z nel.ai leti prakse, išče mesto. Naslov v vseh posl. Jut-a. 1129-2 Dipi. učiteljica poučuje iU.ij.inšC:'io, nem-čin;-, frauco&činu. Kolodvorska ul. 11, pritličje iniormaciie dopoldne. 1063-4 Starše opozarja: ca nudijo tudi letos bi^zposelni prore-sorski k.iiaiti.iti sred:] »ešol-cern njjboiišo strokovno pomoč pri učenju. Jr,tolmačile dnevno od 10. do 11. ure na Poljanski gimnaziji v služiteljevi sobi. 1229-4 35 kg stare žime prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 1144-6 Lesene stopnice in balkonsko ogiajo malo rablieno prodam. Mesarija Roj ec, Zaloška cesta. 1162-6 Železne peči različne velikosti m 2 nova triciklia zelo ugodno proda Generator delavnica — Tvrševa 13 (Figovec levo dvorišče). 1266-6 Radio* "esciia l .oo. utia. — .OO. ti daianje naslova ali u šitro 1 3.— Boa kune prodam. Cena 300 lir. Zna vec. Tržaška c. 24. 1268-6 Gojzerice št. 42 podložene s kožuhovmo — prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 1198-6 Sobno kredenco ploščo za umivalnik, drsa! ke »Riemann«, reflektor, šipe, okvirie in malenkosti prodam. F. A. Stari trg 7-II. 1. 1221-6 Peč na žaganje obzidano, prodam. Edvard Kavčič, brivec. Celovška c. št. 93. 1286-6 Baterijski radio kovčeg, blaupunkt, normalni in kratek val ugodno proda Lukek, Knževni-ška 11, priti. Ogled od 11. do 13. ure. 1174-9 Novo moško kolo Dunlopp gume prodam ali zamenjam za radio. Josip Stiupek, Mokronog. 1052-9 Radijski aparat 3cevni za »Emig«, sredmi in dolgi valovi, prodam. Postoinska 20. 1246-9 Dober radio 5 cevni, lep zvok 3 valovne dolžine prodam. Cena 2100 lir. Ogled Križevni ška ul. 11-11. nad. od 13 do 15. ure. 1203-9 Vse denarne in trgovske posle izvršim hiuo m točno. Obr mte se na: RUDOLF ZORE Gledališka ulica 12, Telefon 38-10. 1278-16 12—15.000 lir rabim za razširjenie dobro idoče obrti. Spreimem tudi kompanjona. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna garancija«. 1308-16 l JV., .aKS« .Ot, daianir aasiova tli u iitro l 3.—. Bezgov sok in lipovo cvetje a čaj, pr ••o vrstne Kakovosti, več.o količino, prodam Naslov v ceh posl. Jutra. !29l-f- Klavir francoščino, nemščino redno poučujem od osnove do obvladanja. Nudim pomožni poul: srednješolski mladini, pripravo za izpite, ma ture ;n konverzacijo. Nove prijave spreemara: Grohar jeva2, vhod Tržaška c. 1-1. A. Potočnik, strok, diplomirana. Grem tudi na dom 1204-4 Poučujem slovenščino in italijanščino hitro in uspešno. Cena in ure po dogovoru. Takojšnja konverzacija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Praktična metoda«. 1313-4 Perzijsko preprogo i dve drugi zelo len proda Malič Ana, Ijub'iana, Javornikova (pre Ruska c.) 13 Ogled v nedelio od 10. dn 12. in od 2. do popoldne. 1295-6 Več trg. stelaž proda ABC. Liubliana. Me dvedova c. 8. poleg kolo- dvora Šiška. 1293-6 2 posteljici 1 za dojenčka. 1 otroško predam. no Tov v v.=ch posl. Jutra. 1237-6 Termofore gumijaste. priir«. nsrod-110 prodam. Vprašati Kolodvorska 22. od 13 do 15. 1274 6 Krznen plašč lep (Nerzmurmel), teman, skoro nov, prst i n, lestenec, mcdroc, prodam. 2.-4. Novi trvalovnl« 1210-P isest-Od t - 01.. taksa — .o0. '.s daianje naslova al' za iilro I 3 Donosno hišo ali vilo večstanovanjsko do 050.OOO lir po možnosti v centru Lubijane kupim proti takojšnjemu piačilu v gotovim. Takojšnje in resne ponudbe ua ogl. odd. Ju tra pod »Trgovec deželan« 1122-20 Parcelo do zneska il.ouo lir kupim. Naslov v vseh posl. Jutra. 1171-20 AvU> ;>IIanomag« štirisedežen. v odličnem stan-u. pripraven za predelavo na oglje, prodam ■ iebiš, Cankarievo nabr. 1172-10 Filotor BSA 350 ccm debro ohramen poceni pro dam event. tudi zamenjam za kak drug predmet. Go renc, Tvrševa 166. 1180-10 Luksuzni avto piodam po ugodni ceni. Po izve se: Gasilska 15, butet. 11 4-10 Pisalne mize I amerikanske in plut se pro-! dajo. Naslov v vseh posl. i Jutra. 1314-6 ffceseua 1 — .ol*. ta*** — .oC. a daianie naslova ali za šitrc 1 3.— Dckie mirno in zaneslj:vo, staro 32 let želi službe k t go-spodinja ali k družini brez ot r'-:. Ponudbe na ogl. oddelek Tutra pod »Mirna in zanesljiva« 1179-2 Otrc-ška negovalka ki ie absolvirala enoletno strokovno šolo za otroške 1 itst-e negovalke in vzgoji--::-ice, išče primerne službe pri družini v Ljubljani aii okolici. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Otrcška alka«. 1093-2 Pridna gospodinja dobra in poštena, išče službe. Po.nuHbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Domačinka«. 1091-2 Prodajalka brez službe, izučena v meš. stroki, želi namestitve radi opustitve trgovine. Ponudbe na oel. oddd. Jutra pod »21 letna«. 1048-2 Signorina tedesca o Signore che vorrebbe scambiare delle conver-r.azioni tede.-che e italla-ne favorisca serivere sot-to: N zlonalita tedo?ca« al Jutro. 1263-4 Nemška gospodična ali gočprd. ki bi hoteli ved: ti nemško in Italijansko konverzacijo naj oižejo na ogl. oddelek Jutra pod »Nazionnlita tedesci«. 1263 4 Praktičen tehnik mlad. sa večletnom prak-som, statistik, k -.Ikulant, cr-tač. vešč u vodstvu serijske fibrikar;'e in diagramov, go veri talijanski, primil bi službo v kakšnem tehničnem podetiu ali pa pri javnih gradbenih delih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tehnik«. 1045-2 Gospodična z znan em ^r icpisia in stenog-ifi-e ter poznava-n;em srhohr\-.iščine. nemščine. italijanščine in francoščine, želi primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. oddelek lutra pod »Samnstoi-na« 1153-2 Uradnik vešč 'tali-.itščine, išče službe. fonudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delo«. 1276-2 Vezilja zrr.ožna vseh del vezil, naj si bo v zlatu ali svili, išče zaposlitve. Naslov v vseh posl. Jutra. 1287-2 Gospodična z malo maturo ln trg. tečajem, stanu 18 let. že li la kršnekoll zaposlitve. Cenlene ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Zelo potrebna«. 1254 2 HiH-ska in friz. pomočnica -e stalno službo v LJubjacl Naslov v vseh posl. Jutra. 1273-2 Nemščino in francoščino poučuje mlada gospa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Natančna«. 1317-4 INSERIRAJ V -JUTRU"! rieseda l —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Sena ali detelje več tisoč kg kupim. Ponudbe pod »Kvaliteta in ce na« na ogl. odd. lutra. 1034-3 beseda l - .;>(>. taksa — .60 u daianie naslova ali ti šitro l 3.— Kupim večje število šampanjskih steklenic po naivišji ceni. Tvrdka Slapernik, Cesta 29. oktobra (Rimska) št. 19. Tel. 36-83. Dvorišče. 21084-7 Kože domačih zaicev, domačih mačk, veveric, lisic, dihur-:ev, kun, vider kupuje L. Kot, krznarstvo, Liubliana, Mestni trg 5. 44-7 Tovorni avto naprodaj. Poizve se M. Pe-terca ,tel. 30—05. 1 158-10 BMVV motorno kolo v odličnem stanju. Cena 6200 lir in 2 nova trici-klia zelo ugodno proda — Gene: tor delavnica, Tvr-13 IFigovec, levo dvo rišče). 1265-10 Tovorni avto 1 in pol tonski kot v novem stanju z 11 prima gumami radi selitve za 29 000 lir prodam Ogled pri Pe-terca. avtokolarstvo. Liubliana VI!. Koseze 10. tel. 30-05. 1264-10 Motor dobro ohranjen, 200 do 500 ccm. kupim. Franc Kodrič, D. M. v Polju št. 173- Fotografski aparat Contax kupim, najmanj 1 :2 drugega 4.5 krat 6 ali 6x6, po možnosti telemetro. Po drobne ponudbe Tenente Ferrara Alfredo, Vrhnika. 1152-7 Šivalni stroj dobro ohranjen, pogrezljiv in globok otroški voziček kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Globok« 1181-7 Pisalno mizo in radio aparat prodam.— Ogled v ponedeljek Jugo-volna, Tyrševa 41. 1058-7 2 šivalna stroja pogrezljiva, in krojaški — dobre znamke, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brezhiben«. 1114-7 Štedilnik kompleten, prostostoječ, 3 plošče, za gostinski obrat prodam za polovično ceno. Naslov v vseh posl. Jutra 1039-6 Krzneni plašč iz krtovih kožic prodam. Ogled »Salon Kancler« — Ulica 3. maja št. 5-III. 1175-6 Amer. peč na koks, zelo štedliivo, skoraj novo prodam. Poizve se v kavarni »Prešeren« 1138-6 Sesalec za prah znamke Lux malo rabljen prodam. Vprašati pri S. Hoič, Narodna banka, tu. 1131-6 Moški kožuh dolg, z lisičjo podlogo naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra.__1111-4 Otroški voziček globok, lep io mandotiao, prod-m. Zore, Mareofifeva 3, Moste. H35-6 Omaro za obleko in otroški voziček kupim. Horvat, Poljanska c. 49. 1018-7 Kleparski stroj univerzalni, rabljen, v dobrem staniu, kupim. Gornik Stanko, Metlika. 1037-7 Samsko sobo , ali salon s kavčem, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod št 100. 1156-7 Stare modroce 2—3 z dobro žimo kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra z navedbo cene pod šifro »Modroc« 1164-7 Gumijaste škornje visoke, darr.ske št. 37 ali 38 rjave ali črne barve kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobri škornii« 1214-7 Vinske sode dobro ohraniene. kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra. 1312-7 Peč na žaganje s cevmi, kupim. — R. Višnje vec, Florjanska 37 1255-7 Krojaške odpadke \«oinene, kupujem po najvišji ceni. R. VišnJe-vec, Vožarski pot 1. 1256-7 Kredenco kuhinjsko, dobro ohranjeno. modeme oblike, fsuplm. Ponudbe • ceno na ogl. odd. Jutra pod »Kreefenca«. 1300-7 __1__ beseda I -.60. taksa —.60. za daianje naslova ali u šifro I 3.— Nove triciklje različne velikosti s Pirelli gumami, dobavlja takoj — Generator delavnica, Tyrše-va 13, (Figovec, levo, dvorišče). 1267-11 Novo kolo z dynamo. stari materi-jal, predam. »Gostilna nri dveh ribičih«, Jan-ševfl ul, šiška. 1307-11 Pohištvo rteseda 1 —.60. taksa — .60. m daianje naslova ali u Iifro L J.—. Njivi 5400 kv. m. in ^200 kv. m prvovrstna zeiniia, in za zidavo ob glavni cesti pn Ljubljani kv. m 35 ln, prodam. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Samo v prve roke«. 1105-20 Lepo novo hišo na periferiji Liubliane Dli zu tramvajske postaie, zelo donosna, sedemnadstropna z velikim obširnim vrtom — se takoi proda za ceno 00.000 lir. V poštev prihajajo le strogo resni kupci posredovalci pa so vsi naj strožje izkliučeni. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Donosna nova hiša«. 1128-20 Travnik ali parcelo kupim v bližini Viča ali Kozarij. Fonudbe na ogl. oad. Jutra pod »Kožarje« 1143-20 Njivo in parcele ■ prodam pri remizi. Ponud- ' Sobo odda na ogl. odd. Jutra pod »Cica«. 1094-20 ^ najem Umu.. • i i.K»« .01» 'i iaiamt aasiova tli u šifre l 3.—. Kmetski gostilničar z delovno družino, ki po >eduie gostilniško koncesi-o. dobi pod zelo ugodni mi pogon gostilno v na-iem Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Delovni iro*til-ničar«. 1089 17 Vrt primeren za vrtnarstvo v Ljubljani vzamem v naiem. Naslov v vseh posl. jutra. 1285-17 rieseda I - Mi. taksa —.60. z? daianie naslova ili t, tilro l 3.— Poslovni prostor telefonom, fvimeren za pisarno, delavnico v sredini mesta oddam Kres.il, Tržaški c. 83. tel. 29-23. 1244-19 Lokal modem.- izložbo poleg Tit-ovca takoi oddam In formaci'e daje I. Knez. Go sposvetska c. 1. dvorišče 1216-19 i Opremljeno sobo ( lepo z uporabo kopalnice ; oddam boljšemu zakonskemu paru. Podrožnik, Več-: na pot 10. 1186-23 Prazno sobo lepo, souporaba kopalnice pri glavnem kolodvoru ta koj oddam solidni samostojni osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ugodni pogoji« 1192-23 Sobo z dvema posteiiama oddam bolnm osebam. Rožna dolina, cesta U. it. 19 1193 23 Udobno garsoniero oddam solidni samski ose bi. Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Takoi«. 1178-23 Prazno sobo parketirano s posebnim vho dom oddam. Dommko, — Mencingerjeva 57-1., levo 1177-23 Opremljeno sobo mirno, za Bežigradom ali blizu središča išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1133«. 1136-23a Sobo prazno ali lepo opremljeno. Iščem. — Telelo Hirati na 33 47. 1298 23» % Obrt UcicJ. I - .00. un>, — .t>C. za daianie naslova ali za iitro l 3.—. Izgubljeno "»CfcCd« 1 >> laianir aasiova «i> titro l ».— Škornje moške in dau-skc. goizei ce in športne čevlie izde luie ter sprejema vsakovrst no popravilo Mrak. Sv Pe tra cesta. 983 31 Prazno sobo zelo lepo z vhodom s stop nic oddam najraje le eni hoHi r^ebi. Ciril Metodov 19 1. levo. 1185-23 Prazno sobo oddam v viti ni Prulih Naslov v ogl. odd. lutra. 1123-23 Opremljeno sobo oddam takoi. Naslov v vseh posl. Jutra. 1126-23 1.< ^stanovanie event. vzamem v naiem manišo vilo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik« ll76-21a Scbo s kuhinjo iščem v bližini mesta. S. Makovec, Sv. Petra c. 3 -II. pri g. Valland. 1099-21a Dvo ali trisobno stanovanje iščem takoi ali pozneje. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje 15«, Lepo veliko sobo z eno ali dvema postelja ma in divsnom z uporab' kopalnice oddam. Vodovod na cesta 36-1. 1149-23 Škornje moške in datnske. goiZerce in športne čevlie izdeluie ter spreiema vsakovrstna popravila Mrak. Sv. Pctr.i vesta št. 30. 983 30 Brivskofrizerski salon v centru takoi prodira Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Dobro vpelian— 20.000« 1195 30 Slaščičarno frimerno tudi za drugo ohrt v Liublnm prodam.— Naslov v vseh posl lutra 1148-30 Na poti Rakek Ua^ovnik (ko .evsfci vi,, k) sem prejšnjo nedeljo izguoi.a plavo ročno torbico. Nuj dltelja proeim. da mi vrne vej "egltL-raciJ j ln obla Mino nakaznico, ali pa prinese vse pro ti nagradi n» Breg 14 I. Isti dan mi Je nekdo odnesel lz neke hiše v LJubljani še kovčeg ln zavitek. Tistega naprošam. da mi vrne kovčeg ki ni moj ln obleko ce Je nujno ne potrebuje ker Jo Jaz zelo posr-; šam. 1253 28 Izgubila se je Vozašk.-. (autoi Knjiga. Najditelja se prosi, da lzroli kiijižico proti n.i gradi na naslovnika. 1251 2č Zgubil se je pes trdodlakasti foksterier, po iirbtu črne, v glavo in po trebuhu rjave barve. Cuie na ime Jek. Oddati proti nagradi: Jurčičev trg 1 -II. pri g. Leskovic. 1205-27 l^cscod 1 ol.. .uu, za da:ame naslova ali u šifro l 3.—. Fige z« žganjekuho dohite naj-cene e pri Ant Krisper, Coloniale. Liubliana. Tvrševa 31 43-33 H<.»cu» I 1.— . taksa —.00, daian t aasiova ali Z2 »ifro I 3.— Iee "iKU. 1 00. taksa — .oc ti daiarue naslova ali z; iitro I 3.— riCMdl 1 -O* lakSM n daianie naslova ■ iitro I 3.— Lepo sončno sobo pri sodniii oddam s 1. fe bruarjem. N.-slov v vseli po. slov. Jutra. 1155-23 Prazno sobo v cenfu mesta oddam takoj Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Stalen« 1161-23 Prazno scbo z uporabo kopalnice oddam gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Svetla« 1269-23 1133-21a Bežigrad. 2 opremljeni sobi oddam. Bogišičeva 5 Mitje 1227-23 Lepo sobico oddam takoi ali pozneje Pi'nat, Preradovičeva 14,— 1206-23 Prodam večji kompleks zemljišča v Ljubljani, sposoben za parcelacijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »5—10.000 kv. m«. 1236-20 Kauče v različnih barvah, ore-hovina, cene konkurenčne. Novi trg 4, tapetnik. 1125-12 Rabljeno pohištvo vseh vrst in druge uporabne predmete stalno kupuje Nova trgovina »Oeled« Mestni trg 3. 1119-12 Prodam 2 postelii, 2 nočni omarici, velik umivalnik z marmornato ploščo, mizo s 6 stoli, jedilno kredenco ,vse v odličnem stanju. Na ogled vsak dan do srede od 12. do 14. ure. Slomškova ulica 11-1. Fleš. 1188-12 Moderno spalnico v orehovi korenini proda mizarstvo Janez Rožman, Podolnica, p. Horjul. 1201-12 Prodam mizo iz trdega lesa politi-rano. Naslov v vseh posl. Jutra. 1217-12 Pleskano spalnico proda mizarstvo Josip Žužek. Streliška ul. 5, dvorišče, Ljubljana. 1218-12 Hišo v centru prodam. Prostor zelo prometen za bodočnost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Direktnemu kupcu«. 1261-20 Hišo na periferiji Ljubljane do 250.000 lir kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Periferija«. 1240-20 Hišo z vrtom v bližini Ljubljane za cca 80 tisoč lir kupim. Ponud pod »Plačam takoj« 1021-20 Stanovanje komfortno, eno- ali dvosobno, iščeta mlada zakonca brez otrok za takoj. Kurent, Ljubljana, Kolinska tovarna. 1239-21a 500 lir nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi stanovanje 1—2 sob za 1. marec na Viču ali v Rožni dolini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi« 1228-21a Opremljeno sobo oddam takoj gospodu. Zvez na 14. 1212-23 Stanovanje 4 sobno, z vsem komfortom v centru iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čimprej«. 1290-21a Enosob. stanovanje Iščeta — zakonca brez •-vtrok. Slška prednost. Ponudbe pod »Ves dan odsotna«. 1279-213 Uradniška družina išče eno, dvo ali trisobno stanovanje, po možnosti s kopalnico. Naslov v vseh posl. Jutra. 1301 21a Večji gozd ali več gozdnih kompleksov na Dolenjskem ali Notranjskem takoj kupim. Pla čam v gotovini. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Od 1 do 6,000.000«. 1282-20 Hiša - vila v centru z vrtom in stavbno parcelo naprodaj. Resni direktni interesenti stavite ponudbo na ogl. odd. Jutra ood »Tri in pol milijona lir«. 1906-20 rteseda I —.60, taksa —.60. t* daianie naslova (JU u Sifrc l 3.—. Zaket za srednjo postavo dobro ohranjen prodam. Mahnič, Šmartinska 21b. 1151-13 2 moški obleki Za manišo postavo, dobro ohranieni prodam. Naslov ▼ vseh posl. Jutra. 1170-13 Novo suknjo za lir 1700 prodam. Stros-mayerjeva 8, pritličj, levo, ogled dnevno do 14. ure. 1146-13 Kapital Beseda l —.6(1. taksa —.60. a daianje naslova ali u šitro L 3.— Kdo plsča dolg na Gorenjskem za terjatev 3600 lir s plačilom v Ljubli vi'- NasUir v vseh poslov. Jatra. 1W6-16 Ugodno prodam 2 stavbni parceli za vile v centrumu. Ponudbe pod »Poceni« na ogl-odd. Jutra. 1258 20 Hišo v Ljubljani kttpim. Prevzamem hipoteko. Ponudbe na og" odd, Jutra pod »Ve-jI znesek«. 1270-20 Večjo parcelo ali kompleks kupim za tovarno. Ponudite n« ogl. odd. Jutra pod »Fa-brika«. 1271-20 Stavbno podjetje ki ima ves materlj.il pripravljen, prevzame zld«vo kakoršnekoli stav be. Javite se na ogl. odd. JutM pod »Fiksno. 1272 20 Hiše, parcele prodaja — kupuje Rea-Andrej Zajec. Tavčarie-va 10. tel. 3564 1241 20 Hišo v Ljubljani kupim za co 1,000.000 Lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »En milijon«. 1243-20 Parcelo del lepega sončnega, mirnega vrta, ev. celo vrtnarsko posestvo z go-Fpodarsklnf poslopjem, orodjem, prodam v Tr nove-n pod ugodnim! plačilnimi pogoll. Crt na Loko 22. LJubljana. 1304-20 Tristanov. vila komfortna, st prod«. Ponudbe aa o jI. odd. Juta ot»ifor udbe pod »Komfortna«. S tanovaitje iscseoa 1 — 00, unsa — .00, u daianie aasiova ali ti iitro L 3.—. Dvosob. stanovanje manjše z vsemi pritiklina-mi oddam za marec na Glincah. Ponudbe s podatki na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka« 1191-21 Dvosob. stanovanje opremljeno, center, centralna kurjava, oddam za 1. februar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »666 konfortno«. 1110-21 Sobo in kuhinjo z malo obrtio, ki 10 vsak lahko z majhnim kapitalom vodi oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mala najemnina« 1168-21 Dvosob. stanovanje v podstrešju takoj oddam stalni stranki. Poizve se pri hišniku Bleiweisova cesta IS. 1197-21 Enosob. stanovanje od.dxm solidni stranki 1. febr. Ponudbe pod »13« na ogl. odd. Jutm 124521 Stanovanje preprosto oddam m.ilo-članski družini z nekaj gotovine. Ponudbe pod Odškodnini« na ogl oddel. Jutra 1305 21 Razno Beseda 1 —.60. taksa — ,6C. za daianje naslova ali zj iitro l i.—. 2 95 1 Kratek klavir boljše znamke, nupini Ponudbe i točnim opisom na ogl odd lutra nod »Kla vii« 1076-26 Komorni trio iščem v posojilo proti odškodnini. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Trio«. 1108-26 Klavir pianino kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo cene in znamka pod »Pianino«. 1113-26 Kupim lugoslavijo Bosno po Mi chtlovem katalogu 1 do 16 obrnjen in dvo ni tisk 17. 171, 18. 18 1, 19 1 19 1 F, 20 I. 20 1 F. 21 zob Často 27. 28. ?0b 1. 40 A »4 A 4«, A Porto 1 do 13 ob.nten in dvomi tisk Vse nežigosane. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Filatelist« 1107-39 Pravi filatelisti 29ieten fan' trgovsko naobr.ižen s prihranki 20.000 lir, žch poročiti pošteno dekle od 20 do 30 let. Prednost imajo šivilje, gostimičarke. tirov-ke z lastnim domom ali s stavbno parcelo. Simo ies-ne ponudbe na p«.dr jutra v Novem mestu pod »Osam lien« 1053-23 Biondinka simpatična, lubiteluca narave. želi znan a z H hro situnriiin* gospodom Ceven dop.< s siii:o na oel. odd. Jutra pod »Osiml e-na« 1101-25 Uradnik z dvema fantkom? poroči ali vzame za gos^odin-o eo«podično ali loče-ko od 25—30 let Sirao resne ponudbe s sliko in polnim mslovom na ogl. odd lutra. 1137-23 znamk nr lepiio Edina in polno vredna znamka je b'e? rrilepke Zb:te v vlož-nih albumih naiboljše kvalitete — fOL— ki lih do bite v vseh formatih v knji . , . earm lanez Dol?m f'ub i vdovcem. Ponudbe n- oC! 7.10 Tu tra pod »Os^*- -ni Opremljeno sobo blizu tramvaia oddam 1—2 osebama na željo s hrano. Naslov v vseb posl. Jutra. 1215-23 Ločeno sobo lepo s hrano in uporabo kopalnice takoj oddam.— Naslov v vseh posl. Jutra. 1220-23 Sobo prazno, oddam. Pleteršni-kova 26 (podpritličje). 1288-23 Prazno sobo s strogo separiranim vhodOT, iv. s 'copaiV.co in souporabo kuhinje — odd«m takoj. Postojnska ul. 20. 1247-23 Opremljeno sobo lepo. prostorno, po želji s kcpaJnlco. se odda. Naslov v vseh posl. Jutra. 1270 23 Sobo za pisarno oddamo. Naslov v vseh posl. Jutra. 1252 23 Prijazno sobo v centrumu mesta s souporabo kopalnice, od-d«ini boljšemu gospodu, rrp.udbe na ogl. odd. Jutra pod »Svetla I.« 1283-23 Sobe išče Opremljeno sobo v bližini centra išče mlajši gospod. Ponudbe na . ogl. odd. Jutra pod »So- I liden, stalen 66« 1189-23a Sobo s 5 posteljami ali kanape-iem in po možnosti z uporabo kuhinje iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1147« 1147-23a Koncertno kitaro (izdelek Donath) prodam za 300 lir. Naslov v vseh posl. Jutra. 1160-26 Harmoniko IHohner) dobro ohrameno prodam. Tovarniška ul. 16 1207-26 Klavir kratek, kovio?sta konstrukcija, v najboI'šem staniu, proda ABC, Ljubljana. Medvedova c. 8, poleg kolodvora Šiška. 1297-26 rteseda t -.60. taksa —.6«. ti daianie naslova ali u iitro l 3.— Okrogle stroje za nogavice kupim. Naslov v vseh posl. Jutra. 808-29 liana. Stritarjeva 6 Filatelisti pozor! Na'Ucodne'e kupite in tud vnovčite znamke vseh kon tiner.tov do poslednjih oku paciiskib znamk v kn iizarn-Janez Dolžan. Liub'?r-> Štritaneva 6. 6-3? •h am rteseda I - .60 taksa - .60 u daianje naslova tli t> iitro I 3.— Da se ohrani pasma oddam brezplačno v roke dobrih lovcev nekai čistokrvnih brakov izvrstnih za lov. Pisarna Podgora, Vrhnika. 1112-27 Psa čuvaja kuoim Nas.ov v veh posl. Jutra. 1242 27 Gospodična m'3-ši ž: li resnega rnania s starejšim eosro^om ali ogl. c 1ISS-2J /V mm •• i- ' *> /r ^ v 4? V ar* I. PagCGJli*! LJUBLJANA šl.ihoričeva u!ica 5 Telefon 20-5i* INSERJRAJ V mJUTRU" Shaping (skobelnik za železo), vrtalni stroj in več.o stružnico za železo s priborom kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stružnica«. 1232-29 Pisalni stroj malo rabljen prodam. Ivan Jax ia sin, Tyrševa 36. 1226-29 Prodam raznovrstne pietilnt in šivalne stroie. Naslov v vseh posl. Jutra. 1291-29 Šivalni stroj dobro ohranjen, kupim Ponudbe na ogl oddei. Jutra pod »brezhiben«. 1275 29 REUMATIZZAT1 REVMATIČNI Faie regolarmente Is d i zdravite se redno z v o s t r e c u r a Eviterete: Dolorl, Sciotico Emlcrania, Obesita Un cucchiaino da ca[fe matfino e sera in un po' di acqua PRODUZIONE ITALIANA * * ■ in boste preprečili: Bolečine, tshias (bolečine v kolku), Glavobol, Debeluinost. Zjutraj in zvečer ena z 11Č i c a Urodonalo v malo vodi italijanska proizvodnja Aui. Mlfsne 4V27 asi 3M-3* Opremljeno sobo s posebnim vhodom v centru išče Ljubljančan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veliko odsoten« 1163-23a ZAHVALA Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočustvovanja ob priliki nepričakovane in nenadomestljive izgube naše nad vse ljubljene in nepozabne sestre, svakinje in tete Elizabete Magnmn se najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo zdravniku g. dr. Brand-steterju Francu za njegovo požrtvovalnost, dalje preč. duhovščini za spremstvo k večnemu počitku, dirigentu g. Francu Maroltu in Akademskemu pevskemu zboru za lepo in ganljivo poslovilno petje ter končno vsem tistim, ki so pokojnico obsuli s cvetjem in jo spremili na poslednji poti. Sv. maža zadušnica se bo darovala v župni cerkvi Marijinega eznanjenja v sredo 28. t. m. ob pol 8. zjutraj. LJUBLJANA, 25. I. 1942. V Imenu vsega sorodstva: FRANJO TRAMPUŽ višji kmetijski svetnik v p. ¥ Opremljeno sobo v centru mesta bližina Drame išče ves dan odsoten zakonski par. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober plačnik« 1166-23a Prazno sobo v centru mesta oziroma manjše enosobno stanovanje išče uradnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lično« 1219-23a Meblirano sobo solčno, za Bežigradom ali Šiški pri dobri gospodinji išče mlad gospod s februarjem. Plačam dva meseca v naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Feb-uar 1300«. 131i-23a Sobo s posebnim vbodom v nvestrt lS*em. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodična«. 1303-23a Opremljeno sobo z aoo ali dvema posteljama iščeta dva gotpoda. Poeud-he m Ojrtč odi. Jutra po* ■1*1M MkM. 1 »09-23« MAMICA naSa zlata, ni Te več! Zapustila si nas tako nepričakovano! V duhu vedno, s telesom boš zadnjila-at v naši družbi v nedeljo, dne 25. t. m., ko Te bomo ob pol 4. uri popoldne ponesli z 2al lz kapelice sv. Antona, k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja! LJUBLJANA, dne 24. januarja 1942. PIP ANO VI ANTON, soprog, Ing. ZMAGOSLAV, Ing. LEV, sinova. 1. -, >5 Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za InaeratnJ del fr odgovoren Oton Christof. — Vsi ▼ Ljubljani. -