LiSTEK, Vojisi spomini (Januš Goleo.) (Dalje.) Straža ga je odvezala. Dotaknivši se tal z nogami, se je prav na trdo postavil na stopala brez slabotnega opotekanja. Samo roke, za knteroga je visel, so mu stopile v ramah nekoliko iz členkov, da jib ni mogel položiti navzdol, ampak so obštrlele na kvišku. Komaj pa je začutil odmašeno jezično vrzel, je začel upiti z nadčloveško močjo, da smo vsi lopo\i in tatovi. Brez tuje pomoči je odcepetal po stopnic-aji navzdol na prosto šo vedno na kvišku štrlečih rok, zmerjaje nas na vso preostalo saiio z raznobojno kramo židovskih psovk. Vsak kristjan, \^sa.j nekoliko podobno kaznovan kot je bil ta Jud, bi nikdar več ne nabijal z nogami matere zemlje. Presnetemu Zideku se še niti zavest ni ustavila niti za trenotek ne. To je bil za mo.iega znanja prvi ter zadnji 7Adek, ki se je drznil dotakniti z roko vojaškega iicn, ue pa žepa! Mislim tudi, da drži očak Abraham le prav malo takih v s\ojom narofiju, ki bi bili v tolilro pogumni in tako nn dolgo vstrajali v res strašni muki. Iz tega popoljioma reeniCnega doživljaja lahko razsodi vsakteri, koliko truda ter krvavili žuljev bi zahtevala že židovska omodlevica, kaj pa še le — smrt! So še dandanes med 2idi Salomoni krepkih možgan, Samsoni v telesni mofti vstrajnih kit in orjaSkih žil. V J"elzovizk()z sem tudi maševal. Bila je to prva sv. daritev v dobi od avgusta do decerobra. V neprestanih bojih, v podnevnih ter ponočnili pohodih je bila res izključeno nemogofia vsaka zunanja pobožnost. Castniki in vojaki so prisostovali tej službi božji v vidno ginjeni pobožnosti. Vsi smo se Vsemogočnemu iskreno zahvaljevali, da nam je delil doslej res nadčloveško mo6 v prenašanju križev, težav in nevarnosti. Spomnili smo se v tem hramu božjem na stotine padlih tovarišev. Po odpočitku prebitih 8 dneh smo krenili iz Felsovizkoz v smeri proti znanemu prelazu in železniški postaji Mezolaborcz. Okolico te soteske je stražil 7 kor. Vendar so Rusi vsled premoči napredovali vsak dan. Odposlana je bila naša 28. divizija, da zapre prodirajočemu sovražniku pot. Tapohod, ki je trajal do spopada z nasprotnikora saino 2 dni, smo nastopili v mescu decembru leta 1914. Mrzla sapa nam je začela obrivati obraze, snežinke so poplesavale po zraku. Nad mestom Mezolaborcz, pravzaprav .nad vapjo Laborczfo, se dviga navpik kvišku nad 900 m visok hrib. Sneg je naletaval v debelih kosmičih, ko smo lezli navkreber po strmini, da srno si grizli v koleno. Salamenskoi Nikdar ni bilo konec te stnnine. Pot je bila tem napornejša, ker nam je po. kol. prah suhem snegu izpodrkavaio. Kobacali smo en korak naprej, smuknili pa dva nazaj. Še ie proti veCeru smo dosegli višek, premočeni od znoja in vsled napora šklebetajočih udov. Za okrepčilo in večerjo nas je na vrhu opihavala ledeno mrzla, snežena burja, da srno vsi kosali repo z zobi. Sneženi metež je bil tako gost, da nisi videl niti za korak naprej. Povrh smo zašli še v bukov gozd, kjer smo se zaletavali korakoma v drevesa. lmeli smo nalog: po noči zajeti rusko brigado, ki čepi tukaj nekje v hribovju brezdelna in nič sluteča o našem prihodu. Blodili srno kar tja v kot rog terr.no noč po gošči. Kdo bi praznega želodca, v sneženem metežu, v neznanem gozdu in nepredirni noči iztikal za sovražno brigado? Pritipali smo vsled obdrevesnega butanja oteklih butic nekako okoli 11. ure po noči do postojank 7. kora. Bili so to sami Mažari, ki so tiCali v za silo izdolblenih podzenioljskih duplinah; a o kaki ruski brigadi se jim še sanjalo ni. Nas so gledali grdo, tako prav po inažarsko črno, in nas niso pustili v svoja kritja in v luknje. Te grozne noči ne bom izgubil nikdar iz spomina. Snežena burja je tulila, da so se tresle stoletne bukve; mi smo bili pa na prostem do pasa v suegu brez luči in ognjov. Svcže bukcno draCje ni botelo goreti, suhljad so );\U iiobrali ter |>ožgali že davno Mažari. To noč so ) i!o najbolj pomilovanja vredne sirote naši prvi rckmti, ki so se nam pridružili pri Mezolaborczu. Bi! je lo njihov prvi pohod nad sovražnika. JSeznani *ti neskušcni so jim bili doslej vojni križi; ravno to noC jim je ponudila usoda polno čašo vojnu-zimskega trpljenja. StarejSo moštvo se je gibalo, stopicalo nepiestauo po snegu, da jim ni za vedno utrpnila kri. Ni-izkašeni re* kruti so pu uLrujeni posedli po snegu. Marsikateri pr> \r preselil ono noč v gbtovo toplejše prostore (.Iruzega sveia. Mnogim so zmrznile noge. da bodo celo življenje beraCi. Da, zares žalosten je bil druzega jutra pogled na nas, ko nas je obsinila meglena zimska zora in je bil vsakdo prepričan: če mi je prizanesel smrtni angel nocoj. me gotovo objame prihodnjo noč. Zjut.raj smo se lažje ogreli, ker se je v jutranji megli vsaj nekoliko videlo in smo lahko zakurili ogn.jf. Cepeli smo v snegu in budali nemo molče v plamene ves drugi dan do večer;i. Ivo se je začelo v onih hribih v drugič večeriti. jo sklenil naš brigadir nastaniti svojo brigado v bližnji vasi. sicer bi mu pobrila na smrt dru ga no': na prostem še iako jekleno utrjeno vojaštvo. Kako uro hoda s hriba navzdol preko grabe in inalc navzgor v drugi manjši hrib se razteza po grebcMiu dolga slovaška vas. Čistohrb po imenu. Po lem izvanredno na dolgo razpotegnjenem selu smo se porazlezli, vsak si je poiskal kak kotiček. (Ja bi si po:frel vsled mraza utrple ude (Dalje pjrlliodnjlfi.) f,Oi-rr«»tF?'?caw Hat^vo Bož^«. K nekemu misijonaju v Afriki pride nekoč star zamorski glavar, želeč z njini govoriti o neki zelo važni zadevi. Duhovnik ga ljubeznjivo sprejme in razvije se rned njima sledeči pogovor. »No prijatelj, kaj le je privedlo danos kinenir1« >Želim neko reč. a se ne znam izraziti. je ne znani imonovati.« »Čnnu jo rabiš?« >-Iir.el bi jo rad okrog vratu.« »Želiš torej križca?« »Ne.« »Varstva zoper kače?« (Rvelinjico sv. Benedikta.) >-Ne.« '•Devic.o Marijo?« (Čudodelno svetinjo ) Tudi ne.« »Torej kaj hočeš? Morda rožni venec?« »Ne.« »Tedaj pa ne uganem, Ijubi mož.« »PaC, pač, dobro poznate ono reč. ki jo pogoslo dajete kristjanom, je na obe strnni . . .« *Še vedno te ne razumem.« >Je pač tak — tako — taka le ovralnica Matere Božje.« Sedaj šele se je misijonarju razsvetilo. Dal je dobremu zamorcu škapulir Naše l.jube Gospe Karrnelske. ker tega je mož tako srčno želel. Kakor ta glavar, prosi veCina krščanskih za- morcev svoje misijonarjo Marijinega škapulirja, že-  leč ga nositi v zanpanju in Ijubezni do svoje ne- beške Matere. ln kako težko de misijonarju, da ne more vsem ustreči, kajti kje vzeti toliko škapulir- jev? Ne bi li hotel kedo blagih čilateljev ali čitateljic z nabavo škapuiirjev pospeševati Ceščenje Matere Božje med zamorci? Kdor želi napraviti vsaj 50 škapulirjev, naj piše družbi sv. Petra Klaverja za afrik. misijone v Ljubljani. Pred školijo št. 8. nakar mu ista pošlje na platno tiskane podobice Karrnolske Matere Božje in ob enem prevzame pošiljatev čkapnlirjev afrik.-ui^kim misijonarjeni.