250
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Enajsta ura bije za to, da Avstro-Ogerska vlada sklene, k a j početi v očigled Rusko-Turške vojske. Zato je včeraj bilo tukaj veliko mi-nistersko posvetovanje pod predsedstvom presvitlega cesarja, v katerem so se ministri ločili v 2 stranki: večina njih (Andrassv, Auersperg, Hofman, Depretis) je bila za to, da se za zdaj le popolnem oboroži ona armada, katera stoji na mejah naše države ob Savi in v Dalmaciji, kar bi stala kakih 30 milijonov gold., za katere bode pozneje treba dovoljenja dobiti od državnega zbora, — manjšina ministrov pa je bila za to, da naj se nemudoma velikanska mobilizacija naše armade izvrši, ker po njihovem mnenji je zdaj, ko Rusko in Turško vlado pomanjkanje denarja sili v po-mirje (sklep mini), došel čas, da Avstro-Ogerska po polnem oborožena stoji v varstvo svojih interesov, kar je tem bolj potrebno, ker v Bosni, Hercegovini in Arbaniji se utegne iznova začeti vstaja. — Ker v včerajšnji ministerski seji prevažna stvar ni bila do-gnana, ima danes (1. avgusta) biti druga seja.
— Nemški cesar Viljem se neki 7. dne t. m. vrne iz Gastajnskih toplic domu in na tem povratku pride z našim presv. cesarjem skupaj.
Iz Hrvaškega. — Veliko pozornost ne le pri nas, temveč po vsej Avstro Ogerski monarhiji obrača na-se odpoved generala Mollinary-a, v kateri cesarja prosi, naj ga reši vladovanja v vojaški Granici, in to zato, ker mu srce in Čast ne dopušča, da se pod krilom njegovega imena zida železnica, ki jo Ma-gjari zahtevajo , ki pa nasprotuje koristi granice in bi poleg tega Magjarsko žrelo požrlo še imetek njen, ki ga je po velikodušnem sklepu cesarjevem dobila. Do danes ni še znano, da je cesar sprejel odpoved Molli-narvevo. Vsakako je to nov razpor z Magjari, ki Avstriji toliko in zmirom novih polen pod noge mečejo, da se še danes uganiti ne more , kaj bode konec nesrečnega dualizma!
Iz Rusko - Turškega bojišča.   —   V   Carigradu vre naprej.    Savfet-paša je  bil odpuščen,   ker je spo-znavši slabo stanje Turčije svetoval skleniti mir,   in si upal sultanu v obraz resnico povedati rekši, da vojskovodje v Rumeliji ravnajo strašno brez skrbi. Sultan pa je verjel bolj   drugim  ministrom  in Savfet je šel.    Za njim je  bil  odstavljen   tudi   šejk-ul-Islam  (najvisi  duhoven),   ker je svaril pred razvitjem prerokovega prapora.    Turški narod je zdivjal,   videč po dogodbah ob Balkanu pogubo  pred  očmi;   toda predno pogine,   poskuša v svoji divjosti še vse, zbira vse svoje moči, krvoločnost ,   verski fanatizem  stopita z vso grozovitostjo na noge.    Večkrat   že je govorilo  se  o tem,   da bodo v Carigradu razvili prerokov prapor in vselej se je Človeštvo streslo.    Zdaj je res   sklenjeno   to ,   sultan sam ga bo razvil.    Mohamedanci, še tisti, ki so dozdaj bili doma, bodo na to zgrabili orožje in se zbrali krog prapora.    Rop,   pokonČavanje,   požiganje,   morjenje bo povsod,   kjer bodo prikazali se prerokovi častilci.    To ne bo več pravi boj, ampak klanje, vničevanje rodov: nikomur se ne bo prizaneslo, ne ženski, ne starčku, ne
¦Miimmmmmmmtmmmmmmmmmmmmmmmi^^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmai^mmKmmmmmmmmmmmmm
otroku,   mesta in sela bodo razdjana,   kri bo tekla po, cestah — vsje Allahu in   Mohamedu na čast! -j Grozovitosti Cerkezov v Bulgariji, divjanje baši-bozuko^j ni nič proti onim strahovitostim, kijih bo vnela zelena cunja.    Nihče   na   Turškem   si   ne bo svest življenja, tujim podložnikom se bo tako malo  prizaneslo,   kakor ubogi   stiskani raji.    V   Carigradu   so   prišli ob zadnjoi trezno pamet,   sicer bi se kaj takega ne zgodilo.    Nasledki   tega   so   tudi  za  Turke  pogubljivi.    Dozdaj se sovračnik   bori   le   s Turško   vlado,   potem se bo pa obrnil proti   vsemu   Turškemu  rodu,   oko   bo   šlo   za oko,  življenje za življenje.    Rusi   niao pričeli vojake z namenom, da bi zatrli osmanstvo v Evropi, ampak namenili so  se le uničiti Turško gospodstvo na Balkanu; Turki morajo nehati vladati,   vladani  pa   se lahko pridružijo kateri koli državi. Tako daleč ni imelo priti, da bi tisti, ki zmaga, zapustil razdjano in ljudi prazno deželo.    Prišlo pa bo tako daleč,   če sultan  z zeleno capo mobamedance  na  noge spravi.    S tem se sultan ne bo rešil, če prav se zbere krog njega na tisuče bo-jevalcev;  ne bo jih peljal k zmagi,   ampak v mesnico. Ruski  topovi  pred Drinopoljem grome Turškemu gospodstvu v Evropi konec.
Na bojišči samem je ta teden tekla kri curkoma. Iz Azije ni sicer nobenih posebnih novic, ker Rusi gotovo nočejo gnati Turkov proti Evropi; tim več jih je pa iz Rumelije. Ob Sumlji je bila huda bitva, pri kateri je padel poveljnik Turške čete, drug paša pa je bil hudo ranjen. Zmagali so Rusi. Silno fiuda bitva je morala biti 29. pret. meseca ob Ruščuku , ker so Rusi pod poveljstvom kneza-naslednika zajeli 5000 Turkov, 10 praporov in 30 topov. Ker se priprosti Turek ne uda" rad, se more soditi, da je Turkov padlo grozno veliko število. Zdaj imajo Rusi vzeti le še dve trdnjavi ob Balkanu: Sumijo in Silistro, pa ji bodo menda le obkolili, pa šli naravnost na Drinopolje, kamor jim je pot zdaj že odprta. Do Carigrada potem nimajo daleč in ker je Angležka vlada neki odločila, da se ne bo vstavi ljala Rusom, ako zasedejo Carigrad, je Turčija gotovo že v zadnjih zdihljejih. Tedaj bo tudi malo pomagalo, če se sultan zopet sprijazni z odpušenim Mi d ha to m kar se že nekaj Časa plete.
Črnogorci so prijeli trdnjavo Nikšič z vso silo; ker so vzeli in podrli že vse vtrjene prostore okol nje, mora pasti v par dneh.
Iz severne Amerike. — Danes ni konca ne kraja zmešnjav po svetu! Zdaj so se začele cel6 tukaj. 18, dne u. m. so se začeli po vseh železnicah Pensilvamta-Ohio puntati uradniki in delavci, ker jim je bila pL&ča znižana, in kakor v Ameriki v obče vse na veliko mero gre, tako se je punt delavcev razširil dalje. Samo v Pitsburgu znaša škoda, ki so jo puntarji po železnkah naredili, okoli 4 milijone, ker so pokončali 125 hlapon&v in 2000 voz. — Punti delavcev so podobni kugi, ki se širi po celem svetu. Tudi v predmestjih Dunajskih so unidan rogovilili tako, da so jih v Rudolfsheimu zaprli 50, v Atzgersdorfu pa 40. In še le te dni smo slišadi, da so po razglasu Tirolske vlade vsa delavska društva v Vorarlbergu prepovedana. — No, seme liberalizma iin brezverstva, združeno s pomanjkanjem zaslužka in kruha, bo čedalje tacega sadu rodilo, da bo groza.