KAKO URESNIČUJEMO LETOŠNJO RESOLUCIJO?
Odslej redno na skupščinskem 
zasedanju
Tovrslna infomucija bo odslej redno uvrščena na dnevne rede slehemega zasedanja obanske skupšane. Tako so sklenili delegati ni zadnjem skupščinskem zasedanju. Žal pa bo informacija poda-na le ustno, saj spričo »tehnologije« priprave delegatskega gradiva ne bi bilo mor zagoloiiti aktualne iii sveže informarije. !Na osnovi predlogov delegatov zbora KS pa bo predkgalelj skuša! ra/mislili o tem, da bi jo delegatski bazi puslali vsaj dva dni pred skupščin-sko obravnavo. S tem, tako so menili delegali, bi namreč lahko zagolovili plodnejšo razpravo.
Zal razprave o tej infonnaciji ni bilo na zboni združenega dela (za problematiko o gospodaijenju in težavah pa vemo, da še kako zadeva združeno delo!), delegati zbora KS so v razpravi sodelovali z vpralanji in ugotovitvami in pobudami, družbenopoiitični zbor pa se je enotno zavzel, da bi skušali to gradivo »opremitu- [udi s predlogi uktepov za izboljSanje in spodbudo prizadevanjem pri realiiaciji resolucijskih ciljcv.
Poslovanje se vendarle izboljšuje
V povzeti obliki bo tudi naše glasilo redno objavljalo to infonna-cijo.
Sliriraesečni podatki o gospodarskem poslovanju (industrijska rasl. izvoz) so nekoliko boljši m lahko bi rckli tudi spodbudnejši. Po lzjemno slabih rezultatih v letoSnjem januarju tudi v februarju in marcu ni bilo opazui skokovite rasti, se je v aprilu trend povečal. Kuraulativna rast industrijske proizvodnje v aprilu je večja za 7 odstotkov v primerjavi z lanskim - je večja od rasti v Ljubljani (3,5 odslotka) in v Sloveniji (dobra dva odstolka).
Z ozirom na količinski obseg jc industrijska proizvodnja v občini dosegla v Stirih mesecih 88,7 odstotka lanske. Ta podatek je posredoval republiški Zavod za statisliko, izdelan pa je na podlagi metodologije zajemanja podaikov po obstoječi nomenklaturi. Tak način izračunavanja količinskega obsega proizvodnje za večino organizacij ni primeren, zato so iskale svojo metodologijo, ki vključuje celotno proizvodnjo, upoSteva različno strukturo in kva-liteto izdelkov ter kolitino vloženega dela. Po tem, resnično vsebinsko zastavljenem zajemanju podatkov, pa je količinski obseg za dva odstotka večji. Največ se je povečala proizvodnja v Avto-montažnih TOZD-ih Grelnc naprave ir, Utensilia ter v Igu.
Na področju blagovne menjave s tujino smo za letos napisali v resolucijo 15-odstotno rast izvoza (na konvertibilno področje 18-odstotno) in 8-odstotno rast uvoza. Kaj belcžirao po štirih mese-
cih? Priblizujemo se 90 odstotkom izvoza v prvih štirih mesecih lanskega leta. Rezultati so mnogo boljši od tistega januarskega, ki je dosegal le indeks 67. Sicer pa je celotni izvoz v primerjavi z enotnim obdobjem preteklega leta za 12,9 odstotka nižji, vendar kaie iz meseca v raesec večji trend rasti. Ti podatki pa nam kažejo na zaostajanje v doseganju izvoznih ciljev v primeijavi z Ljubljano (na lanski ravni) in Slovenijo, (višja rast od lanske). Konvertibiini izvoi dosega le 62,6 odstotka lanskega, opazen je trend rasti. Na tako slabe rezultate imajo neposreden vpliv tri OZD in sicer Hoja (dosegli le 25 odstotkov lanskega izvoza), DO KIG (17 odstotkov lanskega in bo prenehala izvažati zaradi nezanimivih programov) ter Plutal (43 odstotkov).
Zaradi doseganja ugodnih cen ter gibanja tečaja dinarja je porastel izvm aa klirinško področje (26,4 odsiotka viSji izvoz od lanskega). Indeks uvoza sc je nekoliko zvišal in znaša 93,6, pozitiv-no je razmerje v strukturi uvoza (povečal se je uvoz iz kliringa). Nespomo je, da bomo na tem področju uspeli doseči lanske rezultate, za oceno o tem, ali bodo uresničeni resolucijski cilji, pa je 5e prekmalu.
V prvih Štirih mesecih je 24 vzorčnih OZD s podroija gospodar-stva povečalo priinerljivi dobodek (ta kazalec postaja spričo spre-memb predpisov vse bolj sporen) za 82 odstotkov, kar pomeni, da so dosegle 30 odstotkov planiranega dohodka za tekoče leto. V prvem tromesečju so z izgubo poslovale naslednje OZD: SCT TOZD Opekaraa (9 milijonov) Hoja TOZD Tesarstvo (11 milijo-nov), ItTV TOZD Galanterija (1,6 milijona), KIT LM TOZD Posestva (31 milijonov), Podjetje za urejanje hudoumikov (5 milijonov), KIT LM TOZD Strojni obrati Kozarje (6 milijonov), Pleskoobloga (0,6 milijonov) KPL TOZD Komunalne gradnje (48 milijonov) in Emonaprojekt (1,6 milijona). Skupno so izgube za 35 odstotkov večje od lani.
Reprodnktivna sposobnosl gospodarstva se je podvojila, z izje-mo gozdarstva (višje cene!?) dohodek po panogah enakomerno narašia, obveznosti iz dohodka so v padanju (vprašljiva je realnost podaika zaradi prenosa obresti). Spodbuden je podatek, ki prihaja iz znanstveno raziskovalnih organizacij, kjer beležijo izjemno do-bro poslovanje (podvojili so dohodek in potrojili akumulacijo).
Opazni so premiki na vseh področjih
V  prvih treh mesecih je bilo v občini povprečno zaposlenih 18.838 delavcev - torej za 1,5 odstotka vci kot lani, od tega je bila porast zaposlenih v gospodarstvu večja za 2,2 odstotka, v negospo-darstvu pa za 1,1 odstolka. Resolucijske usmeritve na področju zaposlovanja se ne uresničujejo, saj v gospodarstvu narašča hitreje, v negospodarstvu pa počasneje. Povprečni izplačani čisli osebni dohodek na delavca je bil v prvih treh mesecih 43.221 din, v gospodarstvu 41.024 in v negospodarstvu 47.705 din. Rtalni OD so za 3 odstotke višji kot v enakem obdobju lani.
V  kmetijstvu je zabeležena nižja proizvodnja - podatek za prirejo mleka nam pove, da je le-ta za 6 odstotkov manjša od lanske, pri tem pa je zabeležena porast proizvodnje v zasebnem sektoiju.
Odlok o vrnitvi cen posameznim proizvodom je dejansko priia-del trgoviao. ter mora negativno razliko ugotovljeno z znižanjem cen pobirati iz svojega dohodka. Primer: po oceni delovne organi-zacije Mercator to pomeni zmanjševanje dohodka za več kot 50 milijonov. Še to, zaradi adaptacijc je zaprta trgovina na Brdu, trgovino na Jezeru pa bo prevzel privatnik. Kljub izdanim soglas-jem k 9 lokacijam v mesecu marcu (v mesecu dni naj bi postavili kioske) za postavitev kicKkov v zadnjih dneh maja še ai bil postavljen nobeden!
20. maja je bilo v obtini 1492 samoslojnih obratovalnic (od tega 382 avtoprevoznikov) s skupno 1348 zaposlenimi. Ob tem je zanimiv podalek, da je vloženih 50 novih zahtevkov pretežno na mestnera področju.
Na področju dnizbenih dejavnosti so SIS v prvih Stirih mesecih realizirale 32,5 odstotka vrednosti svojih programov, kar je znatno več, če ta podatek primerjamo z istira obdobjem lani. Nadaljujejo se aktivnosti pri gradnji objektov iz prograraa Samoprispevka III. Za WO Lavrica še vcdno poteka postopek pridobitve zemljiši, zemljišče se pridobiva tudi za zdravstveno postajo Škofljica, priče-la se je gradnja WO Brdo. In kaj se dogaja na koraunalnem področju?
V gradnji je povezovalni kanal za Vnanje in Notranje Gorice ter primarni kanal v KS Ig. Dokončana je gradnja sekuodarnega kanala v VS - 1 Trnovo in RS-1 in RS-2 Jurčkova zastanovanjske objekte zadruge SCT. Pričela so se raziskovalna dela na Išicem vršaju za povečanje zmogljivosti in delo pri dokončanju vodovoda na Dobravici, v teku so priprave za horjulski vodovod. V zaključni fazi so dela pri izgradnji elektro investicij na Brezju pri Dobrovi, transformatorski postaji Vnanje Gorice in Žeje ter daljnovod Dobrova Grabcn 1 in Graben 2. V gradnji je tudi transformatorska postaja Gradišie pri Žebmljah, v pripravi pa TP Matena.
J. Domitrovič