Stanovstea organiszadfa JUV Iz fzvršnega odbora —iz Ivanu Dimniku, pretsedniku Jugoslovenskog učiteljskog udruženja — Beograd. — Sarajevo 9 jula. — Učiteljstvo Drinske banovine sa godišnje skupštine pozdravlja Tebe i saradnike kao pobornike narodnog i državnog jedinstva, neumorne radnike na kulturno prosvjetnom polju i neustrašive borce za zaštitu pravnog i materijalnog položaja učitelja. Istorija če cijeniti vaša djela. — Pretsednik Bilčar. —iz G. Ivanu Dimniku, pretsedniku Jugoslovenskog učiteljskog udruženja — Beograd. — Split. — Banovinska skupština srdačno pozdravlja želeči uspeh u radu za dobro škole i učiteljstva. — Pretsednik Marko Stojanac. —iz Brzojavne pozdrave izvršnemu odboru JUU v Beogradu so poslala iz svojih zadnjih zborovanj sledeča sreska društva: Imotski, Ogulin, Milno, Jajce, Krk. —iz Izvršnom odboru Jugoslov. učiteljskog udruženja Beograd. — Zagreb 12 avgusta 1937. — Banovinska skupština drugarski pozdravlja želeči od Izvršnog odbora uspešan rad za dobro škole i učiteljstva. Uprava. Iz druitev = JUU — SRESKO DRUŠTVO LITIJA sporoča: V začetku počitnic so pristojni funkcionarji pregledali članski imenik. Večina članov je zadostila društvenim obveznostim: članarini, podpornemu fondu po 3 din na mesec, plačali pa so tudi po 3 din za pravila. Apeliramo na vse zaostankarje, naj urede zaostanke ob prejemu avgustove plače. Dolžni znesek jim je bil javljen pred koncem leta. Vsi člani, ki bodo tekom počitnic zapustili zaradi premestitev srez, naj urede zaostanke v avgustu ali vsaj do 5. septembra (lahko v dveh obrokih). Kdor ne bo uredil zaostankov do takrat, bo predan za izterjanje advokatu. V tem smislu smo bili prisiljeni odkloniti tudi vse prošnje, da bi počakali z izterjanjem dolgov. Učitelji-pripravniki, ki so prosili za znižanje članarine do konca maja, so prejeli že obvestila o ugodno rešenih vlogah. Vse ostale prošnje, ki so dospele na sekcijo v juniju, so bile zavrnjene zaradi prekasnega termina. Če bo letošnja banovinska skupščina omogočila znižanje članarine za pripravnike, apeliramo na vse pripravnike našega sreza, da vlože prošnje za delni odpis članarine že takoj ob začetku šolskega leta. — Odbor. Poroflla + JUU SRESKO DRUŠTVO KRŠKO je zborovalo dne 19. junija t. 1. v Kostanjevici. Navzočih je bilo 46 članov, t. j. 37%. Pred prehodom na dnevni red je pozdravil tov. predsednik vse navzoče, zlasti pa predavatelja tov. Vranca in sres. pristava Puca. Ugotovi, da se je vršilo zadnje zborovanje v Kostanjevici še v predvojnem času. — Nato poda besedo tov. Herbstu, ki poroča o predsedniškem zboru. Sledilo je tajniško in blagajniško poročilo. Predavatelj tov. Vranc se predvsem zahvaljuje za pozdrave in poudarja, da se je rad odzval vabilu za predavanje, kajti slišaf je, da se je učiteljstvo krškega sreza že močno poglobilo v novodobni pouk. Tudi so mu nekateri tovariši že znani z raznih pedagoških tečajev. Govoril je o strnjenem pouku v teoriji in praksi. Svoje predavanje je usmeril tako, da je dal povod k razpravi o knjigi. Omenja, da je strnjen pouk klic nove dobe. V svojem diagramu, ki ga je narisal na tablo, nas je povedel daleč nazaj v predvojni čas, v čas srednjeveškega fevdalizma, gospodarskega liberalizma, nato v povojno socialno razgibano dobo. V predvojnem stanju šolstva vlada nekak individualizem, po vojni pa prehaja v nekak kolektiv. Grafično nam je pokazal, kako se je z razvojem gospodarstva razvijala druga panoga — psihologija. Pokazal nam je razvoj od John Sweka in Wundta preko raznih predvojnih struj psihologije do Sprangerja, Adlerja, Freuda in raznih drugih pedagogov. Poudarja, naj bi današnja šola ustrezala razporednosti razvoja v gospodarstvu, pedologiji, psihologiji in v vsem drugem. Poda nam grafikon o predmetnem pouku, delavnem pouku, koncentraciji in strnjenem pouku, ter nam tudi na konkretnem primeru »obravnava toplomera« kaj lepo poda razvoj obravnave v vseh štirih primerih. Pripominjal nam je, da je bistvo in izhodišče strnjenega pouka življenje, kateremu pa je zopet podlaga gospodarski razvoj. Zato pa je ravno potreba predvsem spoznavanje strukture domačega kraja. Ob koncu je še omenil ovire za izpeljavo strnjenega pouka, prenapolnjenost razredov, nestalnost, denarna kriza itd., ki že danes splošno dušijo rast našega šolstva. Debata k predavanju se ni razvila v večjem obsegu, ker knjiga o kateri se je vršilo predavanje še ni izšla. Za svoje predavanje je žel obilo zahvalo. Tov. Jurančič stavi sledeča dva predloga: 1. Učiteljsko društvo za krški srez zahteva od sekcije in centrale JUU, da se sestavi rang-lista učiteljstva po srezih, s katerimi se ugotovi napredovanje učiteljstva. 2. Organizacija naj pozove organizirane člane, da pojasnijo, kako so nekateri izmed njih bili premeščeni med šolskim letom po prošnji na nerazpisana mesta, ker je to proti obstoječim zakonom in uredbam. Predloga se soglasno sprejmeta. Tov. Jurančič prečita svoj načrt za proučevanje vasi in predlaga, da se vrši zborovanje krožkov v septembru. Za skupno zborovanje se določi oktober in naj bi se vršilo v Krškem. Za sklicatelje krožkov se določijo: 1. Hrovat Ivo za krški del, 2. Herbst Pavle za kostanjeviški predel, 3. Zdešar Henrik za Mirensko dolino. 4- JUU — SRESKO DRUŠTVO GORNJI GRAD je zborovalo dne 12. jun. 1937. v Gornjem gradu. Navzočih 28 tov. = 62 %. Pred zborovanjem so imele tovarišice kratek sestanek, na katerem so sklenile, da posebnega odseka ne bodo ustanovile, imele bodo pa svoje sestanke pred vsakim zborovanjem, da se bodo pogovorile o eventualnih predlogih za zborovanje in sploh o zadevah, ki se tičejo predvsem in neposredno učiteljic. Zborovanje se je vršilo po običajnem dnevnem redu. Tov. predsednik je podal situacijsko poročilo, dalje poročilo o predsedniškem zboru, o občnem zboru »Slov. šolske matice« in o »Roditeljskem listu«, ki ga bo izdajala »Pedagoška centrala« v Mariboru. Po čitanju dopisov je predavala tov. J. Golež o »Pomenu poklicnega dela za ženo«. Podala je zgodovino ženinega poklicnega udejstvovanja in vzroke, ki so ženo privedli v noklic, na to je nanizala vzroke nasprotovanja ženinemu poklicnemu udejstvovanju in prešla na pomen, ki ga ima poklicno delo za ženo, in sicer: za mater kot vzgojiteljico, za ženo kot človeka, ki je možu enakovredna, in za ženo kot osebnost, ki se more graditi le na podlagi gospodarske, družabne, duhovne nezavisnosti. Da bo to mogoče, je treba reformirati dekliško vzgojo, treba pa je tudi moža vzgojiti, da bo spoštoval njeno prizadevanje in upošteval njeno delo. Za predavanje je žela sicer tov. predavateljica splošno odobravanje, toda stvarna debata se ni mogla razviti, kar je deloma razumljivo z ozirom na temo predavanja ... Na zborovanju so se sprejeli razni poslovniki in predlogi za banovinsko skupščino. 1. Enkratna brezplačna vožnja v letu. 2. Kuluk naj se odpravi. 3. Šol. upravitelji naj prejemajo za svoje delo nagrado. 4. Monopol šolskih zvezkov in knjig naj se odpravi. 5. Stanovski tisk in »Mladinska matica« naj se reformirata. Tov. nadzornik je podal nekoliko pripomb k »Pravilniku o vzdrževanju nar. š. Šol. nadzornik tov. Jos. Korban se nato poslovi od zbranega učiteljstva, ker odhaja v pokoj. Vsem polaga predvsem na srce skrb za šolsko mladino in vestnost v službi, v izvenšolskem delu pa naj bo naloga učiteljstva zbližanje šole in doma. V imenu učiteljstva se poslovi od tov. nadzornika tov. predsednik s prisrčnimi besedami, ki jih je govoril kakor iz srca vseh zbranih. Kljub svojemu položaju je g. nadzornik znal vedno spraviti v sklad dolžnosti, ki sta mu jih nalagala zakon in služba, s tem, kar mu je nalagalo tovarištvo. In bil nam je vsem najboljši stanovski tovariš, njegovo očetovsko srce pa se je pokazalo ob nadzorovanju. Spominja se ga kot mladinskega pisatelja in mu želi, da bi še dolgo v miru užival zasluženi pokoj. — Učiteljstvo se je z dolgotrajnim odobravanjem pridružilo predsednikovim besedam in se prisrčno poslovilo od svojega izredno priljubljneega nadzornika. Hudales Oskar, preds. Jadviga Golež, taj. + JUU — SRESKO DRUŠTVO KRANJ je zborovalo v sredo dne 9. junija v narodni šoli v Lomu nad Tržičem. Predsednik tov. Rant je pozdravil navzoče tovariše in obžaloval nezanimanje tovarišev za stanovske zadeve, saj je bil odziv na zborovanju le malenkosten. Nato se spominja zgodovinskega dogodka majniške deklaracije, počasti umrlega škofa Ucelinija in čestita tov. Ločniškarju na imenovanju za preglednika za radovljiški srez. Poročilo o zboru predsednikov poda podpredsednik tov. Rape. Po končanem referatu poda še nekaj podatkov o stanju kontraktualnega učiteljstva in o napredovanju sreski šolski nadzornik tov. Rupret. Glede slabega materialnega položaja je bil sprejet sledeči predlog: Z ozirom na naraščajočo draginjo, ki jo prav posebno občuti gorenjsko učiteljstvo, naj posreduje sekcija pri oblasteh, da se to stanje popravi, sicer zapade učiteljstvo še v večje dolgove, kakor je že sedaj. Učiteljstvu naj se povrnejo vsaj odtegljaji pri zadnjih redukcijah, poročenim učiteljicam pa naj se da za enako delo enak zaslužek. Predlog sekcije glede izpremembe pravil se prečita in odobri. Tov. nadz. poroča, da sekcija glede razreševanja šol. uprav. ni pcv polnoma konsekventna. Na eni strani priporoča, da se šol. uprav. ne razrešujejo svojih dolžnosti, na drugi strani pa ima v pravilih točno rečeno, da naj se šol. uprav. s polnimi službenimi leti razrešijo upraviteljskih dolžnosti. Glede napredovanja učiteljstva se soglasno sprejme predlog nadz. tov. Rupreta, da učiteljstvo avtomatično napreduje. Prednvanje tov. R. Debelaka o etičnem in cstetičnem izživljanju kmeta je bilo vzorno, oblika posrečena, kar je dokazovalo burno odobravanje. Za banovinsko skupščino se odobrijo sledeči predlogi: 1. Dnevničarjem in pripravnikom naj se zniža članarina. 2. Zastopniki našega društva naj pridejo v sekcijski finančni odsek. 3. V pisarni JUU naj se zaposlijo brezposelni učit. abiturienti. 4. Tov. Lapajnar predlaga, da naj zaradi gmotne stiske učiteljstva izbaja »Učit. tovariš« na štirinajst dni in rubrika, kaj pišejo časopisi o učiteljstvu, naj se ukine, ker to izve vsakdo že iz dnevnikov. Tako bi se lahko vsaj nekoliko znižala članarina. Za delegate na banovinsko skupščino so bili izvoljeni sledeči tovariši: Rant, Malenškova, namestnik Kus. Na državno skupščino v Skoplje pojdc društveni predscdnik tov. Rant, v primeru potrebe pa tudi tov. Rape. Ker ni bilo drugih predlogov, zakljuei predsednik zborovanje, želeč učiteljstvu najboljših počitnic. Tov. Kusova nam je kot domačica pripravila kosilo v šoli in le prehitro je minil tako lep dan, preživet med tovariši. F. Rant, preds. KuS, tajnik. + JUU — SRESKO DRUŠTVO PTUJ je zborovalo skupno z ormoškim društvom dne 17. IV. v Ormožu. (Poročilo je dospelo 17. VII. — Ur.) Takoj v začetku zborovanja se tov. predsednik v izbranih besedah spomni dveh umrlih tovarišev: Lapajneta in Stoklasa. Predsedniško situacijsko poročilo je vsebovalo vprašanje amandmana o delnem celibatu učiteljic, šolska in prosvetna vprašanja, učiteljska vprašanja in vprašanja otroka v splošnem. In v tem smislu gledano, nas ta vprašanja dovedejo do vprašanj pridobitne, ekonomske, socialne in kulturne politike današnje družbe. Bistvo sodobnosti šole in učiteljevega udejstvovanja mora biti zato postavljeno le na sodobno strukturo družbe, na sodobni položaj, ki je okrog otroka, učitelja in šole. Učiteljski pokret naj bo res pokret, in sicer v okviru strokovnega vglabljanja in študija. PnrnčilQ_g Učit. pokretu sta podala za ormoško drultvo tov. Klemenčič, za ptujsko pa tov. J>Łgula. Prvi je podal zgodovinski pregled učiteljevega dela pred narodom in poudaril, da so razmere take, da mora učitelj poznati razmere In da je pomembnost pokreta ravno v tem, ker je vzniknil od spodaj. Tov. Šegula pa je tolmačil program in prečital nekaj poročil o pokretski misli v raznih časopisih in revijah. Hotel je s tem tudi na zunaj poudariti, da je Učit. pokret na pravi poti. Tovarišica Kerblerjeva je podala referat o svojem delu in izkušnjah s Fleretovo čitanko. Vidrova čitanka ni psihološki in fizio- loški utemeljena kot Fleretova, ki je zgrajena na temelju novodobnih načel. — Spajanje glasnikov je znana težava v elementarnem razredu. Vzrok ji je navadno napačcn postopek brez spojitve optične zaznave k ustni spojitvi, kar pa sta dve duševni funkciji. Po Fleretovi čitanki pa daje deca sama ustno spojitev, in sicer zavestno. Tudi pisanje zahteva Fleretova čitanka v drugi polovici leta, dočim v splošnem začnemo istočasno s čitanjem, kar je brez vsakih vaj in potrebne fiziološke priprave po dognanjih ameriških psihologov preuranjeno. Razvila se je enkrat stvarna debata, ki je končno izzvenela v nujnost enotnih čitank v našem srezu. Z glasovanjem se je članstvo obeh društev, ormoškega in ptujskega, odločilo za Fleretovo čitanko in je bila sklenjena tudi tozadevna resolucija. Izvoli se petčlanski odbor, ki si razdeli med seboj posamezna poglavja zakona o nar. šolah in katerim pošljejo upravitelji vse to zadevne predloge, ki jih pretrese in si jih osvoji učiteljstvo na domači konferenci. Tajnik:Predsednik: Andrej Debenak.Drago Zupančič.