Leto VII, Stev. 237 Ljubljana, četrtek 14. oktobra 1926 Poštnina pavšalirana. Cena 2 Din = Izhaja ob 4. zjutraj, s* Stane mesečno Din as-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo i Ljubljana, Knafiova ulica Stev. $fL Telefon žtev. 72, ponoči tudi štev. -t«.. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnfStvo: LJubljana, PrelernoT« ulica št. 54. — Telefon št. 36. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 45« Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem Cek. zavoda t Ljub-jana St. 11.841 - Praha tedaj ne bila rešena, da bi bi! za predsednika izbran človek. ki bi bii protiven eventualni kasnejši vladi 111 koaliciji. Zanimivo je omeniti, d.i so vsi znani faktorji sedanje vlade storil! vse napore, da se ostavka vlade čim dalje zadrži. Zaio je dr. Srškič proslo noč šel v Topolo, drugi dan za njim pa Uzunovič. Razpoloženje in naziranje v parlamentarnih klubih Velika radost pri pašičevcih. — ne bodo hoteli z davidovičevci. krizo in volitve. — Klerikalci bi Beograd, 13. oktobra p. Politični dogodki včerajšnjega in današnjega dne so vzbudili v parlamentarnih klubih med poslanci nenavadno veliko živahnost. Vsevprek se vneto razpravlja o krizi vlade ter dela vsako-iake mogoče in nemogoče kombinacije. One politične eile, ki se v času vsake krize pojavijo, da s spletkami vplivajo na razplet vladne krize, so že stopile v akcijo, pa se zato za kulisami kujejo vsakojaki načrti za razne kombinacije. Najbolj živahno je v radikalskem kluba, kjer vlada pri pašičevcih veliko veselje, da je prišlo do ostavke Uzunovičeve vlade. Do jutri zvečer pričakujejo povratek Nikole Pašiča, da bo prevzel ministrstvo v svoje roke. Ko se je ta vest javila v radikalskem klubu, so prirejali pašičevci Pašiču burne manifestacije. Pašičevci povdarjajo, da je treba proti Stepanu Radiču nastopiti z vso brezobzirnostjo. Davi je prišel v Beograd Aca Stanojevič. Dopoldne je dolgo koaferi-ra! z Uzunovičem. Potem se ie v hotelu Pariz sestal z Ljubom Živkovičem, Ili.io .Mi-hajlovičem, dr. Ni kolo Nnvakovičem, Krstom Miletičem, dr. Janjičem in drugimi, ki so vsi pristaši Pašičove orijentacije. Vaš dopisnik je imel priliko razgovarjali s šefom demokratske zajeosledicau krize vlade, vendar pa je na vprašanje d> pisnika, kaj je s ponudbami, ki jih delajo radikali dem ikratski zaje inici za vstop v vlatio, Davidcič odgovoril: cTake ponudbo so mi niso Cajole. Smatram za resne samo one ponudbe, ki bi m; jih stavil sama oni. ki bo imel la.-ndat od kralja. Ostalo je vse Slabi izgledi za stavkujoče rudarje Delavska stranka proti osemurnemu delovniku v rudnikih. — Rudarji se v vedno večjem številu vračajo na delo, ker jim primanjkuje denarne pomoči. Margate, 13. oktobra s. Na konferenci delavske stranke je bil s 13.315 proti 2CO.OOO glasovi sprejet predlog, ki se izreka proii uvedbi osemurnega delovnika v rudarskih obratih. Danes ie konferenca na predlog Macdo-r.alda z veliko večino sklenila zahtevati od vlade, naj odvzame brez odškodnine vsa zemljišča, ki jih lastniki ne obdelujejo. London, 13. oktobra (lo) Danes se ;'e število delavoljnih rudarjev zopet povišalo za 7000. Po uradnem poročilu dela sedaj v premogovnikih 224.806 rudarjev. Poročilo delavskega voditelja na včerajšnjem sesta.i-ku delavske stranke, da se rudarji ne morejo več nadejati denarne podpore, bo naibrže odločilo za nadaljni razvoj premogovne krize. Macdonald jc rudarjem jasno povedal da edino, kar more storiti delavska stranka je, da nadaljuje bitko v parlamentu za nacionalizacijo rudnikov. Splošno se pričakuje, da se bodo rudarji spričo sedanjega stanja stvari hitreje vračali na delo. Tajnik za notranje zadeve Williams John Davidovič meni, ida radikali — Pribičevič pričakuje težko šli najrajše v vlado s Pašičem. samo ugibanje. Radikali ue aiislijo resno lut sodelovanje z nami, ker v:'Jo, da bi vstopom v vlado oni delili io, kar sedaj imajo: volilne, jioslaniške manoace in ministrske portfelje, za rijili pa jc gla'iio. d t se v k« nikdo ne vtika. Zato bolj š!i raj5i z onimi, s katerimi ninuijo skujmega olilaega terena.» Danes popoldne je imel jjoslaniški klub SDS svojo klubovo se.io, na kateri se je razpravljalo o politični situaciji. Klub bo jutri razpravo nadaljeval. Ko so novinarji obvestili Svetozarja Pribičeviea o padcu vlade, ie izjavil: : To je ghtpo, da pada vlada vsled takega incidentu. Bilo ie mnogo večjih stvari, pa sc 11 i nič zgodilo. To, kar je Stjepau Radič rekel v Zagrebu, da je 011 domačin, je pravzaprav bistvo njihovega sporazuma«;. Na vprašanje novinarjev, kaj misli o krizi vlade, ic Pribičevič odgovoril: -Kriza je težka in bo verjetno dolgo trajala, misiiui pa. da bo končala z volitvami.*: Poslaniški klub SLS je imel zvečer seja. Po seji je bi! izdan komunike, da so razpravljali o situaciji, ki je nastala po ostavki Uzunoviča. Iz klerikalnih vrst se doznava, da klerikalci še niso dobili službene ponudbe za vstop v vlado, dasi se zato posebno trudijo in delajo vse napore za vstop v v!.,-do. To ponudbo pričakujejo klerikalci z\i jutri. Izjavljajo ,da b; najraje vstopili v Pašičevo vlado, ker ie to vlada močne avtoritete. Pod njo se ne bi moglo goditi to, kar se je dosedai delalo. Klerikalci posebno na-glaša.io, da so demokrati ustvarili zajednieo zato, da bi vstopili v vlado, pa zakaj bi to-, rej oni ne vstopili v vlado? son je pri otvoritvi mednarodne razstave izumov izrazi! upanje, da se bosta obe stranki poravnali in končali boj, ki resno ogroža gospodarsko pozicijo Anglije. Nai boreči se stranki pomislila, da traja boj že dovolj dolgo in da je čast obeh strank dovolj varovana. I)e!o naj se prične povsod v dobrobit rudarjev iu lastnikov in posebno še velikega dela prebivalstva, ki trpi ravno-tako kot premogovna industrija sama. London. 13. oktobra s. Delegati delavcev, ki opravljajo varnostno službo v rudniki',1 so soglasno sprejel: predlog, s katerim se potrjuje sklep, da jc treba nadalievanje delu priporočati in ohraniti varnost v rovih. Angleška zvezna delegacija varnostnih delavcev se je stavila delavskemu ministru na razpolago, da tako uredi spor v premogovni industrij:. Železniška nesreča Berlin, 13. oktobra, (be.) Pri Scbarleju r gornji šleziji sta zadela dva vlada drug t)l> drugega. Ubiti sta bili dve osebi, Madžari in mi Najvažnejša novost politične situacije v podunavski srednji Evropi je zbliževanje med Madžarsko in Jugoslavijo. Začelo se ie z znanim Horthyjevim govorom o priliki inohaske proslave, v katerem je naglašal historične skupnosti med Madžari in Jugosloveni. Spočetka ie naša javnost ostala napram madžarskim besedam zelo skeptična, toda polagoma se je pričelo kazati, da se v Pešti ipak zares vrši pre-okret. Sedaj ni več dvoma. Tako z naše oficijelne kakor tudi z merodajne madžarske strani so se izrekle izjave, ki pričajo, da je stvar vendarle resna in resnična. Med obema državama se je pričelo zbliževanje; vršila so se že pogajanja in kakor vse kaže, nismo več daleč od časa, ko se bo med nami in Madžari podpisala arbitražna pogodba. To je vsekakor dober znak. Več gotovo ni pričakovati, vsaj ne za začetek. Dandanes je običajno, da se podpisujejo razsodiščne in garancijske pogodbe med državami po vzoru locarn-ske; do te stopnje se seveda duhovi na Madžarskem še niso pomirili. Ali to more slediti pozneje; razsodiščna pogodba sama je danes dober prehod iz napete dosedanje situacije na pot medsebojnega zaupanja in zbližanja. Madžarska stavlja, kakor je videti, zbližanje z Jugoslavijo v neposredno zvezo z dodelitvijo madžarske cone v enem naših jadranskih pristauišč. Mi smo že svoj čas naglašali, da ima za Madžarsko od vseh njenih sosedov največji pomen baš naša država, ker vodi preko našega teritorija pot na morje. Očividno ie ta moment za pe-štanske politike zares odločilnega pomena. Nam more biti to samo po godu. Naša pristanišča so mlada in čim več pomorskega prometa navrnemo vanje, tem bolj koristno je to zanje in za vso državo. Političnih ali kakršnihkoli zlih posledic se pri tem ne bojimo, kakor n. pr. Grki glede Soluna, zato moremo Madžarom ustreči v veliki meri. V prvi vrsti prihajajo v pošte tariiske ugodnosti, ki bodo morale biti osobito za Split znatne, ker je do njega železniška prcga preko našega ozemlja od madžarske meje znatna; sicer bi mogla Reka s pridom konkurirati. Pri tej priliki se pokaže z vso evidenco, kako velikega pomena je, da čim prej zgradimo normalnotirno železnico od Beograda čez Sarajevo na Split, s stransko progo od Podrinja v Vojvodino, da se skrajša pot iz Madžajske, osobito iz južne, do našega najbolj urejenega jadranskega pristanišča. Italijanska javnost je postala nemirna. Zdi se ji očividno samo ob sebi ranljivo, da bi mi morali favorizirati njeno Reko na škodo lastnega Splita. Res, da je bila Reka nekdai glavna Iu-ka Ogrsfke, ali to je bila druga Reka, ne italijanska. Danes se ji lahko izognemo in v koliko damo našim sosedam po našem teritoriju tarifne ugodnosti v smeri na Reko, to zavisi pač od nas. Naše vnanje ministrstvo bo imelo simpatije celokupne javnosti na svoji strani, ako vztraja v smeri, ki jo kaže njegova politika v teh problemih. V jugovzhodni srednji Evropi imamo tedaj važne novosti. Madžari jišGejo sprijaznenja z nami, Nemci v Češkoslovaški stopajo v vlado njim ue simpatične narodne države, tudi Bolgari skušajo napraviti vtis poboljšanja v odnošajih z nami. Vsi ti pojavi so pričeli približno v istem času. kar kaže, da jim morajo biti vzroki skupni. Zdi se, da je ta skupni vzrok — pristop Nemčije v krog Društva narodov in pomirjenje na Zapadu. s čemer so izgubile vse revanšne želje okrog nas moralno oporo in vzpodbudo. Ta domneva nam daje unan.ie, da bo pomirjenje v jugovzhodni Evropi napredovalo tudi še nadalje. Prekrižani italijanski računi Rim, 13. oktobra o. Politični dogodki t tsrednji in vzhodni Evropi zelo malo zanimajo rimsko časopisje. Izjemo tvori le današnja oiicijozna ^Tribuna?, ki posveča spremembi v češkoslovaški vladi daljši komentar, v katerem pravi: Izgleda, da je dr. Beneš likvidiran. Vse kaže, da se njegov dopust spremeni v odpust- Z njim pade tudi njegova politika, ki že delj časa ni uspevala, Mala antanta pa je izgubila sleherni pomen. Ta politična grupacija pa je bila Benešev otrok. Novi dogodki so spremenili mednarodni politični položaj, hkrati pa je zatem-nela v Podonavju in na Balkanu francoska zvezda, ki je prej tako močno svetila. Vstop Nemčije v Društvo narodov in stremljenje nemške politike po razširejnju svojega vpliva bodo imeli tudi tukaj svoje posledice. Naibržc ni samo zgolj slučaj, da zasede istočasno z vstopom Nemcev v češkoslovaško vlado Beneševo mt?!o češkoslovaški poslanik v Berlinu dr. Krofta. Na drugi strani pa se med Jugoslavijo in Madžarsko vrše pogajanja za prost izhod Madžarske na morje- Toda Rumunija, Češkoslovaška in Jugoslavija so se zvezale za morebiten 6kupen nastop proti Madžarom. Samo to je še ostalo od Male antante. Pozdrav naših Nemcev nemškim češkoslovaškim ministrom Beograd, 13. oktobra, p. Poslanci nemške stranke v Narodni skupščini so danes po* slali novo imenovanima nemškima ministro* ma v češkoslovaški vladi nastopni pozdrav« ni brzojav: »Nemški poslanci Narodne skup ščine kraljevine SHS pozdravljajo vstop nemških zastopnikov v vlado Češkoslovaške republike kot nado na blagotvorno skupno delo narodnosti vaše države in kot začetek za splošno pravično rešitev narodnostnih vprašanj. Za stranho Nemcev kraljevine SHS: dr. Franc Moset.» Deveta češkoslovaška vlada Nekoliko zgodovine iz čsl. notranjepolitičnega razvoja. •1 Praea, 13. oktobra. Nova češkoslovaška vlada, ki je bila imenovana si oči, je deveta, odkar se je ustanovila Češkoslovaška republika. Prvi kabinet je bil sestavljen dne 14. novembra 1918., nekaj dni po prevratu in je bil vlada narodne koalicije. Njegovi člani so bili vzeti iz vrst revolucionarnih reprezen-tantov Narodnega sveta. Na čelo tej prd vladi stopil dr. Karel Krama?. V nari*!ni koaliciji so tli. narodni dem ikra t je, * ei;al ni demokratje in češkoslovaški socijalisti s po tremi, republikanci {agrarci) s štirimi in češkoslovaška ljudska stranka (klerikalci) skupaj s slovaškim krilom, ki se je kasneje odcepilo ter pretvorilo v samostojno ludovo straiiko (Hiinkovci) z enim ministrom. Okrepitev socialističnih skupin je doved-la do padca te vlade in do kabineta tako-zvane rdeče-zelene koalicije, v kateri so bili zastopani obe socialistični skupini in agrarci. Tej vladi, ki je bila imenovana dne 8. julija 1919, je stopil na čelo socialni demokrat Vlastimil Tusar, ki je pozneje umrl ket poslanik v Berlinu. Socijalni demokrat-je in češkoslovaški socijalisti (narodni socijalisti) so imeli v tej prvi Tusarjevi vladi po štiri ministre, agrarci pa pet. Tretja češkoslovaška vlada je bila sestavljena zopet pod Tusarjem, v smislu izida novih volitev v maju 1920. Volitve, ki so prinesle češkoslovaškim meščanskim strankam 49.4% in češkoslovaškima socialističnima strankama 50.6% vseh glasov, so imele za posledico rekonstrukcijo kabineta. Sedaj so dobili socijalni demokratje šest, agrarci pet, češkoslovaški socijalisti dva in narodni demokratje enega ministra. Odcepitev komunistov od socijalno-de-mokratske stranke je dovedla do ostavke druge Tusarjeve vlade, ki ji je dne 16. septembra 1920. sledil četrti kabinet, uradniški, ki mu je stopil na čelo predsednik politične deželne uprave na Moravskem, dr. Jan Černy. Celo leto so potrebovale češkoslovaške stranke za notranjo konsolidacijo. Dne 2, ki so v smislu mirovne pogodbe nedopustni, ker mora vsak član nemške na-jemniške armade skleniti pogodbo za celih 12 let službe, ko vstopi v vojSko. Reichswehr pa je tudi izven svojih vrst podpirala in pomagala k formaciji in izvežbanju militaristLnih organizacij s tem, da jim je dajala na razpolago sredstva, orožje in inštruktorje. Večkrat smo že na tem mestu s številkami pokazali, kako ogromne vsote troši danes nemška republika na sorazmerno majhno dovoljeno vojsko, vsied česar je popolnoma upravičena sumnja, da je šel velik del armadi namenjenega proračuna za cilje, ki ostro nasprotujejo določbam mirovne pogodbe. Na ta način se je posrečilo ustvariti v Nemčiji široko vojaško organizacijo, ki je v stanju v par mesecih postaviti ves nemški narod na noge kot izvežbano vojsko, ki ji je današnja Reichsvvehr kader in matica. Navzlic vsem intenci-jam versajske pogodbe danes Nemčija ni razorožena. marveč razpolaga s čisto resno in nevarno bojno silo. Glavno zaslugo za novo nemško vojaško organizacijo ima odstopivši komandant Reichsvvehra general v. Seekt ki mu danes cela Nemčija — celo demokrati — priznava to veliko zaslugo za domovino. General von Seekt je bil oni. ki je neprestano kljuboval zahtevam medzavezniške kontrolne komisije in konference veleposlanikov po reme-durah v nemški armadi. Von Seekt se je obdržal na čelu nemške vojske navzlic brezuspešnim intervencijam antantnih držav, ki so zahtevale njegov odstop. Držal ga je njegov veliki ugled v armadi in držal ga je vojni minister, demokrat Gessler kljub vsem težavam, ki jih je imel zategadel z medzavezniško kontrolno komisijo. Razumljivo je tedaj, da je padec generala von Seekta izzval velikansko senzacijo. Senzacije pa ni treba iskati v aferi, ki je bila povod Seektovi demi-siji, ker je ta afera pravzaprav malenkostna in je Nemčija podobnih in še hujših reči vajena. Pomisliti nam je treba n. pr. samo na razmere na Bavarskem. Dejstvo, da je starejši sin bivšega prestolonaslednika Friderik - Viljem mogel vstopiti kot začasni dobrovoljec v potsdamski polk Reichswehra, v katerega je inkorporirana ona stotnija bivše cesarske garde, ki so svojčas običa-vaii v njej služiti člani Hohenzollern-ske hiše, je sicer oster prestopek zoper versajsko pogodbo. Prav tako je karakteristična za razmere, ki vladajo v nemški vojski, činjenica. da so oficirji izkazovali mlademu princu vse časti, ki pripadajo kakemu bodočemu suverenu. Vendar ta dogodek ne sme začuditi nikogar, ki pozna duh v višjih sferah Reichswehra in je zasledoval temne spletke, ki se kujejo v Potsdamu, tej trdnjavi starega nemškega imperijaliz-ma. Prava senzacija Seektove nemilosti je v tem, da je sploh moglo priti do demisije bivšega vodje nemškega Reichsvvehra. da je imel vojni minister Gessler poguma nastopiti proti Seektu. ki .ie odgovoren za potsdamsko afero, in da se je z dr. Gessler.iem solidarizi-rala cela vlada, tako da je moral končno državni predsednik Hindenburg sprejeti Seektovo ostavko in imenovati novega <^šefa armadnega vodstva* v osebi generallajtnanta Heyeja, ki uživa kolikortoliko zaupanje pri republikancih. Seektova odslovitev je trd udarec za nemški imperijalizem in prva manifestacija energije državne vlade v tei smeri. Zdi se. da se Marsov kabinet čuti dosti sigurnega, da se upre prepo-tenci militaristov in jih zavrne k disciplini. Ako je to opogumljenje berlinske vlade plod razgovora v Zenevj in v Thoiryju. tedaj bi bil s tem podan precej verjeten znak. da odgovorna nemška vlada vendarle resno misli s politiko sprave in pacifizma. Sokol Pevski zbor Sokolov. V petek, dne 15. t. m. sodelujemo na zaključni javni telovadb bi tečajnikov, ki bo ob 20. uri v telovadb niči Ljubljanskega Sokola, Narodni dom. Zato imamo pevsko vajo v četrtek, 14 oki tobra, ob 20. uri v Glasbeni Matici, ki naj se je vsi »Trubači® udeležijo točno in pol; noštevilno. Zdravo! Trubač«dirigent. dobro obiskan sestanek duhovščine, kj ne odobrava po;itike vodstva SLS Bili so med drugimi navzoči kononik Šiška, dekan Koblar, duh. svet Šare, bivši dežel, posl. Piber, župnik Golf, župuik Štraj-har, šentjakobski župnik Barle, župnik Oblak in tudi nekaj mlajših duhovnikov, ki se dosedaj še niso aktivno udeleževali akcije starejše duhovščine. Več duhovnikov je poslalo opravičilna pisma, da so radi službenih poslov zadržani, a se strinjajo z vsemi sklepi sestanka. Sestanka se je udeležilo tudi nekaj laji-kov, tako gg.: Peterca, Ivan Kregar. bivši dež. posl. Bartoi m pozneje tudi dr. Vladislav Pega«. Na sestanku so razmetavali splošno gospedarsko-politično situacijo. 2:asti Pa položaj, kj je nastal j SLS do nede'j-ski seii r.'enega vodstvi kjer ie hila lietl drugi .) izražena želji. 'Kij ii se p-e I st arkinim zauu i.s<:m zborni, ki se vrši danes v Celju, nasprotja med vodstvom SLS in opozicLjonamo strujo duhovščine izgladila vsaj v toliko, da bi bil mogoč kak modus vivendi. Hotelo se je baje za kompromisno rešenje spora med obema str.-nnva predlagati, da bi mesto odstopivšega 1. podpredsednika prof. Remca bi! izvoljen za po-sU-vodečega podpredsednika kak pristaš skupine takozvanih klerikalnih srarinov. V tej kombinaciji se je imenovalo tudi ime dr. VI. Pegana. Včerajšnji sestanek duhovščine za vodstvo SLS ui rodil zaželjenega sadu. Splošno se je povdarjalo. da ni nobenega vzroka izpremin.iati dosedanje držanje napram vodstvu SLS. O kakem medlem kompromisu ne more biti govora. Kako malo ceni vodstvo SLS bivše zaslužne organizatorje SLS je pokazal sani nedeljski sestanek vodstva, kjer je bil župnik Golf. ki se ie hotel udeležiti vodstvene seje odstranjen iz sejne dvorane, dasi ga je tiakaj pripeljal s seboi neki klerikalni poslanec. Med starimi duhovniki vlada radi tega incidenta veliko ogorčenje. O njihovem razpoloženju se je napram našemu poročevalcu izrazij ugleden član stare skupine lakonično: «Vsi smo kakor sršeni!» Živahen predmet diskusij na včerajšnjem sestanku opozicijonalne duhovščine ie bil tudi nedeljski nastop doktorja Korošca, ki je z ogorčenjem izražal svoje nezadovoljstvo nad tiskom SLS. Glede odstopa prof. Remca so govorniki naglašali. da je to čisto «na-vaden bi um, ker ni dvoma, da bo prof. Rcmec skušal vplivati na vodstvo stranke izza kulis, kar je _bila njegova praksa tudi popreje za Šusteršičevih časov, saj ie bil on glavni povzročitelj in aranžer padca dr. Šusteršiča. Na sestanku se je končno ugotovilo, da raste število duhovnikov zlasti tudi med mlajšo generacijo, ki so vedno bolj nezadovoljni s politiko SLS in so pripravljeni sodelovati v organizaciji odpora proti ofici.ielnemu vodstvu SLS, Politične beležke Radič ne varjame vestem o demisiji V torek zveče: se je lahko že z vsq gotovostjo računalo z demisijo vlade, ki je včeraj po vseh dogodkih nujno sledila. Le St Radič ni maral verjeti v možnost demisije. Ko so ga uatnreč ponoči vprašale nekatere redakcije telefonično, je na zatrdila, da je g. Uzunovič nesel ostavko v Topolo, odvrnii: »To ui v redu! Tako se nismo zmenili. Mi imamo večino in lahko delamo!« Obenem je povdarjal, da še ne verjame vestem o demisiji vlade, da pa je njemu in njegovi stranki vseeno, kako sc bo položaj razvijal. Koraiža radičevcev seveda ni tako velika, kakor bi jo v svojem iznenadenju rad predstavil Radič. Beograjski listi beležijo, da so radikalski ministri predložili vladi v svrho mirne poravnave zagrebških incidentov, da se Radič opraviči napram vladi, o čemer bi se izdal poseben komunike z obžalovanjem izpadov Ta predlog pa je bi! gladko odbit in zdaj menda že tudi Radič verjame, da je vlada res demisijonirala. Priprava SLS na kapitulacijo Dr. Korošec je na shodu v Brežicah 3. t. m. med drugim izjavil tudi tole: = Ia na vlak in se odpeljala v Cherbourg. Kongres francoske radikalne stranke Pariz, 13. oktobra, s. O jutrišnjem kongresu radikalne stranke, ki se bo vršil v Bordeausu, se izve da bo ime! Herriot uvodoma velik govor, v katerem bo zagovarjal svoio politiko. Pri tei priliki bo zvrač3l odgovornost za neuspeh politike kartela r.a socijaliste. V ostalem pričakujejo ostrega spopada med Herriotom in Caillausom. Za mesto predsednika radikalne stranke se imenuje mnogo kandidatov ket Daladier, Maivin, Chautemps Renault in drugi. Pogoj je, da bo Sarraus definštivno odklonil ponujeno predsedniško mesto. Spor med Argentino in Vatikanom Rim, 13. oktobra k. Z razglasitvijo imenovanja nuncija za Argentino v osebi kuezo-škofa Cortesij.a v »Osservatoru Romanu« in istočasno napovedjo, da bo prevzel kne-zoškoii.io v Buenos Airesih frančiškan Bota-ro, je rešen spor med Vatikanom in Argentino ki ie trajal dve leti. Spor je nastal vsled tega. ker Vatikan za knezoškota ni hotel potrditi onega, ki ga ;e predlagala Argentina. Oproščeni iašistovski nasilneži Rim, 13 oktobra. Ko je bil due 12. sspu umorjen fašistovski vodia Casalini, vdrli, ko se je razširila ta vest, nekateri fi-šisti v redakcijske prostore uuitarističuega lista ^Giustizia^. Danes so se mora'.i nasilneži zagovarjati pred sodiščem, pa so bili vsi oproščeni. Velik vihar v Šoaniji in severni Afriki Madrid, 13. oktobra (du.) V vsej Španiji divja silen vihar z velikimi nalivi. V Iuki Manava je vihar popolnoma porušil vse pri. staniške naprave Madrid, 13 oktobra (du.) Nad severno Afriko divja silen vihar, ki je napravil ve, liko škodo. Posebno težko prizadeto je me= sto Casablanca. Podrobnosti še manjkajo Vihar na Helgolandu Helgoland. 13 oktobra, (be.) Vihar je po-, rušil glavni valobran. Veliko zemlje je mor= je odneslo. Lvka ie popolnoma pod vodo in vse naprave za ribji lov so bile popol« notna uničene. Proslava patrijarha Dimitrija Patrijarh Dimitrije, vrhovni poglavar srbske pravoslavne cerkve, bo praznoval v kratkem SOIetnico rojstva. Visoki dostojanstvenik si ob tej priložnosti prepoveduje sleherno slavje, kar je sporočil tudi svojim prijateljem, in se je odrekel eelo čestita-aijem. Dcba našega življenja, pravi pre-vzvišeni patrijarh, ni osebna zasluga človekova, marveč dar božji, katerega mora dober kristjan provesti v izvrševanju dobrih, begoslužnih del. Kakor doslej, namerava patrijarh tudi v bodoče posvetiti vse svoje sile srbski pravoslavni cerkvi ter njenemu duhovno-pro-svetnemu delu. Prijatelje in častilce prosi, naj mu pomagajo pri tem delu, kar bo najlepša njegova in njihova krstna slava. Tako daje patrijarh s svojo skromnostjo vzgled za povzdigo cerkve slehernemu verniku. Lep uspeh naše domače avijatike Naša avijatika je še zelo mlada, beleži pa kljub temu, da jc še takorekoč v povojih, lepe uspehe, ki so, ua žalost, združeni tudi z žrtvami. Posebno rekordna tekma v Novem Sadu in obisk naših avijatikov v državah Male antante pa sta doprinesla njenemu slovesu in pokazala, da nismo šele na prvi stopnji, temveč da napredujemo tudi tu in da se do neke meje lahko merimo z našimi sosedi. Domača tvornica za aeroplane se zida v Kraljevu ter bo izdelovala aparate za vojsko iu za civilno uporabo. Medtem pa so naši avijatiki že napravili v delavnici zra-koplovnega polka v Novem Sadu prvj tip našega aviiona »Fizir«.-, ki nosi ime po konstruktorju, inženjerju Fizirju. Inženjcr Fizir je začel graditi svoje letalo pred poldrugim letom. Po mnogoštevilnih poskusih mu jc dal končno obliko, eksperimente z njim pa jc izvedel pilot Vladimir Strižcvr-ki. Prvič sc je Fizir dvignil duc S. t. m. Preletel je progo Novi Sad-Skopl.jc-Mo-stur-Railovac-Zagreb-Novi Sad. To zračno črto ie premeril ob 6.15 zjutraj do 17.40 popoldne. Ostal je torej v zraku S ur in 40 minut ter absolviral 1410 km. sFirir« ima prostora za dva letalca ter je opremljen z motorjem tipa Maybaeh, ki razvija 360 konjskih sil. Povprečna brzina letala znaša 176 km na uro. Dvigne se lahko v višino 6000 m ter vzame s seboj na krovu do 250 kg tovora. Avijon ima to prednost pred Breguetom XIX., s katerimi operira naša zračna mornarica, ker se dvigne v zrak lahko 7 minut pred njim in doseže tudi znatnejšo višino. Tekmovalno streljanje v Zagrebu Ob proslavi SOletHice obstoja Jugosiovenskega šumarskega udruženja so priredili Zagrebčani veliko tekmovalno streljanje. Udeležili so se ga v veliki množini strelci iz vse države, večino daril pa so odnesli Slovenci. Udeleženci so streljali v tri vrste lovskih tarč in v novo uvedeuo mednarodno tarčo na 300 m. Prva je bila. na vrsti lovska tarča na 100 m. Streljalo se je prostoročno brez vsakih pripomočkov. Tu je bil prvi dr. Šibenik iz Samobora, drugi tnž. Pinčič. 'tretji Lud. Borovnik liz Borovelj in sedaj 'trgovec s puškami v Zagrebu, četrti g. Igalfv, .peti pa zopet Slovenec Andrej Maver, puškar v Zagrebu. G. Maver, ki se udeležuje tudi naših strelskih tekem v Ljubljani in je pred 3. leti za leto dni priboril prehodno darilo SLD, pa se je nato posebno odrezal pri tarči na stoječega srnjaka tia 100 m; do-■•■■••■■■■•■■■■■•■•••■•••■»■■•"■••>>"'" : s ; Kako divna, kako srčkana je j » Lilian Harwey v vlogi ■ ! Princeze Trulala I : : S da bode marsikateremu gospodu postalo S S toplo pri srcu. Ona je pač popolna le- S S pota in živahnost. « , Kino Ideal. S bil je prvo darilo. Drugo darilo je pri srnjaku prejel g. Ugrinič, tretje pa stud. fil. Hajnrihar iz Škoije Loke, ki je bil v Ljubljani na drugem mestu; četrto darilo je pripadlo akad. slikarju in znanemu slovenskemu strelcu Gorjupu, peto pa puškarju Smoletu iz Kranja. V tarčo bežečega mrjasca je najbolje streljal g. Majcen, dragi za njim je bil dr. Šibenik, tretji g. Jesensky, četrt; Borov-aiik iu peti zopet g. Gorjup. Pri mednarodni tarči je bil končni izid nastopen: Prvo darilo si je priboril znani državni strelski mojster dr. Gorog z Osijcka, drugo Maver, tretje Kanič, četrto dr. Petanjek, peto Popovič. šesto Bajaj in sedmo zopet Borovnik. Vsi naši strelci, ki so se udeležili streljanja, so sc torej držali častno. Ministrski predsednik Uzunovič ki je včeraj podal ostavko celokupne vlade. Naliv v Železnikih, obupno stanje v Sovodnju Iz Železnikov nairt pišejo: Zadnja povo-denj tudi našemu kraju ni prizanesla. V soboto ponoči okrog 23. ure se je dež spremenil v velikanski naliv, ki je trajal do 1. ure zjutraj Bilo je strašno. Elektrika jc povsod ugasnila, voda je vdrla čez bregove in se zlivala skozi trg pol metra visoko. Pred kovačem Flandrom je prevrnila Sora »tajsel«. Mnogi so se deroče vode ustrašili in družine, ki so bile najbolj ogrožene, so zbežale z živino na Škoviue. Pred Tlialerjevo hišo je prinesla voda debel hrastov hlod. Od Pohmaiia pa do Selc je odnesla 21 mostov. Njena žrtev je postala tudi Tajnetova žaga, katero je vzela voda z lesom in jo nesla s seboj. Tudi par šupam ni prizanesla. Mnogo škode trpi Janez Pohmauov, kateremu je neurje odneslo staro hišo. Samo trg Železniki je prišel ob 5 mostov. Človeških žrtev k sreči ni bilo. Najhuje sta drla pritoka Sore: Stul-čeva grapa in Davča. Voda je odnesla tudi mnogo plodne zemlje iz vrtov in njiv. Nadalje nam iz Sovodnja poročajo, da Škofja Loka še do danes ni zvezama z bližnjimi in daljnimi vasmi. Iz Škofje Loke do Trebije je zasilno odprta cesta, od Trebijo do Sovodeaj pa je odprta pot čez Staro Oselico. Cesto od Trebije do Fužine je voda popolnoma uničila in jc ni mogoče popraviti do zime. Od Fužine do Sovodnja je na cesti deset večjih plazov in nebroj •malih. Cesta je razrušena na devet krajih v presledkih od S do 150 metrov. Posestniku Bogataju, p. d. Mostarju, sta ostala od vsega imetja hlev in drvarnica in še to je vse zrahljano. Posestniku Platišu, p. d. Bucku, jc poplava odnesla jez, premaknila žago ter zasula edini dve njivi. Do Fužine so valovi odplavili devet jezov, med njimi štiri nad 4 m visoke in preko 14 m široke. V Sovodnju ie voda izpodkopala poslopje posestniku Maroltu, da se je moral izseliti, a ogrožena so še tri bližnja poslopja. Vsakdanji živež si mora ljudstvo dobavljati iz Trebije, torej nad 6 km daleč. Ljudstvo gleda s strahom v prihodnjost. Popravila so nujna, ker je zima pred vrati,, pa ni prave ceste in tudi ne materijala. Dva mosta na Sovodnju sta ostala, ker so ljudje z nadčloveško silo razsekavali na-plavo in trebili, da je voda imela prosto pot. Tretji most pa je voda odnesla. Niški viadika okraden Niški viadika Dositej je zadnje dni nadzoroval cerkve in parohije v vranjskem okrožju, a ga je pri tem dohitela neprijetna nezgoda. Neki mladenič, ki je vladiko spremljal tia vsej poti in hlinil silno vdanost in poboža os t, je končno v Lebamli porabil ugodno priliko ter vladiki odnesel kovčeg z raznim cerkvenim nakitom v vrednosti oac' 10.000 Din. Orržmištvo, obveščeno o tatvini, je takoj začeli hinavskega tata zasledovati po vsem jablanskem srezu. V lebanski šumi, skozi kojo je tatic prejšnji dan v vladiči-nent spremstvu nosil kovčeg ter neopažeiio izginil, je orožništvo našlo kovčeg, skrit med listjem z dragocenostmi. Kmalu nato to sc je tudi t: ček vjel v past, ko je prišel po kovčeg, a je padel v roke patrulji, ki ga je čakala v zasedi. Fant je zloglasen potepin in prevejan sleparčie. Samomor orožniškega narednika Novo mesto, 13. oktobra Včeraj zjutraj po 7. uri je nenadoma počil močan strel v poslopju orožništva. Ustrelil se je orožniški narednik Franjo M. Korelič, ki je bil »služben kot pisar pri četni komandi. Krogla iz službene puške mu je prebila srce ter se zarila v pod. Pokojni Franjo Korelič je bil rojen 19. oktobra 1883. v Draguču, srez Koper v Istri, po opciji pa jc bil pristojen v Kranjsko goro, srez radovljiški. Služboval je v Triumfalen sprevod čsl. parlamentarcev s postaje pred magistrat, pred Prešernovim spomenikom. Jutri je prepozno I Jutri le prepozno I Z Samo Se danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. • Roman Bernharda Kellermanna | „Brata Schellenberg" Hitite, da vidite tilm redke umetniške višine in filmske tehn;ke. — V nepozabnem * spominu ostale Vam bodo kreacije Vaših ljubimcev Conrad Veidt, Lil Dagover, Liane ; Haid, Bruno Kastner. S KINO «LJUBLJANSKI DVOR» Telefon 730. Pozor na jutri!! I 10S01 i več krajih Slovenije ter jfe bil povsod priljubljen. S svojo strogostjo v službi in obenem z dobrim nasvetom je marsikaterega zabredlega fanta spravil na pravo pot. Zelo priljubljen je bil v Št. Rupertu in okolici, odkoder ie bil Sc ne pred enim letom premeščen v četno pisarno v Novo mesto. Pokojni je bil redkobeseden, zamišljen, a obenem je vrši! z veseljem svoje službeno delo. Po svoji rojstni grudi je vedno žaloval in tožil. To njegovo otožnost je po-množevala samota. Tako se je zadnje čase poglobil v mislih še bolj sal vase iu ker ni imel družine, ki bi ga razvedrila, je v duševni depresiii sklenil vzetj si življenje. Pokojniku bodi lahka naša slovenska zemlja! Mumija grofa Hadika v Dol. Lendavi - ukradena Iz kapele sv. Trojice v Dolenji Lendavi na Prekmurskem je te dni na nepojasnjen način izginila mumija grofa Hadika. Mumija je bila Prekmurcem prava svetinja. Ljudstvo jo je zelo spoštovalo in jo je prihajalo častit. Grof Hadik je živel koncem 18. veka. Prebivalstvo ga je zelo ljubilo in je videlo koščene. V istem stanju so bile tudi roke. O Hadiku smo podrobneje pisali v velikonočni številki. Prekmursko prebivalstvo brez razlike narodnosti je videlo v tej mumiji nekako vrste svetinjo, ki se mu ne sme vzeti. Zalo je drzna tatvina te dni silno ogorčila ljudstvo. Čuje se aamreo, da so mumijo v njem velikega junaka. Po njegovi smrti so začele nastajati cele legende. Grof jc padel v nekem spopadu, nakar so njegovo truplo zakopali v zemljo. In glej čudež: Truplo ni scgnilo, temveč se jc meso samo posušilo Pozateje so truplo izkopali ter ga prenesli v kapclico sv. Trojice, kjer so ga položili v vitrino pod koroni. Skozi steklo je bilo videti glavo mumije, život in noge, ki so bile le ua stopalih zlomljene iu ukradli Madžari in da bodo zanjo zalite« vali visoko odškodniuo. Baje jc mumija grofa Hadika v rokah madžarskih oblasti, ipri katerih bo treba nastopiti zelo ostro in zahtevati nazaj relikvijo prekmurskega prebivalstva. Bilo bi primerno, da se za stvar zavzamejo naši poslanci, kajti zadeva je glede na razpoloženje prekmurskega prebivalstva zelo dc-likatna in utegne imeti resnejše posledice. Dragocenosti je pobirala.. Razkriukanje rafinirane in agilne tatice. Ljubljana, 13. oktobra. V Ključavničarski ulici je bila te dni od* krita tatvina dragotin srebrnine, zlatnine in kovanega denarja, — menda ena največ* jih, kar jih beleži ljubljanska kriminalna kronika v zadnjih letih. V hiši št. 2 te ulice, v tretjem nadstropju stanujočo samsko Ano Gosti jc že par let sera večkrat na teden posečala privatna uradnica Franja Cerar, doma iz Doba pri Domžalah in sedaj stara 28 let. Z Gostlovo je že več let dobra znanka in je pri njej iskala gostoljubnost ter jo vedno tudi na* šla. Ker je bila v taki službi, da jc morala precej potovati, ni v Ljubljani iskala sta* novanja, marveč se je skoro vsako soboto, čestokrat pa tudi med tednom, zglaševala pri svoji dobrotnici in tamkaj prenočevala. Cerarjeva se jc prejšnje čase zadrževala vedno zelo spodobno in je napram svoji dobrotnici vedno izkazovala dostojno h vas ležnost. V tej medsebojni prijaznosti ni Gostlova opažala nič sumljivega, da jo je Cerarjeva tekom zadnjih mcscccv večkrat prosila za ključ stanovanja in hišnih vrat, ter da je vonih nočeh, ko sc je nahajala v Ljubljani, vselej prihajala zelo pozno do« mov. Cerarjeva je pač znala vedno najti III. veliki , Balkan*' film: INKVIZICIJE Srednji vek! — Inkvizicija! — Mučenje! — Mučenje v najgroznejši obliki! — Perverzi-tete! — Sveti jezuitizem! — Cudesne slike, kako copraice švigajo na metlah! — Sploh ni besed za izraz oduševljenja, ki ga človek občuti, gledajoč to veličastno, kulturno, zgodovinsko delo. — JUTRI! — JUTRI! — JUTRI! — Ker je povpraševanje velikansko — predprodaja vstopnic dnevno od 10. do 12. in od 2. dalje. Telefon 730. KINO DVOR. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Začetek ob 20. uri zvečer. Četrtek, 14.: «Dr. Knock ali Triumf medi* cinc». A. Petek, 15.: «Macbeth». Premijera. Izv. Sobota. 16.: «Joy». Premijera. B. Nedelja, 17.: »Doktor Knock ali Triumf medicine«. Izv. Pondeljek, 18.: «$kopuh». E. Ljubljanska opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Četrtek. 14.: «Rigoletto». Gostuje g. Mira ko Jclačin. E. Petek. 15.: Zaprto. Sobota. 16.: «Grofica Marica». D. Nedelja, 17.: «Tannhauser». Izv. Pondeljek, 18.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Sobota, 16.: »Veronika Deseniška». Premi* era. Otvoritvena predstava. Nedelja, 17.: «Morala». Premijera. Pondeljek, 15.: Zaprto. Dve premieri ▼ ljubljanski drami V pr-tek, dne 15. t. m. se vprizori prvikrat na slovenskem odru Shakespearejeva tragedi-ia «.Macb'sth> v prevodu Otona Župančiča. V naslovni vlogi r.astopi gospod Levar, Lady Maebeth igra gospa Marija Vera, v estaiih vlogah nastopi ves dramski ansambel. Režiser je profesor g. šest. _ V sobot 16. t. m. bo premijera Galsvvorthvjeve igre v režiji g. Milana Puglja. Naslovno vlogo igra ga. šaričeva. «Rigoletto,> z gostom v ljubljanski operi. Danes, v četrtek zvečer, ob pol osmi uri, se poje v naši operi Verdijeva opera cRigo-Ietto=> z g. Mirkom Jelačinom v vlogi vojvode. Predstava se vrši za abonente reda E. ..'Grofica Marica? — na repertoarju. S strani gledaliških abonentov je bila pri letošnjem vpisu gledališkega abonmaja izražena želja, da bi se cGrcfica Maricas igrala v abonmaju. Uprava, ki želi upoštevati želje stalnih gledaliških abonentov, je tej prošnji ugodila ter dala cGrofico Marico* mel letošnje predstave naročnikov. Prva abonma predstava Kalmanove operete se vrši v soboto za abonente reda D. Otvoritvena predstava v mariborskem gledališču. Radi odhoda vojne godbe se .ie zakasnil začetek mariborske gledališke sezone. Otvoritev bo sedaj definitivno v soboto dne 16. oktobra ob 20. z Župančičevo tragedijo , ki sc jo igrali tudi že v Ljubljani s sijajnim uspehom. Režijo vodi g. prof. Šest, v glavnih ulogah pa nastopijo gg. Rogoz, Drenovec, Žagar, Jan, Pefek, Povhe, Plut. Osipovič in dr. Predprodaja vstopnic je pri tvrdki Go-ričar & Leskovšek. Violinski koncert v Celju. V sredo, dne '21. t. m. koncertira v Celju znameniti bolgarski vijolinski virfuoz iz Sofije g. Saša Popov, ki je dosegel že sijajne uspehe po vsej srednji Evropi. Znamenitega mojstra spremlja na glasovirju priznani dunajski pijanist g. Fred Grone. Koncert se vrši ob 20. uri v mestnem gledišču. Predprodaja vstopnic v trgovini Goriear & Leskovšek. Spored klavirskega koncerta, katerega priredi pianist Ivan N o e v petek, dne 15. t. m. ob 20. zvečer v Filharmonični dvorani. Mozart: Fantazija v C-molu; Hummel- Ron-do v Es-duru: Gluck-Brahms: Gavota; Beethoven: Sonata op. 111; Chopin: Dva pre-ludija, Mazurka in Valček; Debussy: Re-ilets dans 1' eau, Jardins sous la plule; Ra-vcl: Jeus d'eau, Liszt: Campanella. Pred- prodaja vstopnic v Matični knjigarni. Cene so navadne koncertne. Luigi Pirandello pripravlja nov roman z naslovom «Adam in Evas. Zbor praških učiteljev v Londonu. Zbor praških učiteljev-pevcev nastopi dne 26. oktobra v Londonu. Pel bo pod vodstvom pevovodje profesorja Doležila. češki učitelji so nastopili v Londonu prvič leta 1919 ter so ostali angleški koncertni publiki v najboljšem spominu. Smrt Emila Banana. Kakor smo že poročali, je zadela češko pevsko umetnost težka izguba. Umrl je Emil Burian, izvrsten bariton, kateremu so morali zdravniki pred kratkim odrezati nogo. Zdravniki so do zadnjega upali, da se jim posreči ohraniti pevca pri življenju. Usoda pa je hotela drugače. Njegova izguba je tembolj tragična < ker je pred kratkim umrl njegov brat Kari Burian, mnogo obetajoči tenorist. Medtem, ko je bil Kari Burian izrazit vvagnerijanski pevec, je bil Emil Burian neprekosljiv inter-pret baritoiiskih partij v Smetanovih operah. Še lani je absolviral baritonske partije v Fibichovem ciklu. Način njegovega pred-našanja je bil prisrčen njegova inteligenca velika, neprekosljiv pa je bil tudi v poštenosti in značajnosti. Do pred par leti je pel v opernem gledališču v Draždanah. potem je prihitel v Prago, kjer je postal eden izmed glavnih stebrov češke opere ter glasbeni pedagog, od katerega si je češka javnost obetala velikih sadov. Usoda je čez vse te nade napravila sedaj neusmiljen križ. \ tehten razlog za svoj izostanek. Stvar je postala sumljivejša, ker je kuha* rica Gostlove, Helena Zupan pri prenoče* valki večkrat opazila kako nerednosti. Pri« petilo sc je tudi, da je Cerarjeva nadle* govala Zupanovo z izposojevanjem denar« ja. Večinoma pa si je izposojala le mala zneske, ki jih jc obljubila vrniti ob prvi priliki. Končno je prenehala z nadlegovat njem za posojila, a tedaj je Zupanova tudi opazila, da ji zmanjkuje denar. V hiši ozU roma v stanovanju, kjer imajo tudi po d naj jemnike; so iskali tatu, a zaman. Na Ce* rarjevo pa še vedno ni nikdo pomislil, ako* ravno jo je kuharica Lenčka že parkrat za* lotila, da sc suče okrog raznih omar, in da je ravno ob nedeljah zjutraj, ko sta go* spodinja in kuharica šli v cerkev, najraje poležala in simulirala kako lahno obolelost, glavobol in take digresijc. Prišel pa je končno dan, ko se je vendar« le posrečilo razkrinkati rafinirano tatico. Kuharica Lenčka je potrebovala denar za mleko, ki ga je morala dati gospodinja Gostlova. Ko pa je Gostlova odprla pre* dal mize, v kateri je hranila manjše zneske, je opazila, da je predal temeljito izpraz* njen. Slučajno jc trenotek nato iskala v predalu omare v srednji sobi še neko veri* žico. A čim je odprla predal, jc z grozo opazila, da je tudi tu vse premetano in da so izginile iz njega vse dragocenosti. Gostlova se je seveda silno prestrašila in poklicala kuharico k ogledu. Odprli sta Se druge predale in našli vse v popolnem ne* redu. Izginile so vse dragocenosti: več tež* kih zlatih moških in damskih ur, večje šte* vilo starinskih brož z vdelanimi briljanti, nekaj parov uhanov, zlate zapestnice, pri* lično število težkih starih prstanov, dam* ske in moške verižice ter kupček starih av* strijskih zlatnikov po 10, 20 in 100 kron. Okradena Gostlova je takoj alarmirala po* licijo, ki je pričela s preiskavo in po pro* učitvi razmer takoj utemeljila domnevo, da more biti tatica samo Cerarjeva. Sinoči je pohitel v Dob pri Domžalah de* tektiv ljubljanske policijske direkcije. Na domu je iztaknil Cerarjevo, ki se je nenad* nega poseta neznansko prestrašila. Izvršila se je takojšnja preiskava in detektiv je kmalu iztaknil verižico, ki je bila nazadnje ukradena. Cerarjevi je bila seveda takoj napovedana aretacija in tako se je detektiv povrnil še tekom večera v Ljubljano z mnos go uvaževanim damskim spremstvom. Zaslišanje na ljubljanski policiji je izka* zalo, da je Cerarjeva zadnje čase živela zelo potratno in seveda v družbi nekaterih ljubčkov, ki jih je tudi gmotno podpirala. Cerarjeva je bila v moški družbi in v javs nih lokalih izredno temperamentna, dočim se je doma in pri Gostlovi obnašala vrlo mimo, kakor kaka nuna. Po pripovedovanju prič je Cerarjeva živela pravcato dvojno življenje. Na eni strani z licem mirnega dostojnega dekleta, na drugi strani pa z na* ličjem rafinirane pokvarjene razvratnice. Dragocenosti, pobrane pri Gostlovi jc raz* prodala pri raznih zlatarjih, ki seveda niso imeli pojma, da imajo opravka z ukradenim blagom. Dukate pa je Cerarjeva zamenja* vala po raznih bankah. Celokupne ukrade« ne dragocenosti ceni Gostlova na več sto« tisoč dinarjev. Cerarjeva pride porotnikom pred oči bržčas že pri prihodnjem zasedanju. Ta raz« prava naravno obeta radi svojega ozadja in heterogenih lastnosti Cerarjeva obilo za* nimivosti. Domače vesti Prvič se predvaja v Ljubljani film v žanru, kjer igrajo pravi preb vale Indi e. Vk jub temi., da vsakdo od tega .ilma že radi izvanredno lepih suk veiiko pričakuje, pa je še bolj presenečen ko ga vidi, ker je to res krasno delo filmske umetnosti. Luč Orijenta ie in ostane film, o katerem se bode še leta in leta govorilo. Predstave ob 3 . pol 6, 6., pol S. in 9. K,K0 IDEAL G. Radič fn g. Brčič Kdo je g. Radič to vemo, kdo ie g. Brčič, 5: bilo dosedaj širši javnosti neznano. Naenkrat pa se pojavlja ime tega gospoda — kot dokaz, da se pri nas vendarle strogo varuje in ščiti avtoriteta in ugled. Ne sicer takrat, kadar g. Radič žali Jugoslavijo ter se obnaša napram njenim predstavnikom kakor turški paša napram svoji raii, a vsaj takrat kadar g. Brčič žali Radiča. G. Stipico so malodane prosili za odpuščanje, -da jc poleg njega takorekoč še tu tudi drŽava in njena oblast, g. Brčiču pa so energično pokazali, kako nedopustno se jc obnašal napram predsedniku HSS in kako nedostojno je v prisotnosti g. Radiča klicati »Živela Jugoslavija!« Evo, kaj nam javlja Baš zagrebški poročevalec: »Kot karakterističen incident povodom Radičcvega izpada pri sprejemu češkoslovaških parlamentarcev v Zagrebu se beleži, "da je bil Orjunaš Vinko Brčič danes na policiji obsojen na S dni zapora ker je na kolodvoru, ko je Radič začel izzivati vzklik nil: »Radiča v luknjo, živela Jugoslavija« Do znava se. da je podtajnik 'ministrstva za ■notranje stvari dr. Pernar pozval k redu nekatere politične uradnike, ki niso takoj na kolodvoru aretirali tega omladinca. Brčič je moral kazen takoj nastopiti«. Sedaj me samo še muči vprašanje: Ali bi bil moral nesrečni g. Brčič tudi tedaj v li'knjo, če bi bil klical: »Dole Jugoslavija, živio Radič!«? Hotel sem se že obrniti na g. Maksimoviča za pojasnilo, pa je medtem de.nisijoniral. MAC. * Prenos kosti vojvode Putnika. Dne 30. t. m. dospe s Krta in preko Francije v Beograd krsta s posmrtnimi ostanki vojvode Putnika. Naslednji dan sc vrši svečan pokop, ki se ga udeleži cela vlada, Narodna skupščina, vojaške ter vse korporacije in šole. Pokop izvrši sam patri.iarh Dimitrije z mtiogobrojno asistenco. Ni izključena mežnost, da bo pogrebni svečanosti prisostvoval tudi kralj. * Honorarji za srednješolske nastavnike. Prosvetno ministrstvo je zahtevalo od ravnateljev srednjih šol nujno poročilo koliko dolguje vsaka gimnazija nastavnikom na neizplačanih honorarjih za mesec september Obenem morajo ravnatelji izvestiti prosvetno ministrstvo, koliko kredita potrebuje zavod za septemberska izplačila in če je dovoli denarja, da se honorarji izplačajo. Na podlagi teh poročil bo ministrstvo uredilo končno regulacijo vprašanja neizplačliivih nagrad. * Upniški odbor Slavenske banke prosi vse upnike, ki še niso priglasili svojih terjatev, da to store nemudoma, ker «1110 pred zaključkom bilance Slavenske banke in pride radi tega do odločitve. Prijave naj se pošljejo na naslov predsednika dr. Dinka Puca v Ljubljani. + Tatvina diplomatskega kovčega. Profesorju pariške visoke šole političnih znanosti g. Ucorgesu Bloudelu, ki se je v pondeljek vozil iz Dubrovnika proti Sarajevu, jc bil med spanjem ukraden kovčeg v ka-tterem so se nahajali nekateri važni diplu-'•matski akti ter okrog 2000 Din v raznih monetali in diplomatski potni list. Tatu zasleduje sarajevska policija. * Ponarejeni angleški bankovci. The IBank oi Englaud ie obvestilo maše finančno 'ministrstvo, da so se zadnje čase pojavili "v obtoku ponarejeni bankovci po 50 funtov. Falziiikati so izredno uspeli, radi česar naj poslovni svet posveča tem bankovcem posebno pozornost. * »Naša krila«, Časopis jugoslovenskega Acrokluba, sc tudi s svojo 29. številko, ki je pravkar izšla, odlikuje po okusni opremi in interesantni vsebini. Članki, spremljani s številnimi uspelimi ilustracijami na finem papirju, razpravljajo o avijatični tekmi za pokal kralja Aleksandra, o naši pomorski avijaciii, o gradnji naše državne tvorniee letal, o naših letalskih žrtvah. Interesanten je tudi pester letalski drobiž. Revija dela Aeroklubu vso čast. * Sprejem češkoslov. parlamentarcev v Novem mestu. K našemu poročilu o sprejemu češkoslovaških parlamentarcev v Novem mestu se nam še dodatno poroča, da so postregle gostom dame združenih odborov Ciril in Metodove družbe ili Kolašic pod požrtvovalnim vodstvom obeii predsednic gospe dr. Vasičevc in gospe Skalickc. Obe društvi sta neumorno sami vodili vse priprave, kolikor jih je bilo treba. * Kongres vojvodinskih mest. V Subotici se je vršil v nedeljo 10. oktobra, kongres vojvodinskih mest. Zastopane so bile mestne občine Subotiea, Novi Sad, Sombor, V eliki Bečkerek, Velika Kikinda, Senta, Bela Crkva iu Vršac. Na koncu zborovanja je bila sprejeta resolucija, ki povdarja, da vojvodinska mesta ne pristopajo k udruženju mest Jugoslavije, marveč ostanejo zaradi interesov Vojvodine združene v zvezi vojvodinskih mest. Dalje so kongresisti zavzeli ostro stališče zoper ministrsko naredbo ki odvzema vojvodinskim mestom kaldrmi-no. Razpravljalo se je v vprašanju agrarne reforme, ki je posebno v Vojvodini zelo važna. Zastopniki vojvodinskih mest so sk!c nili predložiti agrarnemu ministrstvu spomenico, v kateri bodo prosili beograjsko vlado, naj se vojvodinskim mestom vrnejo posestva, od katerih so imele mestne občine lepe dohodke. * Poroka. V Brasiovčah se ie poročil g. Riko Maršič, tajnik autokluba v Ljubljani z gdč. Hano Paurovo, hčerko uglednega tr-jjcvca g. Jos. Paura y, Brasiovčah. Bilo srečno! * Zaščita najemnikov. Iz Beograda poročajo: Ako vlada tc dni ne začne pretresati stanovanjskega zakona, utegne nastopiti okolncst, da sedanjemu zakonu s I. novembrom poteče veljava in bi se najemni ki znašli na ulici. Da se to prepreči, bo vlada naročila izvršilnim oblastem, naj ščitijo najemnike in preprečijo deložacije. * Sprejem inženjerjev gradbene stroke pri železniških direkcijah v Sarajevu in Subotici. Železniški direkciji v Sarajevu in Subotici potrebujeta nekaj mlajših in starejših inženjerjev gradbene stroke. Oni, ki žele sprejeti tako državno službo in imajo potrebno kvalifikacijo, naj pošljejo prošnjo s potrebnimi dokumenti neposredno na Generalno direkcijo državnih železnic v Beogradu, Frankopanska ulica 11 najdlje do 24. oktobra t. 1. * Sprejem mladeničev v podoficirsko šolo v Bileču. Glasom brzojavnega obvestila št. 1.536 od 6. oktobra 1926 komandanta 2. pe-šadijske podoficlrske šole v Bileču, so vsi oni mladeniči, ki so vložili prošnje za sprejem v to šolo — sprejeti! Prijaviti se morajo v šoli do najdalje 15. oktobra 1926 in naj se zaradi objave za prosto vožnjo nemudoma obrnejo na »Ljubljanski vojni okrug« v Mišičevi vojašnici. * Vidovieev prosvetni pokret v Južni Srbiji. Vidovičcva šola v Sarajevu je pred kratkim naročila dva avtomobila za prosvetno propagando med ljudstvom. Prva ekspedicija je že odšla na delo. Vodi .io prof. Roca. Imenovani nastavuik Vidovičeve šele je imel v Južni Srbiji javna predavanja o etičnih in prosvetnih problemih, ki zanimajo ljudstvo. Ekspedicija .ie delila med ljudi abecednike. Posetila je mesta Novi Pazar, Mitrovica, Peč, Djakovica, Prizrcn. Priština, Debar, Ohrid, Bitolj, Prilep, Veles, Štip, Skoplje, Kumanovo, Vranje itd. Vido-vičevci so navezali stike z vsemi odličnjaki najjužnejšega dela naše domovine in so povsod imeli lepe uspehe. * Vstopnica za t Forsterjev koncert pevskega društva, »Ljubljanski Zvon« so naprodaj v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Cene nižje od običajnih koncertnih. Pravtam so naprodaj tudi sporedi koncerta s Forsterjevo sliko akad. slikarja prof. S. Šantla. Preskrbite si vstopnice pravočasno! Udeležniki koncerta izven Ljubljane naj si rezervirajo vstopnice potom dopisnice na naslov Matične knjigarne. * Žrebanje loterije »Društva za zgradbo Sckolskega doma v Šiški« je pred durmi in sc vrši nepreklicno dne 1. novembra 1926, Dolžnost vsakega narodnega človeka je, da pomaga uresničiti kulturno delo našega Sokola. Stojimo pred alternativo; ali si ustvarimo v bodočem letu skromno lastno streho ali pa polagoma končamo s tolikim trudom in žrtvami vezano Sokolsko delo; društveni lokali so nam prihodnje leto odpovedani. Prepričani smo, da do tega ne sme priti ter pričakujemo od p. n. javnosti, da se bo odzvala našemu pozivu: Kupujte srečke (po 10 Din komad) v prid zgradbe našega doma in ne pozabite pri tem, da obenem, ko pomagate graditi našo trdnjavo, lahko najdete i sami srečo pri bogatih dobitkih, ki jih ni nič manj ko 3140 v skupni vrednosti Din 200.000. Srečke se dobe po vseh trafikah v Ljubljani, Mariboru in Celju ali pa se naročajo direktno pri društvu. Najlepša in Imata iiia modernih damskih plaščev za jesen in zimo je pri tvrdki Fran Lukič, Pred šiiolijo štev. 19. So mnogo cenejši ia krasneje izgotov-lieni kakor domače delo. + Otvoritev Jurčičeve sobe na Muljavi. G. Ciril Hočevar po domače Gričar, bližnji sorodnik Jurčičev in posestni naslednik »Obrščakov« (Bolkov) izroči v nedeljo popoldne 17. t. 111. v svoji gostilni na Muljavi, rojstnemu kraju Jurčičevem, javnemu prometu takozvano Jurčičevo sobo. Vse stene so preslikane s prizori iz Jurčičevih del. Najbolj je seveda zastopan »Deseti brat«, ki sta mu posvečeni domala dve steni. Ove-kovečen je predvsem Krjaveli, ko plete kešaro pred svojo bajto, ko vleče za sabo svojo uporno kozo, ko pripoveduje storijo sepivcem pri Obrščaku, potem Martin Spak z obligatnimi čižmi preko rame, Lovre Kvas na konju pred Peiiarčkovo gostilno, zaljubljeni Lovro pri knjigah, gugajoči se stric Dolef, grad Slemenice. Nadalje Lepa Vida, črni zamorec z barko, prizori iz Klošterskega žolnirja, iz Jurija Kozjaka iid. Na sredi glavne stene Jurčičev portret in njegova rojstna hiša. Soba se te dni do-gotavlja. S postaje Stične imaš tujec kratek izprehod do Muljave. Gostilniško poslopje stoji ob novi cesti pod vasjo. Gostilničar zagotavlja, da bo zadostil vsem gastronomskim zahtevni gostov. Prijatelji Jurčičevega peresa in lepe slovenske knjige sploh: na svidenje v nedeljo 17. t. m. pri novem Obrščaku na Muljavi. —z. + Naši fantje v pilotski šoli. V I. avijatični pilotski šoli v Petrovaradinu sc letos nahaja večje število naših fantov. To so: Stanko Hlebec iz Rajlienburga, Mirko Ma-caratti iz Šiške, Franc Škulj iz Ljubljane, Oskar Rebolj iz Kranja, Jože Poijanšek iz Tržiča in Raiko Šporn iz Ježice. Naprošajo nas naj sporočimo ožji domovini prisrčne pozdrave, čemur, evo, ustrezamo. + Znižana železniška vožnja za invalide. Po naknadnem tolmačenju generalne železniške direkcije v Beogradu je znižana vozna cena za invalide-redove, kaplare in podoficirje veljavna samo za potovanje s potniškimi in mešanimi vlaki, za ostale pa tudi za potovanje z brzojavnimi vlaki razen ekspresnih. * Preizkušena koristnost krta. Neki šu-madinski kmet se je hotel prepričati o koristnosti krta. Napolnil je sod z zemljo in zakopal v njo 30 glist iu 30 bramorjev ter nekoliko hroščev. Nato je spustil krta v sod ki je sicer prepuščal zrak, a ni imel izhoda. Čez 24 ur je mož odprl sod in našel krta zelo živahnega. Žival je v enem dnevu pre-rahljala vso zemljo ter uničila bramorje, gliste in hrošče. * Kronski bankovci kot star papir. Finančno ministrstvo je odredilo, da se potoni javne dražbe proda kot star papir približno 100.000 kilogramov kronskih bankovcev biv še avstro-ogrske banke, ki so bili vzeti iz prometa. Bankovci se prodajajo pod pogojem, da se uničijo iu ztneljejo. * Dediči se iščejo. Alojz Čevnja, bivši uradnik pri glavarstvu v Brežicah do 1. 1924 v Konjicah, je umrl 26. avgusta 1926 v Gorici, Via Fonte Isonzo 27. Dediči niso znani. Vsi eventuelni upniki pokojnega v Jugoslaviji in drugod se tem potom pozivajo, da prijavijo svoje terjatve sodniji v Sežani, oziroma se osebno tu predstavijo. Naslov R. Pretura in Sesana, Venezia Giulia Italia. Oskrbnik. 41 Zabvala. Podpisano županstvo se tem potom kar najiskrenejše zahvaljuje za velikodušen dar 2500 Din katere je poslala občina Dol. Logatec po svojem zastopniku za poplavljence tukajšnje občine. Obenem se zahvaljuje cenj. gosp. Francu Paaru, hotelirju, Jesenice, in Antonu Mrharju trgovcu, Ljubljana, ki sta darovala vsak po 100 Din v isti namen in g. Francu Drobniču, Ljubljana za dar 50 Din ter g. Fr. Toseku trgovcu v Celju za poslani zavoj obleke za poplavljence. Vsem darovalcem bodi tem potom izrečena najlepša zahvala v imenu vseh ubogih poplavljencev občine Žirovske. Obenem sc obračamo na vse, ki niso bili prizadeti po grozni poplavi, da se spomnijo s kakršnim koli darom v kateri koli obliki nesrečnih poplavljencev, ki so brez lastne strehe, brez obleke in oprave in potrebnega živeža, ter tako lajšajo bedo in gorje nesrečnim žrtvam poplave. Vsak dar je dobrodošel in bo hvaležno sprejet. Kdor hitro da, dvakrat da. Odkupite se Vi vsi, mimo katerih je šla ta grozna nesreča, ter se iz-kažite z darom, ki naj dokaže da čutite s svojimi brati v nesreči. — Županstvo občine Žiri. * Majski hrošč v oktobru. Letošnja čudna jesen je v Višnji gori privabila na plan majskega hrošča, ki nam ga je v toplem zavoju poslala šolska učenka Gizi. Radovedno koraca po uredniški pisalni mizi, četudi nekako domneva, da ne gre pomladi ampak mrzli zimi nasproti. Težki časi.. KOLO SREČE KOLO USODE KOLO TRPLJENJA KOLO LJUBEZNI KOLO STRASTI ? ? ? ? ? ? * Trojna smrt v Savi. V Jasenovcu se je v nedeljo zvečer vršila veselica. Ko so se pozuo ponoči vračali učitelja Grba in Vivoda ter gozdar Mačkid s čolnom preko Save v selc Ustice na drugem bregu, sc je čoln prevrnil in so se vsi trije utopili. Njihovih trupel doslej še niso našli. * Samomor v apnenici. V Krušajih poleg Resna v bitoljski oblasti se je Izvršila neobičajna ljubezenska tragedija. Seliinir Stepanovič, star 20 let, je bil zaročen z neko devojko iz sela. Pred tednom se ie z njo skregal in radi tega prepira sklenil napraviti konec svojemu življenju. Po kosilu, ko sta oče in mati odšla na njivo je Selimir izkoristil priliko za svoj samomorilni načrt. Skočil je v apnenico, kjer se je pogreznii v sašeno apno in sc zadušil. * Cerkev pogorela. Kakor poročajo iz Novega Sada, je v občini Kula preteklo nedeljo pogorela tamkajšnja pravoslavna cerkev. Ker so v zadnjih dneh popravljali streho na stoplu, se domneva, da je požar nastal na ta način, da se je pri pregledovanju podstrešja neprevidno ravnalo z gorečo svečo. Stolp se je vsled požara podrl. * Požar radi strele. Med silno nevihto, ki je v nedeljo ponoči divjala nad Bohinjem in Bledom je strela udarila v hlev posestnika in Žagarja Pretnarja na Rečici. Ves objekt je bil takoj v plamenu in je pogorel do tal, ž njim vred pa tudi vse orodje, vozovi, krma in sploh vse, kar spada h gospodarskemu poslopiu. Zgorela je tudi vsa zaloga lesa in desk. Škoda se ceni na 150 tisoč dinarjev, ki je deloma krita z zavarovalnino. Gasilna društva z Bleda, Rečice in Gorij so s težkim naporom omejila požar ter obvarovala požara hišo in žago. * Smrt v plamenu. Iz Smlednika poročajo o težki nesreči, ki je zahtevala človeško žrtev. Pri vdovi posestnici Mariji Rozman v Smledniku je bivala njena sestra Marjana Stembil, ki je pomagala pri domačem delu. Ko je gospodinja zakurila pod ABONENTI dobijo dobro in poceni hrano v restavraciji pod .Skaleo". Mestni trg 11. Gostom se lahko postreže z domačo, srbsko, dunajsko in francosko kuhinjo. Za jedila in vina preko ulice poseben potvst Vsak da,i se vrši od 20 do 24. ure KONCER T. Z radostjo pr čakuiem moje goste. Josip Uran, restavrater « ♦♦ m umi i m luni................n i» % kotlom in odhajala po opravkih, je naročila svoji sestri naj malo pripazi pri ognju. Ko sc jc gospodinja čez pol ure vrnila, se ji je nudil v kuhinji grozen prizor: Marjana je vsa ožgana ležala mrtva na tleh, goreli so le še čevlji na opečenih nogah. * Društvo trgovski); in industrijskih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani ima danes v četrtek ob pol 8. zvečer svoi redni članski sestanek (občni zbor) v gostilni pri Mraku. — Odbor. 1366 * Tkanina »Eternom« glavna zaloga za Jugoslavijo pri I. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. Iz Ljubljane u— Novinarje ponovno opozarjamo ua današnji članski sestanek točno ob pol 5. v kavarni »Emoni«. Na dnevnem redu sta kongres in uredba, zato ie potrebna pol-ncštevilna udeležba. — Odbor. u— Kolo jugoslovenskih sester bo imelo v četrtek 14. oktobra ob 16. izredno od-borovo sejo. K tej važni seji vabimo tudi zastopnice ženskih društev. 1364 u— Preporodaši! Danes se bo vršil ob 5. sestanek retoričnega krožka. Udeležba obvezna! Točnost! — Odbor. u— J. d. n. ra. »Edinost«. V petek, due 15. oktobra se vrši ob pol 8. zvečer članski sestanek s predavanjem br. Prešerna o ve-Iezatiimivi in poučni temi: »Historičen pregled slovensko nacionalnega leposlovja od pričetka do nastopa moderne«. Vsi in točno! u— Dvojni užitek boste imeli od jutrišnjega koncerta pianista Ivana Noča, ako si skladbe, ki .iih bo umetnik predvajal prej nabavite v Matični knjigarni. u— Plesne vaje »Kluba Primork«. Prijave se sprejemajo v četrtek 14., petek 15. in soboto 16. oktobra od 16. do 19. v Areni Narodnega doma, vhod To.nanova ulica. — Vljudno vabimo vse prijatelje kluba. — Odbor. 1.368 u— Nezgoda na cesti. Ko se je peljal akademik O. Turna v pondeljek popoldne s kolesom po Dalmatinovi ulici proti Miklošičevi ccsti, mu ie privozilo nasproti več avtomobilov. Ker ni Turna mogel kolesa hipoma ustaviti se je zaletel v delavca Alojzija Š. stanujočega v Domžalah. Posledica zaleta je bila, da sta se kolesar in Š. oba zakota-lila po tleh. K sreči pa se jima ni pripetilo hujšega, kakor da sta si oba poškodovala obleko. u— Železo ji je padlo na dežnik. Ko jc šla učiteljica Karla Šinkovec, stanujoča na Bleivveisovi cesti, v pondeljek dopoldne po hodniku Pred Škofijo jc nakrat priletel iz hiše št. 11 na njeu razpeti dežnik okrog 20 cm dolg, težak kos železa. Železo je dežnik prebilo in padlo k sreči poleg Šin-kovčeve na tla. Ogroženka je slučaj prijavila stražniku, ki je ugotovil, da je padel železni kos na tla po naključju in ga ni nikdo vrgel namenoma. u— Mož z urami. V torek popoldne se je sukal po peronu glavnega kolodvora neznan mladenič, ki je s svojim sumljivim obnašanjem kmalu obrnil nase pozornost očesa postave. Detektiva, ki je pristopil k njemu in ga pozval s seboj, se je fant tako prestrašil, da je pade! skoro na kolena. Pri preiskavi na policijski direkciji so našli pri njem zastavni listek za težko z!ato uro, poleg tega pa še dve srebrni uri. Aretova-nec se piše, kakor se je predstavil sam in kar je bilo razvidno tudi iz dokumentov, ki jih je nosil s seboj, Mile Gazibara, rojen leta 1908, doma iz Ponovcev, občina Ka-nak na Hrvatskem. Ptiček je bržkone nevaren žepar, ki se specijalizira v prvi vrsti za izmikanje ur. »Delal« je najraje v gnječi ua kolodvorih in v vlakih. u_ Aretovana vlačugarja. V torek popoldne se je vršila po mestnih ulicah ;n lokalih delna racija, ki ie imela namen po-loviti razne sumljive tipe, ki so se natepii zadnje čase v mesto, Ob tej priliki sta bila poleg več tajnih prostitutk prijeta tudi dva moška. Na Zaloški cesti so naleteli detektivi na mladega moškega, ki se je legitimiral kot Franc Ferleš, mesarski pomočnik brez posla in stalnega bivališča, doma iz Zetal pri Ptuju. Pri zasliševanju ua policiji se je izkazalo, da je Ferleš prav zrel ptiček, ki ga zasleduje tudi zagreško sodišče radi številnih tatvin po Zagrebu, koder se ie zadrževal dalje časa. V mestu nekje je bil istočasno prijet 32 letni Kari Kocjan, iz Doline pri Trstu. Kocjan ie v letu 1924 ušel iz zapora v Novem Marofu na Hrvatskem, kjer bi moral odsedeti večmesečno iečo radi raznih grehov, ki jih ima na vesti. u— Od doma je pobegnila. Neznanokam ie odšla od doma 10. t. m. 17 letna Angela Jeršin, stanujoča na Viču št. 47. Sorodniki so v strahu, da se ji ni pripetilo kaj zlega ali da je morda padla v mreže kakemu nevarnemu zvodniku. u— Policijske prijave. Od torka ua sredo so bili prijavljeni policiji naslednji primeri: 1 poneverba rute, 1 poskušen vlom v barako, 3 prestopki pasjega kontumaca, 1 popad Ijiv pes, 1 slučaj zastruplienja s klobaso in 16 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2 n sicer: 1 radi sumljivosti osebe in 1 radi pijanosti. u— Tatvina na cestL Med vožnjo od Kongresnega trga do VVolfove ulice je ukradel v pondeljek dopoldne raz voza neznan uz-mevič posestniku Alojziju Rusu iz Loga 5 metrov dolgo in nad 1 m široko vozno plahto, vredno 300 Din. u— Drobne tatvine. Jedilna shramba v jezuitskem samostanu je dobila v nočeh na 8. in 10. t. m. sladkosnedenega posetnika, k: si je privoščil dva kolača, s seboj pa je T. zel Se dva steklega vrčka, s koazčrvk&nim sadjem, v drugič pa pet koiačev. Ivanu Lebnu iz Bizovika je ueznan uzmovič ukradel dne 11. U m. z voza na Marijinem trgu zavoj raznega perila, test frančiškanskega samostana. Perilo je bilo vredno 3000 Din. — Na stavbi nove cerkve v Sp. Šiški ie neznan tat odnesel dne 10. t. m. Francctu Rubežniku črn dežnik, vreden 120 Din. u— Velik plen vlomilca. V Štepanji vasi je bil izvršen nedavno noč v trgovino Marije Bajda velik vlom. Doslej še neznani svedrovec, ki pa je moral imeti vsaj enega, če ne več pomočnikov, je utrl šipo izložbenega okna in dospel skozi odprtino v lokal. Znotraj ie poiskal ključ blagajne, jo odprl ter se polastil nekaj čez 7000 Din gotovine. Iz trgovine je odnesel dalje več ženskih jumperiev, 12 dežnikov in nekaj drugih malenkosti. Okradena trgovka trpi okrog 10.000 Din škode. u— Pri prehlajenju, nahodu, vnetju vratu živčnim boleznim in trganju v raznih udih, je dobro popiti po! čaše Franc Jožefove grenčice vsak dan. kar Vam prebavo olajša Po izjavi vseučiiiške klinike je Franc Jožefo va grenčica neprecenljive vrednosti. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 65 u— Sokol Šiška otvori plesno šolo v petek, 22. t. m. 1363 u— Pritnarij kirurgičnega oddelka dr. Fr. Derganc ne ordinira do 21. oktobra t 1. 1362 Iz Maribora a— Ureditev vojaškega pokopališča. Udruženje vojnih invalidov v Mariboru, si je vzelo v nalogo, da prevzame tudi letos primerno ureditev zelo zapuščenega in zanemarjenega vojaškega pokopališča na mest nem pokopališču v Pobrežju pri Mariboru Vsled tega lioče Udruženje do praznika Vseh svetih to je do 1. novembra 1926, vojaško pokopališče popraviti in okinčati vse vejaške grobove in to brez razlike narodnosti vere ali čina, ki si vsekakor zaslužijo več pažnjc, spomina iii hvaležnosti od svetovne vojne. V svrho tega se je Udruženje tudi obrnilo s prošnjo ua mestni magistrat, da stavi na razpolago nekaj delavskih moči od stavbenega urada, ki ji je g. župan ra-devolje ugodil. Ureditev vojaških grobov se je že pričela pod nadzorstvom gosp. Emila Gerbaca, ravnatelja Mestnega pogreb nega zavoda. Tudi vojaška oblast bo dala nekaj vojakov na razpolago, da se čimprej izvrši ta naloga, da bo vojaško pokopališče podobno lepemu vrtu, v čast mestu in vojaški oblasti, končno pa tudi v zadoščenje padlim junakom. a— Pomočniški pripravljalni odbor vabi tov. pomočnike in gospodične k plesnim in pevskim vajam iii naj se javijo v soboto od 14. t. m. v Mariboru v Magdalenski cerkvi bora, Slovenska ulica 2-1, Maribor. 1367 a— Himen. Poročita se danes v četrtek 14. t. in. v Mariboru v Magdalensik cerkvi g. Miro Šusteršič trg. potnik iz Ljubljane in gdč. lise Baumruck iz Gablonza na Labi ČSR. Obilo sreče a— Zopet dunajski agenti. Nedavno smo poročali o invaziji inozemskih knjigotrških agentov, ki poplavljajo Maribor z dvomljivimi ponudbami pikantne šund-literature. Te dni pa hodijo po Mariboru od hiše do hiše novi agenti dunajskih konfekcij, ki ponujajo v nakup zimsko perilo in obleke na obroke ali z dvomesečnim plačilnim rokom. Jemljejo celo mero, češ da pošljejo potem solidno izdelano ročno delo po najmodernejših dunajskih krojih, ki so baje mnogo boljše izdelani kot po konfekcijah ■iu naših krojačih in seveda mnogo cenejše, kot se dobi v Mariboru Dejansko pa je blago silno drago, a ljudje se dajo vseeno izvabiti k naročilom, ker ni treba takoj plačati. Kesanje pride seve prepozno, ko so že podpisali pogodbo, glasom katere se plača in toži na Dimaju — za slabo blago, ki ga prejmejo šele čez par tednov Agenti postopajo tudi tako, da nudijo nižje cene brez carine pod pogojem, da si pridejo ljudje sami iskat blago v Lipnic-v skladi šče tvrdkmega špediterja Schen ker.ia, odkoder si potem baje lahko iztiho tapijo posamezne kose po železnici. Naš ljudje očividno gredo na ta lim in ne upoštevajo, da pri tem mnogo več izdajo za vizume in vožnjo, kot pa prištedijo pri carini in se poleg tega še podajajo v nevarnost V znatni meri so s tem oškodovani tudi naši obrtniki in trgovci ter erar. Ker ie vse poslovanje teh agentov za naše narodno gospodarstvo nemalo škodljivo, bi bilo umestno, da napravi policija enkrat za vselej konec tej nereelnl kupčiji Korist ima od tega samo dunajski veletrgovec in agenti, ki ne znajo niti besedice slovenski in dajejo tudi naročilne listke z nevarnimi klav zulami naročnikom v podpis samo nemško, ki jih ljudje deloma niti ne razumel Sv arimo in opozarjamo pravočasno občir stvo in oblastva. ki bodo za morebitna ra očaranja in škode soodgovorna. a— Prijet vlomilec. Neka stranka v N1 strovi ulici štev. 5 je prijavila stražniku se nahaja na podstrešju neki moški. St-nik sc je podal v podstrešje in po dal' iskanju naše! za dimnikom skritega neV moškega, ki je bii vlomil v podstr shramb1 dveh strank ter pokradel več leke in drugih stvar!. Na policiji ie iz vedal, da je 37 letni Karlin Ivan Pri s ie ime! še nekaj obleke, ki so mu jo • stražnici odvzeli. Oddan je bil sodišču, k bo ponovno odsedel kazen, kajti mož je b že 6 krat kaznovan ter ie pred kratkih prišel iz mariborske kaznilnice, kjer je odseki 7 letno ječo radi hudodelstva tatvine. Halo I Halol Halo! Prlncezo Trulflln-Hopsuo z Lilinn Horuey prida v Kino Ideal 3z sameva žita ne morete kuhati kave. Dober in krepak okus dobite šele,ako upohrebife PrariFranckoi) feavni pridatek Pijača s Pravim FKancKom Vas zamore stalno zadovoljevati. JfS zrnati Kavi na vsak način spada Pravi Franck. V soboto in v nedeljo darujte vsi za nesrečne popiavljence Iz Celja c— Celjsko godbeno društvo bo priredilo kombinirana, 2 vagona 425; baška, vOgg», 1 vagon 422.50; baška, *2>, 1 vagon 375; baška, , d. d., ki je bila priključena truslu in dali nadaljnje smernice za vodstvo poslov v povečanem obsegu. Ob tej priliki so se uvedla tudi pogajanja ■/.a nakup druge veletrgovine z železom v Zagrebu. Pogajanja se vodijo s Prvo hrvatsko štedionico in se baje bližajo pozitivnemu zaključku. = Lahen skok cen jajcem na Dunaju. Z Dunaja poročajo: Tržišče jajc je prijaznejše in so cene neznatno poskočile. Nakupuje se mnogo, vendar blaga no primanjkuje. Ruskega blaga zadaje dni ni bilo mnogo, a se obetajo večji dovozi v prihodnjem tednu. Novega rumunskega blaga ni, ker je izvoz romunskih jajc skoro onemogočen zaradi uredbe visoke izvozne carino v znesku 3 lejev za komad. V trgovini na debelo notirajo: prvovrstno jugoslovensko in madžarsko izvozno blago 18.5—1S.75, rusko prvovrstno 17.25—17.75. poljsko prvovrstno 17— 17.5, drugovrstno blago 16—16.5, romunsko blago (ostanki) 18—18.5 groša za komad. Borze 13. oktobra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 73—0, Vojna škoda 305—308, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska j>oso-jilnica 193—187, Ljubljanska kreditna 155— 0, Merkantilna 94—98, Praštediona 805— S67, Kreditni zavod 165—175, Strojne 0— 105, Vevče 102—0, Stavbna 55—65, šešir 104—104 (104). — Blago: Položaj običajen brez bistvenih sprememb. ZAGREB. Od bančnih papirjev jc zabeležila Hrvatska majhen porast. Na tržišču industrijskih vrednot ni posebnih sprememb. V Vojni škodi je bil neznaten promet. Tečaj proinptneuiu blagu na včerajšnji višini. — V Curihu je Italija dalje popustila. Slabši je tudi Pariz. V Zagrebu se je trgovala Italija po 223.5—224 proti 528.75—^29 včeraj. Druge devize v Zagrebu nespremenjene. Skupni devizni promet 6.5 milijona dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2268—2274, Dunaj izplačilo 796.5 — 800.5, Berlin izplačilo 134S.4—1351.4, Italija izplačilo 222.8—224.8, London izplačilo 2744 —275.2, Nevvyork ček 56.453—56.653, Pariz izplačilo 163—165. Praga izplačilo 167.4 — 168.2, Švica 1092.75—1095.75; valute: lire 219.5—221.5; efekti: bančni: Eskompi-na 100—101, Poljo 15—16, Kreditna Zasreb 1O0—101. Hipo 55.5—56, Jugo 92—92.5, Obrtna 50—51, Praštediona 865—870, Ljubljanska kreditna 155—0; industrijski: Gut-mann 240—260, Slavonija 31—31.75. Trbovlje 295—305. Union 295—300, Vevče 102— 0. Šečerana Osijek 450—455: državni: investicijsko 72—73. agrarne 42.5—43.5, Vojna škoda, promptna 305—305 5. kusa 305 —305.5. BEOGRAD. Devize: Dunaj 79S— 99, Berlin 1347—1348. Budimpešta 0.0793— 0.0794, Bukarešta 29.25—29.75, Italija 223— 224. London 274.7—274.75, Newyork 56.52— 56.53. Pariz 162.75—164, Praga 167.65—107 7. Švica 1093.75—1094.25. Turih: Beograd 9.145. Berlin 123.2''. Nevv York 517.50. London 25.1013/,,, Pariz 14.81, Milan 20.575. Praga 15.325 Budimpešta 0.007245. Bukarešla 2.7o, Sofija 3.7375, Dunaj '.30125. TRST. Devize: Beograd 44.50—45; Dunaj 355—365; Praga 74.50—75.50; Pariz 71.75—72.50; London 121.75—122.50; Nevv York 25.10—25.4«. Curih 4S7—490. Budimpešta 0.0350-0.0360, Bukarešta 13—13.75: valute: dinarji 44.25—45; dolarji 25-25.30; 20 zlatih frankov 94—100; zlata lira 473.83. DUNAJ. Devize: Beograd 12.5025 12.5425. Berlin 168.41—168.91, Budimpeš' 99.11-99.41, Bukarešta 3.78-3.SO. Londo-34.3325-34.4325. Milan 27.93—28.03, Nev Vork 707.35 —709.85, Praga 20.9525—21.032" Pariz 20.13—20.23. Sofija 5.1050—5.145f Varšava 7S.15—78.65. Curih 136.70—137.20: valute: dinarji 12.4850—12.5450. Dcvi;a Beograd na oitilih birzah: v raci 5:1 C. v Berlinu 7.412, v I.ond?nu (popoldne) 275. Z1VJ Kongres za seksualne probleme v Berlinu V nedeljo, 10. t. m. je bil v veliki sej-ni dvorani nemškega parlamenta na svečan način otvorjen kongres Za seksualne probleme. Udeležuje se ga več sto odličnih zdravnikov in znanstvenikov raznih držav. Z Dunaja je prispel vseučiliški profesor grof Gleispach, iz Gradca profesor Uhde, iz Edinbourgha prof. Crevv, iz Sofije prof. Ginkel, iz Gdanska prof. Henning, iz Pariza med drugimi prof. Gley, dalje so poslali svoje zastopnike Rim, Oslo, Atene, Amsterdam. Varšava, \Vashington in nešteta nemška mesta. Iz Jugoslavije se kongresa, kolikor je nam znano, ni nihče udeležil. Posebno noto otvoritvi kongresa je dala enodušna izjava rektorjev nemških univerz skupno s slovitim francoskim učenjakom GIeyem, da se mora poslej najti baza za skupno delo med zasaopniki vseh narodov. Takoj po otvoritvi so prišli na dnevni red referati. Prvi je poročal profesor Sellftehn, ordinarij za ginekologijo v Lipsfcem, o finejših biokemičnih vzrokih krvnega seruma, ki utegnejo služiti pri ugotovitvi nosečnosti in raka. Kri, je izvajal Scllheim, reagira na vse, kar ii je tuje. Tuje ji je n. pr. tudi dete, ki raste v materinem telesu, dvakrat tuje, če je dete moškega spola. Tuja je telesu tudi sleherna nova tvorba, kakor recimo rak. Sellheim je proučeval reakcijo krvi na ta tuja telesa in je našel nove momente za predčasno diagnozo nosečnosti, a tudi za rak. Drugt referent, prof. Crevv iz Edinbourgha, je porčal o pojavih v organizmu sesalcev, ki regulirajo temperaturo. Nato ie govoril rimski profesor Bagli-oni o seksualnih živčnih procesih. Po-vdarjal je, da igra pri raznoličnih več ali mani kompliciranih funkcijah seksualnih organov prav tako kakor pri funkcijah drugih organov živčni sistem veliko vlogo. Dejal je, da se ie danes že precei uveljavilo mnenje, da regulirajo nervozne seksualne pojave sekreti notranjih žlez. Po njegovi sodbi so te žleze produkt centralnega živčnega sistema. Profesor Ceni-Cagliari iz Milana je predaval o razmerju med psihičnimi in seksualnimi pojavi, profesor Gley iz Pariza pa je omenjal svoje poskuse z živalmi in o odnošajih med živčnim sistemom in seksualnimi žlezami. Iz dosedanjih referatov je gotovo najzanimivejša ugotovitev, da se je baje posrečilo pridobivati seksualne hormone iz rastlin. Cveti in semena rastlin vsebujejo prav tako kakor jajčnik in placenta živali hormon, ki omogoča spolni razvoj in igra veliko vlogo pri pomlaievalnih poskusih. GOletnica vodje labouristov V torek, 12. oktobra, je obhajal 60- ■ letnico svojega rojstva vodja angleških labouristov, bivši ministrski predsednik britanskega cesarstva Ramsay Macdo-nald. Jubilant je vzrastel v skromnih razmerah. Kot otrok je prišel v ljudsko šolo in je ostal svojemu prvemu učitelju zvest tudi potem, ko .ie že odrastel otroškemu obzorju. Pozneje se je ukvarjal z latinščino, grščino in matematiko, zraven pa je prebiral znanstvene knjige, med katerimi je napravila nanj največji vtis publikacija Henryja George-sa «Progress and Poverty» (Napredek in beda). Tu se je začel Macdonald približevati socijaKzmu. Shvačal ga je kot znanost in mu ie v svojih prostih urah vedno posvečal pažnio- tudi potem, ko je postal učitelj. Macdonald smatra družbo za niz so-cijalnih stopenj. Država in družabna oblika organizacije sta mu prav tako stopnji, kakor socijalizem, ki se razvija kakor oni dve. Včeraj, pravi Macdonald, smo bili ua stopnji politike, danes smo na stopnji ekonomije, jutri pa bomo morda na stopnji morale. Njegov socijalizem ie torej evolucijonaren ter ima za podlago globok etos. Na Angleškem sta bili v zadnjih 200 letih na površju dve politični dvojini: vvhigsi in torriesi za časa \ValpoIeia ter liberalci in konservativci za časa Gladstona. Macdonald je bil tisti, ki ie postavil temelje tretji politični stranki, stranki labouristov. Ta grupacija ie izšla leta 1900. iz delavskih in socijali-stičnih organizacij, Macdonald je bil prvi njen tajnik ter je obdržal to funkcijo polnih 11 let. To so bili časi pravega stvariteljskega napora, v katerih ie bilo treba neprestano kopati in delati. L. 1924. ie prišel Ramsay Macdonald na vlado ter ie predsedoval kabinetu manjšine. V tem času je stori! mnogo koristnega za zbližanje z Nemčijo, posebno za vstop Nemčije v Društvo narodov. Radi tega dejanja bo ostala njegova vloga zabeležena tudi v zgodovini. Kot človek je Macdonald neutrud-liiv delavec, mož izredne energije in entuzijazma. Njegov pogled ie bister za vse stvari, njegova jnnogostranska izobrazba mu omogoča diskusijo v vseh vprašanjih od muzike pa, do zgodovine vojn. Velik ie tudi njegov retoričen talent. Angleški zbornici pripada od leta 1906. Njegova 60 letnica je torej tudi njegova 20 letnica poslanskega delovanja. Poroka papeževe nečakinje v Vatikanu V Rimu kroži sedaj povsod govorica o bližujoči se poroki grofice Ratii z markijem Persicetti-Ugolinijem. Poroka bo 30._ oktobra v Vatikanski kapeli. Grofica Ratti je papeževa nečakinja, njen zaročenec pa rimski aristokrat. Število svatov bo zelo veiiko. Govori se, da bodo povabljeni na gostijo vsi člani diplomatskega zbora pri Vatikanu, dalje papežev dvor in celokupno rimsko plemstvo. Poročno kosilo bo v vatikanskih dvoranah. Udeležil se ga bo tudi papež in to bo prvič, da bo sedel sveti oče za mizo v družbi dam in gospodov na svatbi. Doslej je znan iz zgodovine samo en sličen primer papeža Benedikta XV., ki je priredil svatbeno kosilo na dan poroke grofice Rutfo Toda takrat ie papež kosil v zasebni sobici, novo-poročenca in botri pa so obedovali posebej. Mejniki na pariških ulicah Prejšnji teden so uvedii v Parizu na trgu Plače du Theatre-Francais novost, ki je velikega pomena za smotreno ureditev prometa in kanalizacijo cirkulacije vsakovrstnih vozil. Postavili so upi na trgu prvi mejnik, s kakršnimi bodo sčasoma opremili vse večje pariške ulice in trge. Ta mejnik ie nekaka kupola iz iitega železa in ima 60 cm v premeru. Opremljena ie z desetimi rdečimi lečami iz debelega stekla, ki so ponoči razsvetljene 2 i^ektrično lučjo. Slične mejnike so prvič uporabili v Zedinjenih državah. Njih namen je opozoriti vozila, kje morajo okreniti k ovinku. Služile pa bodo dobro ne samo šoferjem nego tudi pešcem. Tragična svatba Ob švicarsko-francoski meji v bližini Ženeve so se pripravljali te dni neki ljudje na svatbo. Profesor Berthelot, nečak znanega francoskega politika, se je ženil s svojo zaročenko ;n se je že odpravil v cerkev, ko ss je domislil, da ie ostavil doma nabito lovsko dvocev-ko. Da bi preprečil morebitne neprevidnosti s puško, se ie oprostil pri svatih za par minut in odšei v hišo. Hotel je vzeti naboje iz puške, pir tem pa je po neprevidnosti pritisnil na petelina in puška se ej sprožila. Naboj je obtičal profesorju v prsnem košu. Svatje so takoj poslali po zdravnika, ki ie izjavil, da je pomoč izključena. A ranjenec je vztrajal na tem, da sa mora duhovnik poročiti. Pripeljali so torej svečenika, ki je ženina in nevesto zvezal vpričo zbrane družbe, nakar ie profesor izdihnil v naročju neveste, ki mu je pravkar postala že.ia. Avtomobilska nesreča Zite Parmske Iz Lequeitia poročajo o nezgodi bivše cesarice Zite, ki bi parmsko princezinjo kmalu stala življenje. Žita se je nedavno vozila z obiska pri španski kraljici-materi. Bila je v San Sebastianu in se je vračala v Lequei-tio z avtomobilom. Šofer ie vozil zelo hitro in naenkrat se je vnel v bencinskem tanku ogenj." Nenadoma je bil ves avto v plamenih, Ekscesarica je imela še toliko poguma, da je skočila iz vozila. šofer se je opekel po nogah in obrazu, toda kljub temu je pogasil ogenj. Žita Parmska je nato najela drugi avtomobil in je dospela v Lequeitio s par-urno zamudo. Avtomobil, ki bi bil kmalu posta! usoden za bivšo cesarico, je bii zaprt voz, katerega ie svojčas naroči! pokojni nadvojvoda Franc Ferdinand za svoje potovanje po Bosni in Hercegovini. Naključje je hotelo, da se je naročilo zavleklo in tako ie prevzel avtomobil poznejši cesar Kari. Zbog tega je Žita uporabljala ta voz samo ob slavnostnih priložnostih in ga bo sedaj dala popraviti, ker jo vežejo nanj dragi spomini. Princ, ki si sam znižuje apanažo Darbcr Saheb, princ Jasdana (v bližini Bombaya, Indija) ie siccr trdno prepričan, da izhaja, kakor ga uči vera, njegov rod iz lune. a drugače mu je konservativnost docela nepoznan pojem. Naspretno slovi princ po svoji veliki naprednosti iu reformacijskem duhu, v čemer bi ga s pridom mogli posnemati tudi nekateri evropski potentati. Nedavno je n. pr. prepovedal v svoji deželi prodajo alkoholnih in iz opija pripravljenih pijač ter se je zaveza!, da bo v budžetu nastali primanjkljaj v znesku 250.000 rupij pokril iz svojega. In to ni karsibodi: njegova državica šteje namreč jedva 386.000 duš. Princ Darber vlada v Jasdami šele dve leti iu je uvedel že več modernih reform. Med drugim navajajo, da si je sam znižal svojo apanažo. Treba priznati, da je takih princev res malo na svetil. KARI J ER A Razkošno opremljena, elegantno-oustolovna igra v 8 dejanjih po znani komediji Rudolfa Kezlerja. V glavnih vlogah: Xenia Desni, Ginette Madie, Rudolf Klein-Rogge, (Atila v Nibelungih), Viljem Die-terle itd. Tajni sestanki pri .Jeclavem volku*. — Na poti v nevo življenje. — Ljubezen ali usmiljenje. — Milijonski dragulj. — Kova zvezda. Denar, sreča in iiube^en . Velike plesne prireditve z zelo duhovitimi domislicami Elegantno. Pustolovno Napeto. Razkošno. Izven programa: Slavnostni sprejem češkoslovaških parlamentarcev v Ljubljani. Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. ELITNI KINO MATICA Sredina mesta. — Telefon 124. iocijaina zadruga" X Simplonski predor zasut. I/. Pariza po* roeajo: Veliki viharji in nalivi ter hudo* urniki v Simplonskcm masivu so tako raz= dejali železniška progo in most čez reko sv. Jerneja, da jc ostal Simplonski predor zasut in jc promet skozi tunel nemogoč. Pijonirji razstreljujejo skale, vlaki pa vos zijo začasno skozi Beril. X Gkus moskttov. Ameriški institut za raziskovanje kuge jc v. okrožnico dognal, da komarji najrajši pikajo plavolasc ljudi s svetlo poltjo, medtem ko temnolasi po vsem videzu manj ugajajo njihovemu okusu. X Hladnokrvnost. Ameriški biolog Loeb je že davno ugotovil, da sc jajca morskih ježev dalje časa ohranijo, če je okoliška temperatura nižja. Ta dela so dala pobudo prof. Rosefibergu za slične raziskave pri ljudeh. Prcc-j verjetno jc, da hladnokrvni dalje žive kakor vročekrvni. X Smrt nemškega generala Heeringena. V Berlinu je umrl generalni polkovnik von Hceringcn, bivši pruski vojni minister, eden izmed najslovitejših armadnih komandant tov nemške vojske v svetovni vojni. Leia 1914. jc pokojnik poveljeval levemu krilu nemških čet na francoski fronti ter jc vrs gcl pri Belfortu Francoze nazaj. Pozneje je sodeloval v bojih med Metzom in Vck gezi. L. 1916. so mu dali obrambo obale, kmalu nato pa je moral v penzijo. General jc umrl 76 let star. X Obnova Francije. Iz Pariza poročajo, da je v področju Aisne od 133 tisoč podr= tih in poškodovanih poslopij 110 tisoč hiš že popolnoma popravljenih. Področje, ki je štelo pred vojno 961 industrijskih obratov, razpolaga danes žc z 813 popolnoma urejcs nimi tovarnami. Tako se imenuje društvo, ki se ustanavlja v Ljubljani in ima namen gojiti soci-jalno-politično pravo in vedo. Nobenega, dvoma ne more biti o tem, da se je po vojni v vseh kulturnih delih sveta razvnel oster iu sistematičen ter dosleden boj za to, da sc socijalna nasprotstva v hitrejšem tempu izravnavajo in problem reši temeljito. V vojni razgibane sile so ohranile svoje lateirtne energije in so dobile živ razmah ob sklepu miru, ki naj ustvari ne samo novo politično karto Evrope in sveta, ampak tudi novo socijalno življenje, ki naj ce nos; v sebi nevarnosti za nova krvava razračunavanja tako med narodi kakor med posameznimi razredi v narodu. Boj za gospodarsko demokracijo, za znosno socijalno življenje jc vedno napet in nepopustljiv, kakor bi svet slutil, da je sedaj čas velike probleme socijalne kulture rešili in da bi zamujena kritika pomenila nenadomestljive izgube, reakcijo, ki ji v zgodovini ni primera. Vse države, ki hočejo in ki nočejo, morajo socijalno političnim problemom posvečati stalno in učinkovito pažnjo in vsa reakcijonaraa zaletavanja in odpori ne morejo zajeziti pohoda k socijalni preobra-zitvi človeške družbe. To zahteva kulturni napredek, gospodarska sigurnost in — svetovni mir. Tudi naša država, ki sicer leži geogra-fično izven velikega svetovnega središča socijalnih bojev, stremljenj in hotenj, je in bo še učinkovitejše pritegnjena v to veliko človeško delavnico. Rcakcijonarna miselnost, nerazpoloženje napram socijalno -političnim problemom bo zlomljeno po močnih valovih, ki udarjajo tudi na jugoslovensko državo in država bo morala resno misliti na moderno socijalno-politično udejstvovanje. ako hoče v svetu veljati kot gospodarski in kulturni činitelj — in ako hoče zagotoviti svoj obstoj in preprečiti, da ne pade kot gnilo jabolko raz drevo obče kulturnega občestva. Socijalna politika pa je problem, je veda in znanost. Ona ni več samo izraz humanitarnosti. usmiljenja, ona je postala vsesplošni gospodarski problem, pravica in pravo vseh socijalno in gospodarsko šibkih. Vse državno udejstvovanje v splošni gospodarski politiki mora nositi na seb! socijalno-politične znake. Po socijalnih vidikih je presojati problem carine, tarif, kmečkega vprašanja, trgovine in obrti, industrije, delovnega razmerja, kratko prav vsa vprašanja, ki jih ima rešiti človeški razum v svrho mirnega sožitja. Žal pri nas te zavesti še ni, je ni tudi tam, ki to potrebo naiboli povdarjaio. Objektivno in socijalno pravično je mogoče vsa nakazana vprašanja rešiti Ie, ako se ista gledajo in rešujejo po znanstveno utrjenih načelih in se pri tem izločijo vsi subjektivni interesi in politično špekulacijo, kolikor je to seveda pri človeku mogoče Mi danes vidimo. da na eni strani za vsa naša gospodarska, socijalna in kulturna vprašanja predvsem nimamo znanstvene, globoko v razumu zasidrane usposobljenosti, dalje pa, da tudi tain, kjer je ta usposobljenost objektivno podana, nimamo v sebi zadosti moralnih sil, da bi Isto učinkovito, dosledno in brezobzirno uveljavljali. Podležemo političnim špekulacijam, osebnim interesom, ustvarjamo zato slabe in površne zakone, s tem siabo upravo, korupcijo in splošno nezadovoljnost. V takem nero tiem in znanstvenem ozračju je mogoče, da žive in uspevajo demagogi, ki so v jedru pulili in nezmožni iu tudi nevoljni ustvarjati pozitivno dobro. Naše gospodarsko, kulturno in tudi vse politično udejstvovanje mora biti postavljeno na temelje stvarnih in objektivnih znanstvenih raziskavam in ugotovitev. Vse panoge javnega življenja morajo imeti solidno zaslombo v zmerni, trezni znanstveno fundirani miselnosti. V svrho, da se vsi problemi našega državnega življenja in ustvarjanja znanstveno proučujejo hi zlasti, da se med gotovim krogom oseb goil sistematično in resno socijalno-politično vedo in pravo, je namen ustanoviteljev gornjega društva, Vse, kar naj realizira politična moč strank, mora biti znanstveno -stvarno premišljeno, pretehtano in tako pripravljeno, da je izsljučena vsaka nejasnost, kolebanje ali demagoško pretvarjanje. V trenotku, ko postane gotov problem aktualen, mora biti o njem že podana vsesplošna jasnost in načelna odločnost in ne, da sc šele v tem trenotku pričnemo ori-jentirati, prehitevati in begati. Drušvu jc namen resen študij vseli naših važnih vprašanj iz vidika socijalno-politične znanosti in prava. Društvo se lioče uazvat; -»zadruga*. To ime pa ni razumeti gospodarsko, temveč socijalno. V zadrugi ni višjih, ne nižjih, nc-bolj ne manj učenih, v njej so vsi enaki in enaka dolžnost vseh ie: delo. Društvo hoče imeti strogo prijateljski, družinski značaj, kjer mora biti prosta in svobodna vsa» ka beseda in kritika, ki teži ua čisto in nepristransko razčistitev posameznega vprašanja. Bre» političnih" ali drugih ozirov mora biti vsakemu dana možnost, da odločno zagovarja svoje misli, ki so dobro mišljene in imajo za cilj čisto resnico. Društvo hoče imeti samo člane dela. Vsi so ena družina, prožeta nesebičnih misli, ki so zmožne brez materijalnih špekulacij ustvarjati samo objektivno dobro, izpopolnjevati sebe in koristiti celemu našemu javnemu življenju. Taka družina ie potrebna. Zlasti visokošolska mladina naj postane njen član. Družina ni treba, da je mnogoštevilna, biti pa mora notranje silna. Kdor je, ko je opazoval naše državno in politično življenje, že kdaj začutil potrebo po taki organizaciji, bo postal ni en član. Zadoščenje be ime!, ako bo prispeva! k umirjenosti in programatični poglobitvi našega javnega življenja. ZA POPLAVLJENCE! Kdor takoj da, dvakrat da! Bodite modem in elegantni! Izberite si frizuro, ki uveljavlja se vrline! Čim bolj so lasje osebi prikladno prikrojeni, tem bolj kritično jih gledajo tem skrbneje se morajo negovati. Elida-Shampoo učinkuje na lase, da postanejo čudovito voljni, svilnato mehki pa svetli, diskretno dišeči. Prihodnjič rabite za umivanje glave le brezsodni j U G O SLAVEN S KO D. D. GEORG SCHICHT.OStJEK. Oddelek »EHdu. Poiljite mi brerplačno originalni zavojček EUDa-SKAMPOO liV Ime :..«„....., Naslov: Prfiepite prosim, izpote-eni edrejek tedaj ca dopisnico. S H A M P o O Oopisi VIC. V nedeljo, 10. t. m. Jo vprizorilo akad društvo »Jadran j na tuk. sokolsketu odru Cankarjevo »Pohujšanje v dolini št.-ilorijanski«. V podrobnosti zrežirana igra posameznikov je zelo zadovoljila in nam uudiia mnogi« Cankarja in mnogo lepega. Dovolili bi s, pripomniti le to, da je Petrova govorica odločno prenagla; s tem postane nerazumljiva in se izgubijo zadnje besede stavkov, in Cankarjevih besed je škoda, da bi sc izgubile. Istotako sta »mež-uar« ia »dacar« v zadnjem dejanju Petrove in učiteljeve besede uglušila z mestoma pretirano komiko. Sicer pa sta bila oba zelo dobra. Vobčc so bile vse vloge v pravih rokah in naj velja naša hvala in priznanje vsem. Želimo, da nam 28. novembra, ko zopet nastopite na našem odra, prinesete zopet toliko lepega in dobrega.' ŠMARTNO PRI LITIJI. Pevsko društvo --Zvonu priredi v nedeljo 17. oktobra ob 7. zvečer ^Trgatev« v prostorih sokolske telovadnice. Vabimo vse prijatelje našega društva na to prireditev, kjer preživimo par uric neprisiljenega veselja. 1365 RAKEK. Dramska sekcija Jugosl. napr. akad. društva »Jadranacgostuje v soboto iu v nedeljo zvečer v Sokolskem domu na Rakeku. Prvi večer se vprizori Cankarjeva tarza v 3 dejanjih ^Pohujšanje v dolini šentflorijanski«. G'st:i, toda nadvse previdni Cankarjev bič razkrinka v tem delu vso zahrbtuost iu hiuavščiuo rodoljubov iz doline šentilorijanske. Drugi večer se vprizori nadvse zabavna komedija od Nicodcmija .Jutro, dan in noč-.. Dramska sekcija »Jadrana« je v pretekli sezoni gostovala po vseh večjih krajih Slovenije ia žela povsod velike uspehe. Takoj prvemu gostovanju je sledilo vedno novo povabilo za ponovno gostovanje Dramska sekcija gostuje to pot prvič na Rakeku. Razumljivo ie, da vlada za gostovanje Jadranove sekcije na Rakeku veliko zanimanje. Prijatelji Sokola iu napredne akademske oiniadine, udeležite se predstave v velikem številu. Začetek predstav ob 8. zvečer. TRŽIČ- Na dneve groze bomo pri nas kmalu pozabili, če nam ne bodo novine o tem znova iu znova poročale Ne bomo pa pozabili ua svojo dolžnost pomagati onim, ki so utrpeli škodo na blagu in premoženju. Krajevna podružnica Rdečega križa ie podvzela že vse korake, da se priskoči na pomoč bednim poplavljencem. Prirediti hoče cvetlični dan, prostovoljno zbirko po 10 Din od hišne številke in združeni diletantje vprizorc v korist poplavljencem igro, ki bo gotovo dobro obiskana. — Danilovo šest-desetletnico proslavi Tržič v soboto, 16. oktobra Združeni diletantje vprizore z nestorjem Danilom narodno igro : Deseti brat« v Govekarjevi dramatizaciji. Igralo se bo v Sokoinici Skušnje so v polnem teku. Na to izredno prreditcv že daues opozarjamo vso okolici in vse ljubitelje Jurčiča Igra sc bo v nedeljo 17 oktobra ponovila v korist bednih poplav'jencev in bi bilo prav, če se diletantoni oprosti taksa — Tržiške šole se z vsakim letom lepše razvijajo. Na osnovni šoli ie ourog 400 otrok iz Tržiča, Loma in Bistrice. Za stvarne šolske potrebščine s krče občina Tržič, Sv Katarina iu Kovor za podobčino Bistrica. Največje breme je seveda na ramah tržiške občine, ki plača na leto za vsakega otroka okoli 350 Din, Sv Katarina okoli 140 in Kovor komaj 90 Din tako, da skrbi pravzaprav občina Tržič izvečine še za otroke iz drugih občin. Na tem pnrucru se vidi, kako krivična je lahki razdelitev bremen po davčni moči občin, če sc pri tem ue upoštevajo tudi .drugi momenti, kakor n pr število otrok Na zadnji seji trajnega šolskega sveta se je v^e to tudi obravnavalo z vsestransko dobrohotnostjo Proračun za leto 1927 znaša letos približno 25.009 Din manj kakor lansko leto, namreč 75.000 dinarjev Tu se vidi, kaj je vredno pametr.o gospodarstvo, ki opremi šolo z vsem, kar potrebuje in vendar zniža proračun. Dalje je sklenil krajni šolski svet prositi za siste-miziranje učnega mesta za enega kateheta, ki bo imel posia čez glavo; na vseh šolah jc namreč verouka 3-S ur. Na meščanski šoli je vpisanih za letošnje leto 170 učen-ccv ia učenk Pouk se je pričel iz neznanega vzroka ma! • kasneje kakor drugod, sedaj pa grozi radi učiteljev, odhajajočih na študijske dopuste , v pouku mul zastoj, če se šolska oblast ue bo zavzela za to. da pridcjc novo imenovane učne osebe čim prej ua šole. G. Kerac odide ua konser-vatorij v Ljubljano, g Vončiua ua pedagoško šolo v Beograd in gdč Komar jeva na pedagoško šolo v Zagreb Vsi našteii so izvrstni učitelji ia pridni kultunii delavci, posebno g. Kernca bomo prav občutno pogrešali pri njegovem orkestru Na obrtni šoli je 92 vajencev in vajenk. Strokovne tečaje risanja obiskuje letos manjše število pomočnikov, to pa radi tega, ker smo imeli lansko leto poseben tečaj za šivilje in poseben tečaj za krojače, vsako leto pa ni toliko naraščaja, da bi napolnili samo s pomočniki poseben tečaj Treba bo zopet počakati nekai časa. Ker so začeli obrtnik! jemati svoje vajence iz vrst učencev, ki so dokončal' vsaj tri razrede meščanske šole, se to tudi pri obrtni šolj pozna prav dobro. Razredi so kvalitativno prav dobri, mojstri pa imajo od tega to prednost, da jim učenec v enem letu dovrši šolo. V Tržiču ie n. pr mizarska obrt prav razvita, pa imamo v šoli samo pet mizarskih vajencev Drugi so šolo že dovršili. Ne to H, da nt dobro ohratijean dama. ona uporabita le CREMEH0US0N □UMI lll,ILILJCXXItXaXOXOJUUUUJ Mali oglasi, ki služijo v posredovalne ia socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. N a j in a n j SI znesek Din 5*—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega znaCaJa, vsaka beseda Din !•—. Najmanjši znesek Din 19»—v Naslove od »MALIH OGLASOV" pošiljamo po pošti, le če se nam pošlje mampulacijska pristojbina Kdor v bodoče ne bo priložil prejel odgovora. Din 2'- Din v znamkah, ne bo Oglasni oddelek .JUTRA" Avtomobile vsakovrstne io motorna Kolesa popravlja najbolje naj-hitrejc in najceneje Flor-jančiii. Čarlovska cesta 22 215/1 Štampiljke tn rte potreb&Sint- priporoča S P e t « u Maribor ra.prnt' glavn kolodvoru Išče tudi zastopnike. 158 Vulkanizira rs t vrste g o a • j a t>arna vuikanisacija P Škafar v Ljubljani Rimska o 11 271' Fina šivilja ra perilo, sprejme vsakovrstno delo Lu cntlanje ca dom. Naslov v oglasnem 0'idelku »Jutra*. yi201 Modistka Ž. Mahnič - Gorjanc Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1 sprejema vsa popravila bar-•žunastih in file klobukov, kar točno in ceno izvrši V zalogi baržunasti klobuki od 1-0 Diu ia tile od 00 Din naprej. 236 Več šivilj Krojaški pomočnik dobrih, s kavcijo, sprej- zanesljiv in pošten, išče m-m. Ponudbe na ogiasni službo za malo delo Na- oddelek -Jutra« pod šifro sjov pove oglasni oddelek •Takoj 37». 31197 »Jutra«. 31207 Za vezenje več pomočnic in učenk sprejmem. Na6luv v ogl. oddelku »Jutra«. 2S173 dobe Trg. pomočnika mešane stroke, nad 21 let starega, dobro izvežbaaega v mauufakturi, takoj sprejmem. Ponudbe ca upravo »Jutra« v Mariboru pod »Dober prodajalce« 31160 Elektromonterja solidnega ia marljivega. za enakomerni tok (Gleich-strom). kateri razume tudi dobro ključavničar in mehanična dela sprejmem za vodstvo male električne centrale, takoj na stalno mesto Ponudbe s spričevali Da Granitno in let-no industrijo Oplotnica — SI. Konjice 311S0 Miz?r. pomočnika takoj sprejme Josip Pečnik. mizar v Žalcu. 2S540 Služinčad Kuharice, sobarice, sluiki nje. pestunje hlagajničarke itd dobe v Beograda poja*. nila o službah v Berou Ekonomija. Vasina 11 27S34 Več krojaških pomočnikov sprejmem fleflektiram le na dobre moči - Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra moč S« £6500 Krojaškega mojstra iščem, ki bi prevzel konfekcijsko delo Oglasiti se je: K Pučnik Tavčarjeva ulici 3 28467 Učenca sprejme v trgovino z tneš. blagom Ivan Kaline. Selo ž t. 33 - Soste. SŠ232 Zidarje za Maribor in irven (Fre- valje) takoj sprcjoi" -tsv-benik t". Nassiinbcni. Alari. bor. Vrtna ulica štev. 12. 3127$ Stenogratfn.io ali steaografi, ki zna slovensko in srbsko stenogr.«-firati, rabim za 24. in 27. oktober Naslov v oglas, oddelku »Jutra-.. 31279 Učenko takoj sprejme modna trgovina Srečko Vršič. Ljubljana. Selenborgova cl. S. 31216 Navijalko (špularko) dobro izurjeno iia Spul-masehini, sprejmo strojno pletenje v Strel i; Li ul. 24. 31204 Dobro perico iščem t hišo. Miriš št. t/1, levo. 31222 Učenke iz Ljubljane 3li okolice sprejme strojno pletenje nogavic v Streliški nI. št. 21. 31203 Služkinjo za vsa hišna dela, sprejmem ua dežlo Prednost z znanjem kuhe. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 31217 Oglarje zi dve partiji, iščem za takojšnji nastop. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31220 1—2 mizarska pomočnika vešča izdelave boljšega pohištva ia politiranja. takoj sprejme proti dobri plači v stalno delo Franjo VVag-uer ral., Zagreb, šenoina br. 11. 31203 Provizij, zastopnika. agilnega. verziranega r lesu iu oglju sprejmem Za vpokojenre primeren postranski zaslužek Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 31233 Pomivalko za restavracijo, pridno in pošteno dekle. Ie z dobrimi spričevali, ki je že službovala v restavraciji, sprejme takoj restavracija »Pod skalco«. Ljubljana Mestni trg 11. 31254-a Perico dobro izurjeno, išče takoj za na dom restavracija »Pod skalco«. Ljubljana — Mestni trg 11. 31254 Stalno službo dobi tisti, kdor posodi Din 1.1.1100 proti dobrim obre-st.im io garanciji. Ponudbe pod .Stalno 15« 113 oglasni oddelek »Jutra«. 31242 Šivilja sprejme prvovrstno pomočnico takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« 81205 PlačMno natakarico z večletno gostiln prakso takoj sprejmem — Kavcije zmožne imajo prednost — Sv Petra cesta štev. 4.".. 31248 Mladeniča zdravega, iščem za oprav. Ijanje hišnih del. Naslov v gostilni »Cinkole« Kopitarjeva 4 31247 Več akordnih partij 7a izkop vojašnice v £kofji Loki sprejmemo takoj. — Ing. Fran Tavčar, družba z o. z., Ljubljana, Br<^8. Nd Art . 31245 Motor 10—20 HP 440 voltov, iito-mera: tok (Gleichstrem) — kupi Mih3 Kavčič, Zg. Šiška 125. 31249 "anrafs n sesani olin motorje na paro. bencin in presno olje iu Diesel-motorje dobavlja v najkrajšem času l.Emil P!ewo Wlen XVII, Wa«*gasse 70-80. Za takojšnjo dobavo: naprave za tesani uFn 12. 16. 20, 25. 85, 45. BO. 60. 70 ia 100 PS stroje na paro in motene 8, 44. fi. 7, 15. 100—130 250-400 PB motorje oa bencin 1—2, 4, 7, 8. 10, 1» 20, 25 in 49 PS I77-a sa mesno olje S, 10, 12, 20 PS. Lepo hišo econadstropno. z vrtom in velikim hlevom ter shrambo. sposobno za vsako cbrt — 5 minut od kolodvora v Logatcu, prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 28160 Zemljišče ob Dunajski cesti primerno ra stavbišča v izmeri 14.060 m' prodam Naslov v ogl oddelku »Jutra« 25363 Hišo z gostilno lo trgovino, dobro vneljano ter pripadajoč!mi gospodar-skirni poslopji prodam v večjem trgu Ponudbe pod »Ugodno 13» na oglasni od-delek »Jutra« 2823S Večji tovarn, objekt 10 minut od postaje, elektr tok. obširna stanovanja, oddani v najeta ali udeležbo. — Ponudbe na ogTasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dolenjsko«. 2S19C Poplavljencem prodam večje posestvo J gostilno. 50 oralov prvovrstne zemlje, na Dolenjskem Prijave ua oglasni oddelek »Jutra« pod »Dolenjsko« 28190 Pensioiiat centralna lega v Mariboru, enonadstr. hiša. 12 opremljenih sob. IeT.i donos za sobe 64.000 Din. velika kuhinja, jedilna dvorana, kopalna soba. naprodaj za 220.000 Din. Plačilni pogoji ugodni. PreVvšek. trgovec v Mariboru. Ribniška ul. 2. 31277 Stanovanjsko hišo dvonadstropno, v centru mesta predam. Potrebna gotovina 99.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra-1 pod «170>. 31165 Posestvo r. goitiiuo in mesarijo prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro -Resni kupeo posestva«. 32259 Nijvo SOOOrn5, ob Linhartovi c. oddam v najeul. Naslov: Sv. Tctra cc-sta štev. 33. 31225 IBH tmui*' Opremljeno sobo z razgledom ua vrt, oddam tudi s hrano poštenemu gospodu. Naslov v ogi3cnem oddelku »Jutra«. 31192 Gospodično sprejmem na stanovanje v Ko?.-.; dolini. Toizvo sc v trafiki: CLSta na Rožnik. 28551 Stanovanje 1—2 sob s kuhinjo, išče zakonski par hrez otrok. Ponudbo na ogl. oddelek »Jutra« pod »Ciia prejo — tem bolje--. 31282 75 Diu ua mesec plačam samo za petkratno preuočiščc. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Miren 30». 31251 Opremljeno sobo evenl z 2 posteljama oddam v uuiem na Selu 38)7, l"vo 31271 Stanovanje iščem 1, 2 ali 3 sobe s prilikll nami'za takoj. Plavanj pol leta ua-prei. Ponudbe rod -.2 osebi« na oglasni o ide-iek »Jutra.-. 3127C Stanovanje sesfoječe iz 1 sobe in kuhinje o d d a m zakouctaa brez otrok. Pismene ponudba na oglasni oddelek »Jutra« pod značko 'Nagrada 10OT«. 25559 Šivilja inteligentna, starejša, išče separirano sobo Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sredina mesta«. 31213 Maihno sobico z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam 15 oktobrom ali 1. nov. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31211 Več gospodov sprejmem na sunovanjo in hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31219 Opremljeno sobo lppo, z električno razsvetljavo, takoj oddam le solidnemu visokošolcu ali potniku. Naslov pove cgl. oddelek »Jutra-. 31221 Sobo odda Ptavbišče »Hera« — Kedeljevo 2.'S. S12-1-! Opremljeno sobo oddam solidnemu gospodu Ig Lah, Tavčarjeva ulica št. 3/11. 31255 Opremljeno sobo z dvema posteljetna takoj oddam 2 gospodina. ozir gospodičnama ali zakonskemu paru brez ctrok — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31246 V okolici Maribora (na deželi) išče stanovanje in hrano pri vdovi. 4š ]r-t star mož Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Snaga«. 31223 Prazni sobi veliko in manjšo, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33230 Lepo mesečno sobo takoj oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 31233 Opremljeno sobo oddam v bližini opere. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 31231 Hišo z gostilno dobro vpeljano, v Ljubljani. oziroma predmestju, z razpoložljivim Etanovanjem najmanj 4 sob « pritiklina-mi. kupim. — Gostilniška koncesija bi se morala oddati v zakup kupcu Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra® ped »Gotovina takoj«. 2S235 Mizarsko podjetje velika delavnica, petsohna hiša, gospodarsko poslopje, 1 oral zemljišča, elektrika in vodovod, pri Ljubljani, naprodaj za lio.OOO Din. — »Posredovalec«, Sv. Petra cesta IS. 31257 Scbo eno veliko solnčao, Ji dve man.;ši neopremljeni, s po-seiicin) vbodom, v bližini univerze, išče univerzitetni profesor Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Samec«, 31169 Mesečno sobo opremljeno ali prazno — z elektr. razsvetljavo ia souporabo kuhinje oddam solidni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutri« 31226 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra-. 31240 Gospodično Vi je ves dan odsotna — sprejmem ua stanovanje, tudi z zajtrkom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31213 Opremljeno sobo Cseparirano) iščem takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pjd sinu »Bančni uradnik 15». 31275 Stanovanje rroti nizki najemnini o'-dam takoj oaemu, ki ga preuredi. — NasloT v op. oddelka «Jnira>. 31271 ZAHVALA. Podirisam sem kot deseti kupec pri tvrdki ,Doko', Prešernova ul. 9, (dvorišče), prejel brezplačno po lastni izbiri par linih čevljev. Ivrdki .Doko* sc najlepše zahvaljujem. ter jo vsakemu toplo priporočam. Ljubljana, 13. oktobra 1923. Janko Žagar, metteur. Priirii ir. fr. Derpt ne ordinira do 21. oktobra Dama ieče s 1. novembrom ^ soliO iz stopajoča — t operirano, opremljeno ali prazno, v biuitii dramskejra <:Iediui>"a — s Lrnno ali brez. To-nudbe ua odasni oddelek c Jutra* pod silro 2:290 Družabnika k tov podjetju (parni lagl, parni opekarni in esportu hrastovine> sprejmem Zasi-guran lOOilni uobiček. — Prijave na oglasni oJuclek »Jutra« pod »Opekarna«. 28192 Nezaposlenim trgovcem udeležba s kapitalom ali bančno garancijo ra razpolago. Prometna točka, žel. skladišče s stanovanjem — prodaja žitaric, matcrijala, promet z lesom in deželnimi iiridelki na deželi Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutri« pod »J. Z.« 2S191 4% kranjsko dežel, posojilo I i; S in 1911 kupim. — Foštnoobratne obvezne naj-nižie ponudbo na oglasni odoelek »Jutra« pod šifro »Neizžrcbano«. 51269 15.000 Din posojila iščem z a takoj za povečanj« jako dobiekanosnejra podjetja, proti visokim obrestim in popolni varnosti z garancijo cek-ga podjetja in vrednostmi, brez vsakega rizika — za nekaj mesecev Z večjim kapitalom pristopi lahko tudi kot družabnik. Zaslužek brDjan-tea. Cenjeno ponudbe nujno prosim na oglasni oddelek «Jutra» pod značko cPddjetjs z garancijo*. f.i»fi? Družabnike z vlogami ne pod 100.000 Din išče dobro vpeljano. staro trgovsko podjetje za povečanje svojih obratov. Ponudbe do 31." oktobra na ojziasni oddelek pod šifro «DeIo>. 2S-154 20.000 Din posojila išče trgovsko podjetje proti garanciji in uubrim obrestim, za dobo 3 mesecev. Dotičnemu sndfrn obenem dobro in stalno službo. — Ponudbe na ogl. oddelek c«Jutra» pod značko <1300». rtf/ «Počitnice» Dvignite pi^nM- 31:>3 Potnik mlad in inteligenten, dobro situirau tujec, iscfi zuin-stvu z gospouično ali vdovo. Odgovor prosiiu v petek na oglasni oddeiek ■..iulra« pod »Vesela sobota«. 312:30 Drama prosi takoj poštno ležeče u 1>. Odloči cesta-ucU. — Znaki cvetka. 27956 Novo mesto Pridi sigurno v nedeljo. — Tvoj naslov izgubila. Bojana. ~ SlSea «Resno 37» Obžalujem, pr"j>ozno ob 2. uri prejel. — Iskreno ' tri ponovno. 3127S Ti! Pismo pri g. l'est. Pri.II. 31251 Klavir dobro ohranjen, eno prodam. Naslov po v a cgla^ni oddelek »Juti-.. 2S106 Klavir dobro ohranjen, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31229 Harmonije ilolite najceneje pri Kr. Jenko, St. Vid r.ad Ljubljano. V-a popravila to. t o in jiucenu 31253 Pes ovčar (volčjak) se je zgubil z ve. r:go. Najditelj naj ga odda. na naslov: ltu-1. Klop-čič, Selo št. 55. 31203 Nemško dogo psico, prodam. Ponudbe -i* otrlasni oddelek »Jutra* pod »Dogu«. 31235 Srebrno uro z verižico je našel Turel Tomaž. Vodovodna cesta — železniške hiše. 3I2C6 Otroka vza-jK-m v oskrbo. Ns-lov v oultisnfcia oddelku Jutra. 31198 Domačo hrano dobro in okusno nudim gospodom in gospodičnam. —-Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31273 Pogubo vsaki družini prinašajo nalezljive bolezni. Kako se jih ubranite izveste iz knjige: Dr. Josip Tičar: Izobražena gdč. srednjo staro-ti. s 125.0O0 Din premoženja, se želi takoj poročiti z boljšim uradnikom, trgovcem ali gostilničarjem. Cenjene dopise prosi s sliko pod šifro »Takojšnja ženiiev« na podružnico »Jutra« v Celju. 31199 Cena s poštnino vred Din 19-50 * ar o čila na knjigarno Tiskovne za-4racrc v t«i tehniki, osebnem magnetizmu I.Ld. Pr»o pismo na ogled Uspeli zajamčen — sicer povračilo honorarja .Veda in znanost*. Celje, Raziagora elica » Jo.jisna šola i0785-a W \ hiše v Ljubljani Barvarska steza št. 5 se vrši pri okr mem sod šču v Ljubljani soba i-t. 34, dne l Hira ID Ol II. Ofl Izki ena cena 2 312 Dm Drug pogoj: na razpolago avnotam soha št v. 33 10724 jononi BronnijLJLiuuLJLioaGLiDaoDuaaD! ooooocoocoooc naorei Velour mi od . . Sin 122 Miš mi od . . . . Din 2 50 naore; v v^ek barvah ja damske Ptašče. Gričar Mejač samo 2 Selenburgava ulica štev. 3. COOOCXX>3CCOOCXX^^aXOCOCOOD: fazorl Pozor! Pozor; , i Pirotste preproge ioMte 9« aslalftil eni » specllalnl trgovini preprog Tn« Petroviča 1 sina, Pirot. liMmlte ceniki lom Zahtevajte cenik: Specialna mehanična delavnica za popravo pisalnih, ,a£unskih, Kopirnih in razmnoževalnih strojev katar tadi registrirnih blagajn — Razne tipke in pisave za pisaine sšFoje vseh sistemov spremenim po naročilu in vzorcu. Tehnična znamenja LUD. BAn*w*, Ljubljana, Selenburgova ulica 6 -FtMos a sen 1 "l^oo ;< -pp TII c HimnLIUULli ii ■! UD Naše zlate, nepozabne nad vse ljubljene PAVLICE ni več. Nedoumljiva usoda nama je utrgala to nežno cvetko v ponedeljek ob 18. uri. Odšla je k svojemu angelčku in ostavila za vedno globoko žalujočo mamico in papančka. Pogreb naše male hčerkice se vrši iz hiše žalosti Jesenice 2, v četrtek 14. t. m. ob 15-30. Jesenice, Črnomelj, Trst, Celovec. Resi in Pavel PIntar, starši — Gustica, sestrica, ittajoi« družine PIntar, Uranič, Cosulich, Baschiera. 1C789 U Bil A NA PTUJ CD B CD E CD G C2 B CD IOSGI OIOIO B CD B CD B CD B CD B CH Demski modni salon 10708 SiaHia Luiza, Zagreb, c v nedeljo in ponedeljek, dne 17 in 18. t. m. v Ljubljani, hotel Lnion in prevzema naročila po oiiginalnih vzorcih ter po zm.rnih cer.ab Naiočn-k« lahko tudi sami dostavi o blago CIOIOIOIOIOSOIOIOIOIOBOIOIOIO Najlepši hotel pension » Hrvatskem Primorju in lo za Slo en jo najbližji. Vam do danes še ni co»nan v kra-n vrtn; legi tik ob morju, olo leto otvorjen edin na Suia- 10. uri dopoldan v po-soji ničnih prostorih v Os ln o š'ev. 7. K temu se vab jo vsi člani posojilnice in tudi novi člani. __Odbor. H II K I! J! II It JI J! r 11 !! t, « ir j; h J! ), j; inn^---- Kreditni zavo ovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopfu). Obrestovan a viotj laKnu i, jroua«, vsanu vrstnih ate deposit^ IC. ite i'.'] 1.Me P 1 Urcjo^fi Franc Puc, Izdtj« sa Konzorcij «Jutra» Adoii Ribnikar. Za Naroda tiskarno dd kot ti&kamarja Fran JezcrkL Z* iaacratn) dci je odgovoren Alojzij Novak. Vsi t Ljubljani