Poštnina plačana v gotovini.
UJ
SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE
Letnik 1/11.	V Ljubljani dne 20. junija 1945		Številka 10.
	VSEBINA:		
104.	Odlok o ustanovitvi In organizaciji statističnega urada Slovenije. 105.	Uredba o cestnem prometu. 100. Odredba o denarju in vrednotah, shranjenih v bančnih safesih.		107.	Odredba o izdajanju imenskih vložnih knjižic. 108.	Spremembe in dopolnitve k odredbi o poslovanju zavarovalnic. 109.	Odredba o brezplačnih preiskavah v bakteriološko-epidc-miološkero institutu.	
Zakoni in drugi razglasi SNOS-a in Predsedstva SNOS-a
104.
Odlok
o ustanovitvi iu organizaciji statističnega urada Slovenije
§ L
Pri Predsedstvu Narodne vlade Slovenije se ustanovi etatistični urad Slovenije, ki mu načeluje ravnatelj, po. stavljen od Narodne vlade Slovenije.'
§ 2.
Naloga statističnega urada Slovenije je, da po smernicah državnega urada zbira, obdeluje in objavlja vse splošne in specialne statistike z območja federalne Slovenije, posebno pa da izvaja na tem območju vsedržavne demografske, industrijske, kmetijske in druge statistike; da skrbi za koordinacijo vseh statistik, ki jih vodijo kateri koli organi narodnih oblastev ali javnih ustanov.
§3.
Radi koordinacije.statističnega dela so vsa oblastva In javne ustanove na območju federalne Slovenije dolžne predložiti predhodno v pregled in odobritev statistične osnutke vseh popisov, ki jih nameravajo izvesti na svojem območju.
§ 4.
Narodna vlada Slovenije bo predpisala s posebnim pravilnikom podrobno, organizacijo in poslovanje stati-stičnega urada Slovenije.
§ 5.
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave.
Ljubljana dne 16. junija 1945.
Za Predsedstvo
Slovenskega narodno osvobodilnega sveta;
Sekretar:	Predsednik:
France Lubej s. r.	Josip Vidmar s, r.
Uredbe, odredbe (naredbe) in drugi razglasi ministrstev Narodne vlade Slovenije
105.
Uredba
o cestnem prometu
Promet po cestah in potih se mora vršiti po določilih' te uredbe.
Člen I.
(Za vsa vozila; motorna, vprežna, kolesarje)
. 1. Vsak vozač motornega vozila, voznik iu ‘kolesar mora poznati mednarodne prometne znake in se po njih ravnati.
2.	Voziti mora po desni polovici ceste ter na desni strani te polovice.
3.	Cim počasnejša je vožnja, tem bliže se mora vozač držati desnega roba ceste.
4.	Pri zavoju na desno mora voziti v majhnem loku in ob svojem desnem robu, pri zavoju na levo pa po zunanjem loku vozišča.
»Rezanje« ovinkov je prepovedano. V
5.	Spremembo smeri vožnje mora vozač nakazali s puščico ati z roko.
6.	Največja brzina v strnjenem naselju je 30 km ua uro za avtomobile in 20 km za motocikle. Izven strnjenih naselij sme biti največja brzina za osebne avtomobile in motocikle 80 km na uro, za ostala motorna vozila 50 km na uro.
7.	Brzina mora biti vedno taka, da more vozač vozilo pravočasno ustaviti v vsakem položaju. Brzino mora prilagoditi stanju ceste, preglednosti, svetlobi oziroma razsvetljavi, sreča vanju ter prehitevanju itd. Vozač mora, ko se približuje križišču, zmanjšati brzino; zlasti velja to v mestih.
8.	Ko tramvaj stoji, ga vozač ne sme prehitevali.
9.	Pri srečavanju dveh vozil se morata obe vozili umakniti pravočasno proti svojemu desnemu robu vozišča in toliko, da je srečanje mogoče brez vsake nevarnosti. Cim ožja je cesta, tem bolj se mora zmanjšati brzina.
10.	Co srečanje ni mogoče, n. pr. na ozki zaseki, na ozkem mostu, na gorski poti itd., se mora umakniti nazaj tisti vozač, ki po danem položaju to najlaže stori,
11.	Prehitevanj^ je dovoljeno mirno love strani vozila, ki ga hoče vozač prehiteti.
12.	Prehitevanje tramvaja je dovoljeno samo na njegovi desni sirani, čim je meri tramvajem in desnim robom vozišča dovolj širok prostor za prehitevanje, Samo če jo la prostor probzek, je dovoljeno prehitevanje na levi strani.
Vozač prehitevajočega vozila mora dati znamenje s hupo, da opozori sprednje vozilo na prehitevanje.
13.	Sprednje vozilo, ki ga za njim prihajajočo prehiteva, so mora umakniti kolikor mogoče na desno in .v času prehitevanja ne sme povečati svoje brzine.
14.	Pri prehitevanju mora vozač že v primerni razdalji prehajati na levo. Cim manjša Je brzina sprednjega vozila, tem večja mora biti ta razdalja.
15.	Ko prehiti vozilo, mora vozač zavili Ig polagoma zopet na svojo desno stran In ne tik pred vozilo, ki ga je prehitel,
16.	Prehitevanje jo strogo prepovedano v nepregled-'* nih ovinkih, na vrhu strmino, na križiščih, na.pregledni
cesti pa takrat, kadar prihaja iz nasprotno smeri drugo vozilo.
17.	Mimo pešca, ki prečita cesto, sme peljati \rozač samo za njegovim hrbtom.
18.	Ce je kdo na cesti pred vozilom, ga mora vozač opozoriti z dajanjem zvočnih znamenj.
19.	Dajanje zvočnih znamenj mora biti omejeno na najmanjšo potrebno mero.
20.	Ce se zaradi zvočnih znamenj plašijo živali, mora vozač prenehati in voziti obzirno. Prav tako mora voziti obzirno, čo jo pred njim skupina pešcev nli store ali pohabljene osebo ali osebe, za katere more domnevati, <ln so gluhe ali slepe.
21.	Na križiščih ima prednost vozilo, Iti vozi po glavni cesti. Kjer eo glavna cesta ne loči od stranske, se mora vozač ravnati iz previdnosti tako, kakor da nima prednosti,
22.	Na križiščih enakovrstnih cest ima prednost vozilo, ki prihaja z desne strani. Pri srečanju motornih vozil, vprežnih vozov in, biciklov ima motorno vozilo prednost, četudi prihaja z levo strani.
23.	Kdor v križišču zavije b svojo strani na levo, mora dati prednost vozilom, ki prihajajo po cesti njegove nove smeri.
24.	Vozač sme ustaviti samo na desni strani ceste In ob skrajnem robu vozišča. Samo če so na tem mestu položene tramvajske tračnice, se sme ustaviti na lovi strani ceste.
25.	Tramvajski vozovi so smejo ustavljati samo na svojih postajališčih. Ob križiščih cest mora biti tramvajsko postajališče pred križiščem,
26.	Pri izstopanju iz avtomobila na levi strani ae morajo polnilu prepričati, če ne vozi zn njimi še drugo .vozilo.
27.	Parkiranje avtomobilov je dovoljeno samo na od-rejenih prostorih oz. kjer teh ni, tako, da promet ni oviran. Od križišča mora biti parkirano vozilo oddaljeno .vsaj 10 m.
28.	Avtomobil, ki parkira ponoči, srne stati na prometni cesti brez prižgane luči samo, če je javna cestna razsvetljava tolikšna, da je avtomobil vidljiv.
29.	Vsako parkiranje je prepovedano na prostorih, kjer je znak »Parkiranje prepovedani« ali »Postajanje prepovedano«:, dalje na levi strani ceste, na mestih, kjer jo cesta ozka, kjer je pregled zastri, in v ovinkih.
30.	Parkiranje v bližini tramvajskih ali avtobusnih postajališč je dovoljeno samo najmanj 10 m pred. postajališčem ali za njim.
31.	Pri izvozu iz dvorišč mora biti vozač zelo previden; če cesla ni pregledna, mora stati pri izhodu oseba, ki opozarja na izvoz vozila.
32.	Pri uvozu v dvorišča, ki so na levi strani od vozno smeri, ter sploh pri vsakem zavijanju čez cesto na levo, se mora vozač prepričali, čc je cesta za njim prosta. Za njim prihajajoče hitrejše vozilo ima namreč prednost.
33.	V temi in megli morajo biti na vozilu prižgane
luči.
34.	Pri srečevanju z drugimi razsvetljenimi vozili mora vozač motornega vozila pravočasno zasenčili žaromete. Zasenčenje žarometov je obvezno tud| pri srečnva-njn pešcev v strnjenih formacijah in pred Železniško progo, če so zapornice spuščene.
35.	Vožnja avtomobilov in motorjev z najmanjšimi
lučmi je-dovoljena samo, če jo cestna razsvetljava dovolj močna.	1
30. Gasilska in reševalna vozila v službi imajo vedno prednost.
37. Gasilskim in reševalnim vozilom |p dovoljeno prekoračili najvišje predpisane brzine, loda kljub iemu morajo voziti z največjo previdnostjo,
88. Na križiščih, kjer urejajo promet prometni miličniki, se morajo vozači in pešci ravnati po njihovih znakih; če ni drugih predpisov, velja:
n) Ce je prometni miličnik obrnjen R hrbtom v smer prihajajočega vozila, je križišče za to vozilo zaprto. Vozač mora ustaviti najmanj 10 m pred križiščem oz., če jo določena pot za prehod pešoov na križišču, ustaviti ob lej poti.
b)	Ce Je prometni miličnik obrnjen z bokom v smer prihajajočega vozila in ne drži roke navzgor, zavije vozač v malem loku na desno oz. v velikem loku okrog prometnega miličnika na levo: Pri zavijanju na levo imajo pred. nost. nasproti prihajajoča vozila.
c)	Z dvigom roke zapre miličnik prosto smer in odpre smer, ki Je bila dollej zaprla, V času, ko drži prometni miličnik roko navzgor, se mora križišče izprazniti.
Ce so postavljeni za urejevanje prometa na križiščih' semafori, ustreza rdeča luč znalcu v točki a), zelena luč znaku v točki b) in rumena luč znaku v točki c).
ČIon II.
. •	(Za kdlcsarjo posebej)
1.	Kolesar mora voziti vedno ob skrajnem robu ceste.
2.	Dirkanje s kolesi in prehajanje iz predpisano smeri je prepovedano. Za neizpolnjevanje teh predpisov po mladoletnikih so odgovorni starši.
3.	Ce spremeni kolesar smer vožnjo v desno ali levo, mora to nakazati z roko.
4.	Nn križiščih, kjer n| prometnih miličnikov, imajo motorna vozila prednost pred kolesarji in vprežnimi vozili.
5.	Prepovedana jo vožnja s kolesom brez oprijema za krmilo,
G. Vsako obešanje na vozila je prepovedano. Kolesar sme voziti na kolesu samo otroke do 8 lot, če je zanje pripravljen na kolesu primeren sode?..
7.	Ce vozi več kolesarjev skupaj, sinojo voziti samo dr up za drugim, nikdar dva vzporedno,
8.	Prepovedano Jo voziti g kolosi večje tovore, ki vozača ovirajo pri varnem vodenju kolesa.
9.	Vsak kolesar mora imeti vedno s seboj listino, ki ga upravičuje do vožnje.
Člen III. .
(Za vprežne vozove posebej)
1,	Voznik mora biti vedno pozoren na cestni promet, Ce je na vozu ali ob vozu, mora vedno imeti razgled po cesti naprej.
2.	Vprežni voz mora vozili na skrajnem robu desnega vozišča. (Uk-j točko 3. Čl. I.)
‘5. Ce menja voznik smer v desno ali levo, mora to nakazali z roko.
4.	Ce so iia vozu dolgi predmeti, n. pr. hlodi, <1 rogovi ali podobno, ki segajo zadaj preko voza, mor* voznik ponoči na zadnji konec teh predmetov obesiti rdečo svetilko, ki pa ne sme viseti više kot 1.30 ni od Uti.
5.	Voz sme slati na cesti brez nadzorstva samo, če je živina privezana.
Člen IV.
(Za pešce)
1.	Pri prekoračenju cest in na križiščih morajo oešci skrbno pazili, ker imajo redno vsa vozila prednost pred njimi.
2.	Pešci morajo uporabljati hodnike. Tudi tu velja predpis: hodi desuol
3.	Za otroško vozičke je dovoljena vožnja po hodniku."
4.	Raztovarjanje in postajanje na vogalih in hodnikih ni dovoljeno.
5.	Prehod čez križišča jo dovoljen samo po predpisani poti; če te ni, mora pešec prekoračiti vozišče brez obotavljanja v najkrajši smeri.
6.	Ce je hodnik ograjen z verigami, se sinejo gibati pešci samo znotraj ograjo. Na teh mestih je prekoračenje ceste prepovedano.
7.	Ce nosijo pešci dolge predmete n. pr. lestve, drogove in podobno, morajo uporabljati vozišča ob skrajnem desnem robu. Isto velja, če peljejo bicikel ali ročni .voziček.
8.	Na cesti je prepovedano igranje otrok.
Člen V.
(Šoferji)
1.	Motorno vozilo sme voditi samo, kdor ima šofersko izkaznico.
2.	V vožnji z motornimi vozili ee sme vaditi samo na cestah, kjer ni mnogo prometa iu pod vodstvom iz-vežbanega in upravičenega vozača.
3.	Pri vožnji z motornim vozilom mora vozač Imeti vedno s seboj svoje osebne listine.
Člen VI.
(Kazni)
Kršitve teh predpisov, kolikor ne spadajo v pristojnost narodnih sodišč, kaznuje okrajni N00, na območju katerega so jo kršitev, dogodila;
a)	z globo od 100 do 10.000 lir;
b)	s prisilnim delom 5 do 30 dni,
c)	z odvzemom izkaznice za vožnjo do največ enega
leta,
č) z odvzemom vozila.
Te kazni se izrekajo posamezno ali več skupaj. Globe se stekajo v sklad za vzdrževanje cest.
Vsaka kazenska odločba se mora predložiti v pregled nadrejenemu okrožnemu NOO, ki jo more uradoma spremeniti v 15 dneh po prejemu.
Pritožbe proti kazenskim odločbam se morejo vložiti v 15 dneh pri okrajnem NOO, ki je kazen izrekel. Nadrejeni okrožni NOO mora pritožbo rešiti v 15 dneh. Pravica do pregona zastara v treh mesecih.
Člen VII.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave,
Ljubljana dne 16. junija 1045.
Minister za notranje zadeve: Polič Zoran 1. r.
106.
Odredba
Da bi se denar, k j leži neizkoriščen v safesih bank, privedel v promet in bi imelo gospodarstvo od tega korist, se odreja:
1.	Pozivajo se vsi lastniki safesov, ki imajo v njih gotovino, da do 30. junija 1045 dvignejo pri banki denar v prisotnosti delegata ministrstva financ in uradnika dotične banke,
2.	Da bi denar, ki ga dvigne lastnik iz safesa, no ostal še nadalje tezavriran, ga mora vložiti lastnik na vložno knjižico oziroma na tekoči račun pri isti banki in more z njim razpolagati po določilih odredbe o poslova-nju denarnh zavodov z dne 17. maja 1945, Uradni list z dne G. junija 1945, št. G.
3.	Kolikor gotovina v safesu ne presega zneska 3000.— Lit, jo lastnik ni primoran vložiti na vložno knjižico.
4.	Ce pa jo gotovina v safesu večja od zneska 3000.— Lit, pa manjša od zneska 8500.— Lit, jo mora vložiti lastnik pri isti 'banki kot vlogo ali pa na tekoči račun in sme razpolagati z njo kot z novo vlogo.
5.	V- primem, da gotovina presega znesek 8500.— Lit, jo mora vložiti lastnik pri isti banki bodisi kot vlogo ali pa na tekoči račun in sme razpolagati s tem zneskom kot s staro vlogo.
6.	Vrednostni papirji, zlato in dragulji ostanejo še nadalje shranjeni v safesih.
Ljubljana dne 16. junija 1945.
Št. 47—V—1945.
Minister za finance: Dr. Aleš Bebler 1. r.
107.
Odredba
Zaradi nastale potrebe izdajam
odredbo,
da denarni zavodi oziroma denarne ustanove do nadaljnje odredbe za hranilne vloge ne smejo izdajati vložnih knjižic, ki bi se glasile na pvinosilca ali bi bile označene e šifro (geslom), temveč samo knjižice, glaseče se na ime .vlagatelja,
Ljubljana dno 16. junija 19-15.
St. 46-V—1945.
Minister za finance: Dr. Aleš Bebler 1. r.
108.
Spremembe in dopolnitve
k odredbi o poslovanju zavarovalnic
Določila odredbe o poslovanju zavarovalnic z dne 17. maja 1945, št. 10 (Uradni list št. 70/6), sc spreminjajo oziroma dopolnjujejo s temile določili:
Člen 1.
Zavarovalnice morajo pričeti takoj z rednim poslovanjem, zlasti z inkasom premij, sklepanjem novih in obnavljanjem starih zavarovalnih poslov vseh vrst, izda-janjem polic, kritnih izjav, zbiranjem podatkov o nastalih škodah in z njih uradno ugotovitvijo po svojih likvidatorjih.
Dovoljuje se prenos vseh onih zavarovalnih poslov, M so bili sklenjeni pred okupacijo na ozemlju zunaj bivše Ljubljanske pokrajine, nazaj na prvolue zavaro-.vatelje.
Zavarovalnice morajo pričeti takoj z ugotavljanjem:
n) likvidne nevojne škode,
b)	nelikvidne in sporne nevojne škode in
c)	vojne škode
ne glede na to, ali je škoda nastala pred osvoboditvijo ali po njej.
Zapisnik o ugotavljanju Škode mora obsegati tudi točno podatke o premoženjskih razmerah oškodovancev s posebnim ozirom na oškodovance socialno šibkejših elojev.
Pri elementarnem zavarovanju se izplačujejo škode le po predhodni odobritvi delegata ministrstva za finance, ki začasno nadzoruje zavarovalnice, in to prvenstveno so-sialno šibkejšim slojem ter le za škode, nastale na ozemlju Slovenije in do zneska 5000,— lir,
Pri življenjskem zavarovanju se smejo v smislu Čl. 4. odredbe o poslovanju zavarovalnic izplačati vsote do 5000.-— lir, in to v primeru smrti ali doživetja, za odkup polico pa mesečno do 2000.— lir na polico. Tudi ta izpla-čila morajo biti vidirana po delegatu.
Člen 2.
Kolikor bi imovina zavarovalca ali koristnika spadala pod odločbo AVNOJ-a od 21. novembra 1944 (Službeni list št. 25/2 iz I. 1945.) o prehodu sovražne imovine v državno last, se škode in zavarovalne vsote ne smejo izplačati. To okolnost je potrebno predhodno ugotoviti že pri zbiranju podatkov o nastalih škodah.
Člen 3.
Vsako izpregnnje poslov od zavarovalnih zavodov, Ui so na podlagi odločbe AVNOJ-a od 21. novembra 1944 prešit v državno last, je nedopustno. Pogodbo, sklenjene v nasprotju s to odredbo, so nične,
Člen 4.
Posojila na polj.ee se do nadaljnjega dovoljujejo samo za kritja premij.
Ljubljana dne .1.4. junija 1945,
Si. 39—V—1945.
Minister za finance: Dr. Aleš Bebler 1. r.
109.
Odredba
o brezplačnih preiskavah v bakteriološko-epidcmiološkem institutu
Člen 1.
Bnkteriološko-epidemiološki institut opravlja vse v njegovo področje spadajoče preiskave brezplačno za vse državno in javne ustanove.
Člen 2.
Prav tako opravlja baktcriološko-epidemlološki in-stitul vse preiskave, ki so v zvezi z zatiranjem nalezljivih bolezni, brezplačno.
Cleu 3.
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Ljubljana dne 12, junija 1945.
Zap. št. 449/1 V.
Minister za narodno zdravje;
Dr. Marjan Ahčin 1, r,
»MB
lerinjata: Prt^riiedatvo 8N08 In Narodna vlada Slovenije v Ljubljani. UrednUn Robert Pohar v Ljubljani. — 'Flek In eftloZha Tiskarne »Merkur* r Ljubljani J'redntnvnik: Olmar Mihalek r Llntdjniil - Narorimm?	L. 12.—, ćntrlh'lno L CA—, polletno L. 70.—. celoletno L 187.—,
PoiameniA Ituvllko; vrve A itrauj L, J,M). ta viakl uadaijuji B stram im L O.mi. vcO. ea UitiiJmltvo lu uvrarulltvoi LlublJauft, Gregorčičeva t3<
leleZon lle?. 2Č—62,
POSEBNA PRILOGA
k Štev. 10. „Uradnega lista Slovenskega narodno osvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenijo*1
• z dne 20. junija 1045
Ponatis
iz osrednjega „Uradnega lista Demokratične federativne Jugoslavije61 št. 27 do 30.
Š6evi8i<s;ee. 27' r& ciiretRt 27. ©iprJtža
244.
Na predlog ministrskega svela izdajo predsedništvo Antifašističnega sveta narodno osvoboditve Jugoslavije na podstavi člena 4. odloka o vrhovnem zakonodajnem ih iz.vršilnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslavije kot 'začasnem organu vrhovne narodne oblasti v Jugoslaviji med narodno osvobodilno vojno tale
zakon
o odpravi državnega svetu in odpravi upravnik sodišč
Člen 1.
Državni svet in upravna sodišča se odpravljajo.
i
Člen 2.
UfiUvžbenci državnega sveta se dajejo na razpolago predsedništvu ministrskega sveta, uslužbenci upravnih sodišč pa predsedništvu deželnih svetov posameznih federalnih enot.
Člen 3.
Inventar državnega sveta so mora izročiti predsedništvu ministrskega sveta, inventar upravnih sodišč pn predsedništvu deželnega sveta federalne enote, kjer je bilo upravno sodišče.
Člen 4.
Natančnejše določbe zn izvršitev tega zakona predpiše a pravilnikom predsedništvo ministrskega sveta.
Člen 5.
Ta zakon stopi v veljavo, ko se objavj v >Urad-nem listu«.
Predsedništvo
Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije
Tajnik:	Predsednik:
M. Poruničič s. r.	Dr. Ivan Ribar s. r.
245.
Na predlog ministrskega sveta izdajo predsedništvo 'Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije na podstavi člena 4. odloka o vrhovnem zakonodajnem in IzvršUnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslavije kot začasnem organu vrhovne narodne oblasti v 'Jugoslaviji med narodno osvobodilno vojno tale
zakon
o odpravi vrhovnega državnega pravobranilstva, državnih pravobranilstev, vrhovnega državnega tožilstva, višjih državnih tožilstev in državnih
tožilstev
Člen 1.
Vrhovno državno pravobranilstvo, državna pravobranilstva, vrhovno državno tožilstvo, višja državna tožilstva in državna tožilstva se odpravljajo.
Vsi posli teh ustanov se prenašajo na javnega tožilca demokratične lederativne Jugoslavijo in njegove podrejene organe.
Člen 2.
Uslužbenci v členu 1. tega zakona omenjenih ustanov se dajejo na razpolago javnemu tožilcu demokratične federativno Jugoslavije, kateremu eo mora izročiti tudi inventar teh ustanov.
Člen 8.
Natančnejše določbe zn izvršitev tega zakona predpiše javiij tožilec demokratično federativno Jugoslavije.
Člen 4.
Ta zakon stopi v veljavo, ko so objavi v »Urad-nem listu«.
Beograd dne 23. aprila 1945;
Predsedništvo
Antifašističnega sveta narodno osvoboditve Jugoslavije Tajnik:	Predsednik:
M. Poruničič s. r.	Dr. Ivan Ribar s, r.
246.
Zakon o opremljanju zakonov z državnim pečatom in o hrambi zakonov, izdanih po Antifašističnem svetu narodne osvoboditve Jugoslavijo
(predsedništvo Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije z dne 23, aprila 1045).
247.
Odločba o likvidaciji Dunavsko banke A. D. v Beogradu in odstopu njeno imovine Privredni bunki Srbijo
(ministrstvo za industrijo, K. št. 333 z dne 15, marca 1945).
248.
Odločba 9 izplačevanju računov in obveznosti, nastalih pred izdajo zakona o tečajih
(minister za finance, zastopan po ministru za indu-etriju, z dno 26. aprila 1915).
• 249.
Na podstavi člena 9. uredbe o ureditvi mezd in plač delavcev in nameščencev v državnih gospodarskih in zasebnih podjetjih, zasebnih ustanovah in organizacijah predpisujem tole
navodilo št. 1
o sistelniziranju zvnnj po skupinah, določenih v členu 8. urodlie n ureditvi mezd in plač delavcev in nameščencev v državnih gospodarskih in zasebnih podjetjih, zasebnih ustanovah in organizacijah
Člen 1.
1,	S pomožnim tehničnim osebjem (1/1) se razume pomožno osebje, ki ni naravnost zaposleno no pri proizvodnji, ne pri prodaji, niti pri upravi, kakor n. pr. delovna sila za vzdrževanje čistoče, služitelji, tekači, vratarji, ki niso hkrati tudi čuvaji, telefonisti manjših hišnih central itd.
2.	S strokovnim upravnim in tehničnim osebjem (1/2) se razumejo:
a)	strokovne upravne in tehnične osebe, lej so odgovorne samo za svoje lastno delo, t. j. kj za posle, katere opravljajo, nimajo nobenega podrejenega usluž-bon ca;
b)	praktikanti (pripravniki) z nepopolno srednješolsko izobrazbo.
Clon 2.
1.	S pripravniki nameščenci s srednješolsko izobrazbo (H/l) se razumejo pr..ktikantj (pripravniki) s popolno srednješolsko izobrazbo ali tej enako šolsko izobrazbo.
2.	S pripravniki nameščenci z višjo šolsko izobrazbo (U/2) se razumejo praktikanti (pripravniki) s popolno fakultetno ali tej enako šolsko izobrazbo.
Člen 3,
1.	S splošnimi poslovodji (|V/2) se razume samo ena oseba v podjetju, 'm sicer tista, ki vodi celokupno poslovanje zadevnega podjetja.
Ne morejo se šteti za splošnega poslovodjo šefi podružnic, poslovalnic ali ločenih dklavnic. Te osebe se razvrstijo v skupino III/3, izjemoma, po predhodnj odobritvi zveznega ministrstva za socialno politiko, pa v skupino fV/1.
2.	S |H>?elmimi poslovodji (IV/1) se razumejo osebe, ki so odgovorne zn voditev posameznih delovnih panog podjetja, kakor n. pr. tehnični, komercialni, upravili ravnatelji, prokuristi, pogonski inženirji podjetja itd.
Člen 4,
Vse ostalo v podjetju zaposleno osebje, kj nj zajeto y členih 1. do 3, tega navodila, se mora razvrstiti po
vrsti dela, stopnji strokovne izobrazbe Ln odgovornosti v III. skupino (nižji pomočniki 1II/1, višji pomočniki III/2 in samostojni pomočniki III/3). Pri razvrstitvi se mora upoštevati število podrejenega osebja, za katerih delo jo taka oseba odgovorna.
Člen 5.
1.	Z izrednimi strokovnjaki (V) se razumejo osebe, ki naj v proizvajnlskih podjetjih opravljajo posebno določeno strokovno delo, ki ne spada med normalna dela v podjetju.
2.	Zaposlovanje izrednih strokovnjakov odobruje in jim plačo določa zvezno ministrstvo za socialno politiko po zaslišanju Gospodarskega sveta.
Člen 0.
1.	Razvrstitev v skupine, določene v členu 8. uredbe o ureditvi mezd in plač delavcev In nameščencev v.držnv-nih gospodarskih in zasebnih |x>djetjib, zasebnih ustanovah in organizacijah do 'vštete skupine IV/2, smejo izvesti samo podjetju, ki imajo po svojem obsegu in tehnični organizaciji poslovanja osebje za vse skupine.
2.	Podjetja, ki po svojem obsegu ln tehnični organizaciji poslovanja nimajo osebja za vso skupine, smejo izvesti razvrstitev do skupine IH/8, izjemoma, po predhodni odobritvi zveznega ministrstva za socialno politiko, pa do skupine IV/1.
Člen 7.
S podjetjem po ten- navodilu se razumejo vsa državna gospodarska in zasolmn podjetja, zasebne ustanove in organizacijo.	e
Člen 8.
Spore, ki bi nastali prj uporabi tega navodila, odloča zvezno ministrstvo za socialno politiko.
Člen 0.
To navodilo stopi v veljavo z dnem razglasitve v. »Uradnem listu demokratske federativne Jugoslavijec.
IV. št. 612.
Beograd dne 25. aprila 1945.
Minister zn socialno politiko: Dr. Kržišnik s. r.
250.
Nova poštna tarifa
(ministrstvo za pošto, telegraf in telefon, Št, 3569 z dne 21, aprila 1945).
251.
Odločba o monopolski taksi na petrolej (uprava državnih monopolov, prodajni oddelek, IV. M. št. 4407).

2: S m hEkms 1.
252.
Da bi se dalo javno priznanje delavcem in nameščencem za njih ustvarjalne napora pri obnovi dežele in jnčenju našega gospodarstva, izdaje predsedništvo Antifašističnega sveta narodno osvoboditve Jugoslavije na podstavi člena 4. odloka o vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslavije kot začasnem organu narodne oblasti v Jugoslaviji med narodno osvobodilno vojno sledeči
zakon
o ustanovitvi »Reda delu«
Člen 1.
V demokratični federativni Jugoslaviji se ustanavlja >Red dela«.
Red ima tri stopnje: »Red dela I. stopnje«, »Rod dela II. stopnje«, »Red dela III. stopnje«.
Člen 2.
»Red dela« se podeljuje posameznikom, skupinam delavcev in podjetjem kot državno priznanje za pokazano delovno junaštvo, za znanstvene in tehnične izume kakor tudi za posebno pokazane osebne ali skupinske uspehe v ustvarjalnem delu pri obnovi nove države.
Člen 3.
Natančnejše določbe o načinu predlaganja In podolje-vanja »Reda delu« predpiše z uredbo ministrski svet demokratično federativno Jugoslavije.
člen 4.
Ta zakon stopi v veljavo, ko se objavi v »Uradnem listu«.
Beograd dne 1, maja 1945.
Predsedništvo
Antifašističnega sveta narodno osvoboditve Jugoslavijo Tajnik:	'	Predsednik:
M. Peruničič s, r.	Dr. I, Ribar s. r.
258.
Uredba o ustanovitvi zavoda za proučevanja mednarodnih vprašanj
(minister za zunanje posle v soglasju s predsednikom ministrskega sveta z dne 4. aprila 19-15).
254.
Pravilnik o izdajanju in urejanju »Uradnega lista demokratične federativne Jugoslavije«
(minister za pravosodje, Zak. št. 203 z dna 20. aprila 1045).
255. .
Ustrojstvo oblastnih železniških ravnateljstev (poverjenik za promet, št. 719 z dne 5. februarja 1945).
258.
Na podstavi člena 15. uredbe o ureditvi prejemkov civilnih državnih uslužbencev jn ostalih javnih uslužbencev zveznih ministrstev in ustanov z- dne 20, aprila 1945 izdajem naslednjo
razlago
uredbo o ureditvi prejemkov civilnih uslužbencev
I.	Razlaga; Plače in mezde po uredbi o ureditvi prejemkov, cvilnih uslužbencev in ostalih uslužbencev; zveznih ministrstev in ustanov se morajo izplačevali tistim, ki jih prejemajo za nazaj, od 21. aprila 1945 kot dneva ko je stopila ta uredba v veljavo, tako da prejmejo za čas do vštetega 20. aprila prejemke po prejšnjih pogojili, obračunane v novi veljavi, od 21. aprila daljo pa po tej uredbi.
II.	Navodilo: Od prejemkov, do katerih imajo državni uslužbenci pravico, so odtegujeta samo uslužhenski davek iu davek na samce. Uslužbenski davek se pobira po lestvični], ki so veljale na dan 6. apriln 1941. Davek po višji stopnji ali-višjem odstotnem stavku ne sme biti višji od davka po najbližji nižji stopnji ali odstotnem stavku, povečanega za razliko, zaradi katere se uporablja višja stopnja ali višji odstotni stavek. Davek na samce so pobira, po navodilu za odmero in plačevanje davkov v. letu 1945. (»Uradni list« št. 11 z dne 9. marca 1945), točka VIII, pod 3, in znaša ta davek za obveznike, ki so V službenem razmerju, 15 °/o davku po členu 95. oziroma členu 90. zakona o neposrednih davkih. Vse oprostitve od tega davka, določeno v § 3. zakona o davku na samce, veljajo še daljo, le da so oproščene obdačbe s tem davkom osebe v službenem razmerju, katerih prejemki ne znašajo več ko 2500 dinarjev na mesec.
Dokler so no izdajo nove odredbo, znaša prispevek v pokojninski oziroma podporni fond 5% od polovice rednih prejemkov brez rodbinsko doklade do zneska 4.600.— dinarjev; ifnd ta znesek pa znaša prispevek 5e/o vseh rednih prejemkov brez rodbinsko doklade. Prispevek po višji osnovi ne sme biti večji od prispevka po nižji osnovi, zvišanega za razliko, zaradi katere so uporablja višja osnova.	j
Plnčevancem, katerim so prejemki določeni v nnf-nlžjih in najvišjih zneskih, sc izplačujejo najnižji zneski, pridržana pa jim je pravica do poznejšega izplačila razlike, če se jim z odločbo pristojnega organa določijo višji zneski prejemkov.
Prejemki se izplačujejo po tem navodilu, ne pn po odločbi ministrstva za finance št. 2334 z dno 24. aprila 1945.
Beograd dno 27. aprila 1945,
V. št. 2430.
Namestnik ministra za finance, mintstev za Industrijo: Andrija Hebrnug s. r.
7i
257.
Na podstavi člena 24. uredbe o ureditvi mezd in plač delavcev in nameščencev v državqih gospodarskih in zasebnih podjetjih, zasebnih ustanovah in organizacijah izdnjem tole
navodilo
o ureditvi mezd in plač
1.	Plače in mezde po uredbi o ureditvi mezd in plač delavcev in nameščencev v državnih gospodarskih in zasebnih podjetjih, zasebnih ustanovah in organizacijah so morajo izplačevati tistim delavcem in nameščencem, ki dobivajo prejemke za nazaj, od 21. aprila 1945 kol dneva ko jo stopila ta uredba v veljavo, tako, da prejmejo za čas do vštetega 20. aprila 1945 prejemke po prejšnjih pogojih, obračunane v novi veljavi, od 21. aprila 1945 dalje pa po tej uredbi,
2.	Dokler se ne izvede razvrstitev mest po členu 17. to uredbe, se izplačujejo plače in mezde po uredbi za drugi draginjski razred, kakor je to nalično določeno v tretjem odstavku člena 7. uredbe o ureditvi prejemkov civilnih državnih uslužbencev in ostalih javnih uslužbencev zveznih ministrstev in ustanov.
3.	Do ustanovitve fonda po členu 14. te uredbe o ureditvi mezd in plač delavcev in nameščencev v državnih gospodarskih in zasebnih podjetjih, zasebnih ustanovah in organizacijah pri ustanovah socialnega zavarovanja, mora izplačevati doklade za otroke od 21. aprila-•19-15 dalje na podstavi pismenih dokazil delodajalec, kateremu povrne fond izplačane zneske. Dokazila so oproščena takse, dolžan pa jih je predložiti delojemnik. Dokazilo o otrokovi starosti, če ni izpiska iz matičnih knjig, jo lahko izjava dveh državljanov, ki jo overi pri-stojni narodni odbor. Taka izjava je lahko tudi dokaz, da otrok ni zaposlen, da oče nj zaposlen v primeru, ko prejema mati doklado za otroka, kakor tudi da vzdržuje mati zakonskega ali nezakonskega otroka, Ko delodajalec zahteva, dn mu fond povrne zneske, izplačane iz naslova doklade za otroke, mora predložiti pismena dokazila.
Pristojna ustanova socialnega zavarovanja izplača delodajalcem potrebni predjem iz odobrenega kredita ministrstva za iinanco demokratične federativne Jugoslavijo.
Beograd dne 28. aprila 1945.
IV. št. 627.
Minister za socialno politiko: Dr. Kržišnik s. r.
258.
Odločba,
s batom so določajo prejemki pogodbenim poštarjem in pomožnim poblnrjom ministrstva za’vpošto, telcgrat in telefon
Na podstavi členov 1. in 15. uredbe o ureditvi prejemkov civilnih državnih uslužbencev in ostalih javnih uslužbencev zveznih ministrstev in ustanov z dne 20. aprila 1915 in na predlog ministrstva za pošto, telegraf iu telefon št. 4037/45 takole
odločam:
Pogodbenim poštarjem in pomožnim poštarjem ministrstva za pošto, telegraf in telefon se določajo naslediti: prejemki:
1. Redni prejemki:
Razred	Skupina
		dinarjev		
I	3100	3000	2900	2800
11	2800	2700	2600	2500
III	2500	2400	2300	2200
IV	2200	2100	2000	1900
Ti prejemki so znižajo po zadevnem draginjskei< razredu v smislu člena 7. omenjene uredbe.
Po vsakih petih letih dejanske službe so zvišajo redni prejemki poštarjem za 50, pomožnim poštarjem pa za 30 dmarjev.
Pomožnim poštarjem, ki opravljajo službo samo 4 uro na dan, se redni prejemki znižajo za 10 °/o.
Poleg gorenjih prejemkov jim gre tudi pravica do rodbinske doklade zn otroke, in to za vsakega otroka po 175 dinarjev do 14. leta starosti, če hodijo v šolo pa do 18 let starosti.
2. Dopolnilni prejemki: za najem prostorov, kurjavo, razsvetljavo, nabavo pisarniških in drugih potrebščin:
V	I.	razredu	500 dinarjev
v	II.	M	<100 „
v	lil.	V	300	„
v	IV.	S)	200
Beograd dno 24. aprila 1945,
V. št. 2296.
Po pooblastitvi ministra zn iinanco pomočnik:
Dr. 0. Blngojovič s. r.
259.
Odločim o žigosanju in zamenjavi kolkov in rabi taksnih papirjev
(pomočnik ministra za finance, III. št. 990 z dno 27. aprilu 1945).
260.
Odločba
o prehodu zaplenjenih sovražniškik kmetijskih posestev pod nadzorstvo zveznega ministrstva za kmetijstvo
Na podstavi členov 6. In 10. odloka o prehodu eo-vražniškega imetja v državno svojino z dne 21. novembra 1944 in na predlog Državne uprave narodnih posestev ter v soglasju z ministrom za kmetijstvo
odloča m;
1.	Vsa kmetijska posestva, za obdelovanje sposobna in nesposobna zemljišča, vaško stanovanjske in gospodarske zgradbo, premični in nepremični inventar na teh posestvih in v kmečkih hišah preidejo pod poslovno upravo zveznega ministrstva za kmetijstvo.
2.	Ministrstvo za kmetijstvo prevzame poslovanje na
teh posestvih, skrb za njih obdelovanje ter za gospodarsko izkoriščanje teh posestev.	<
Razpravljanje o imovinskem razmerju In o drugih", pravnih poslih kakor tudi vidirauje investicijskih kmetijskih kreditov iu kontrola njih uporabo ostanejo v pri-elojiioatj
3.	Ministrstvo za kmetijstvo se takoj loti kntastr-skegn kartiranja tek posestev, popisa živepa in mrtvega inventarja, stanovanjskih in gospodarskih zgradb, tirane in semenja.
Somo in hrana, ki je bila na teh posestvih, se da, kolikor presega potrebe zadevnega gospodarstva do nove žetve, proti odškodnini na razpolago ministru za trgovino in preskrbo.
4.	Državno posestvo »Beljec kakor tudi vsa kmetij-•tka posestva, ki so biladp 1.1941. pod neposredno upravo države (ministrstva zn finance) ali pod upravo Agrarne banke, preidejo pod neposredno upravo ministrstva za kmetijstvo.
Minister znx kmetijstvo se pooblašča, da v soglasju s predsednikom Gospodarskega sveta izda pravilnike, navodila in poslovnike za upravljanje, vodilev in izkoriščanje leh kmetijskih gospodarstev.
Ta odločba stopi v veljavo z dnem razglasitve.
Beograd dne 26. aprila 1045.
K. št. 758,
Minister zn kmetijstvo:	Minister zo industrijo:
Dr. V. Čiibrilović s, r.	Andriju Uvbrung s. r.
261.
Odločba
o začasni določitvi cen zdravilom in zdravilnim specialitetam
Na podstavi Člena 13. uredbe o. določanju cen v dinar-jih demokratične federativne Jugoslavije in na predlog komisije za ugotavljanje cen zdravilom in zdravilnim speoiaiiletam do dokončne ureditve cen zdravilom in zdravilnim specialitetam
odločam :
1. Lekarnarji morajo zaračunavati zdravilom cene po >Taxa mcdicainentorunK iz 1. 1037., ki je bila v veljavi tudi še avgusta meseca 1939, in lo brez kakršnih koli
sprememb in pribitkov. Cene po tej Taksi se morajo uporabljati za Lekarnarsko delo ili za ostali material.
2.	Kot nabavne cene za zdravila, domače in tuje specialitete, se določajo tiste cene v prodaji na debelo, Id so veljale ifieseca avgusta 1939, brez kakršnih kolj pribitkov.
Po tako določenih ccnali smejo prodajati lekarnarji zdravilne specialitete s pribitkom 30%.
3.	Državnim in samoupravnim ustanovam in usta-novam socialnega zavarovanja morajo dajati lekarnarji 25% popusta pri magistralno predpisanih zdravilih.
Ta odločba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Uradnem listu demokratične federativne Jugoslavijet.
Beograd dne 27. aprila 1945,
St. 1854.
Minister za narodno zdravstvo: Dr. Z. Sromec s. r.
262.
Odločba o spremembah in dopolnitvah pravilnika o plodonosne«! nalaganju odvečne gotovino Poštno hranilnico
(pomočnik ministra za finance, P. hr. I. št. 12-14 z dne 19. aprila 1945).
263.
Odločba o ustanovitvi odbora za zaposlovanje delovne sile
(minister za lunetijstvo brez datuma).
264.
Naredba o umni porazdelitvi trdnega goriva visoko kakovosti
(predsednik Gospodarskega sveta, št. 137 z dne 27. aprila 1945).
ŠtevSfllc® ta tira® 4. mraflEfi 1043.
265.
Na predlog ministrskega sveta demokratične federativno Jugoslavije izdaje predsedništvo Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije na podstavi čl. 4. odloka o vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslavije kot začasnem organu vrhovne narodne oblasti v Jugoslaviji med narodno osvobodilno vojno tale
zaiton
o izvajanju socialnega zavarovanja v območju demokratično federativno Jugoslavije
Člen 1.
Za izvajanje zavarovanja za bolezen, onemoglost, sta-roet, smrt (pokojpjpšltcga zavpi^abja), nezgodo, in brez-
poselnost sc ustanavlja kot edini zavarovatelj za območje celokupne države Osrednji zavod za socialno zavarovanje s sedežem v Zagrebu,
Člen 2.
Osrednji zavod za socialno zavarovanje izvaja zavarovanje po deželnih zavodih za srmalno zavarovanje, ki so ustanovijo na sedežih federalnih enot,
Člen 3.
Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt (pokoj-ninsko zavarovanje), nezgode in brezposelnost izvaja Osrednji zavod za socialno zavarovanje.
Sedanji pokojninski zavodi za zavarovanje zasebnih I nameščencev kakor tudi vsi pokojninski fondi državnih 1 uslužbencev, osrednje ustanove bolniškega in pokojnin-
o
sitega zavarovanja za državno prometno osebje In glavne bratovske skladnice postanejo oddelki Osrednjega zavoda, vse ostale ustanove (fondi) obveznega zavarovanja za onemoglost, starost in smrt in za nezgode pa postanejo začasni organi Osrednjega zavoda; rok, v katerem prn. neha samostojno izvajanje zavarovanja, določi na predlog Osrednjega zavoda minister za socialno politiko demokratične federativne Jugoslavijo.
Člen 4.
Zavarovanje za bolezen izvajajo, dokler so no izda zakon o enotnem socialnem zavarovanju, deželni zavodi za socialno zavarovanje po svojih podružnicah. Deželni zavodi izvajajo vse ostale vrste zavarovanja kot organi Osrednjega zaveda.
Dosedanji okrožni uradi zn zavarovanje delavcev, oblastne uprave bolniškega fonda državnega prometnega osebja in bratovske skladnice rudarskih delavcev postanejo podružnice deželnih zavodov, vse ostale ustanove obveznega socialnega zavarovanja za bolezen pa postanejo začasne izpostave pristojnih podružnic zavoda.
Člen 5.
Dokler se ne izda novi zakon o socialnem zavarovanju, poslujejo ustanove Iz členov 3. in 4. tega zakona po predpisih, ki so bili v veljavi do 6. aprila 1341, upoštevaje člen. 2. odloka predsednišlva Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavijo z dne 3. februarja 1915 št. 132 (>Uradni UsU št. 4 z dne 13. februarja 1345).
Člen 6. .
Osrednji zavod za socialno zavarovanje je pristojen za vse posle prejšnjih zavarovateljev, kolikor niso prenošeni s tem zakonom v pristojnost deželnih zavodov za socialno zavarovanje.	'
Osrednji zavod za socialno zavarovanje vodi ločeno račune, razvid in statistiko za vsako panogo zavarovanja, v panogi zavarovanja za bolezni pn tudi za območje vsakega deželnega zavoda.
Člen 7.
Deželni zavod za socialno zavarovanje je pristojen, da:	. •
1.	izvaja zavarovanje za bolezen glede vseh zavarovanju zavezanih oseb v svojem območju;
2.	ureja podpiranje zavarovanih članov po veljajočih osnovnih vodilih socialnega zavarovanja in na isti način z« vse svoje območje;
3.	omogoča uporabljanje skupnih zdravnikov' in skupno nabavljanje zdravil in zdravilnih priprav za vse ustanove socialnega zavarovanja v svojem območju kakor tudi ureja vsa vprašanja, ki so s tein v zvezi;
4.	ustanavlja in skrbj za lastno lekarne, bolnišnico, ordinacijsko zavode, zdravilišča, okrevališča in kopališča;
5.	zbira rezervo za zavarovanje za bolezen;
C. sklepa o zvišanju iu uporabi rezerve zavarovanja zn bolezen;
7.	določa za posamezne kategorije delavcev, katerih dohodki niso bistveno različni, vnaprej mezdne razrede;
ti. odloča o uvrstitvi upadov v posamezne kategorijo;
9.	odloča v spornih primerih o obveznosti uslužbencev, da so pokojninsko zavarovani;
10.	rešuje pritožbe zoper plačilne naloge in odločbe podružnic, sporna vprašanja med nameščenci in delo: dajalci glede višino prispevka za zavarovanje, kakor tudi sporna vprašanja glede zahtev delodajalcev do povračila podpor, izdanih članom, ki so oboleli v1 inozemstvu;
11.	poterjuje po lastnih organih svojo terjatve;
12.	odreja število, območje in sedež svojih podružnic;
13.	odloča o vseh vprašanjih, ki spadajo po zakonskih predpisih v njegovo pristojnost.
Člen 8.
Osrednji zavod za socialno zavarovanje je na načelu samoupravo zasnovana javna ustanova. Do izvolitve samoupravnih organov pri Osrednjem zavodu za socialno za-varovanje postavi minister za socialno politiko demokratične federativne Jugoslavije na predlog organizacij pri-zadeliii oseb začasno upravo 15 elanov in nadzorni odbor o članov.
Deželni zavod za socialno zavarovanje je javna ustanova, zasnovana na načelu samoupravo, Do izvolitve samoupravnih organov pri deželnih zavodih postavi minister za socialno politiko federalne enote na predlog orgn-nizncij prizadetih oseh začasno upravo 7 članov in nadzorni odbor 3 članov, pri podružnicah zavoda pa začasno poslovno upravo o članov.
Člen 9.
Za reševanje sporov glede pravice članov do podpor in rent so ustanovi na sedežu vsake podružnice deželnega zavoda sodišče socialnega zavarovanja za območjo to podružnice.
Na sedežu Osrednjega zavoda se ustanovi vrhovno sodišče socialnega zavarovanja za območje vse države.
Ta sodišča rešujejo tudj spore iz prejšnjega poslovanja ustanov socialnega zavarovanja, Iti doslej šo niso rešeni.
Člen 10.
Natančnejša navodila za uporabljanje predpisov tega zakona izda minister za socialno politiko demokratične federativne Jugoslavije.
Člen 11.
Bivši Osrednji urad za zavarovanje delavcev, njegovi krajevni organi in oslnli dosedanji zavarovalelji morajo stopiti v likvidacijo z dnem, ki ga določi minister za so-cialno politiko demokratično federativno Jugoslavije.
Minister za socialno politiko demokratične federativne Jugoslavijo odredi komisijo zn likvidacijo tako, da jo vsaka federalna enota zastopana po enem članu.
Člen 12.
Ta zakon stopi v veljavo ko ce objavi v »Uradnem listne.
Prodaodnigtvo v
Antifašističnega sveta narodno osvoboditve Jugoslavijo
Tajnijt:	Podpredsednik:
M. Poruničič s. r.	Moša Pljndo e. r.
26G.
Zakon o spremembah in dopolnitvah predpisov o taksah IIT. št. 294 z /tno 10. februarja 194R
(predsedništvo Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavijo z dno 2. maja 1945),	' ,
267.
Zakon o spremembah in dopolnitvah predpisov o državni trošarini lil. št. 224 z dne 6. februarja 1945
(predsedništvo Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije z dne 2. maja 1945).
268.
Uredba o Centralnom prometnem A. D. (Centro-prom)
(predsednik Gospodarskega sveta in minister za trgovino in preskrbo z dne 3. maja 1945),
269.
Odločba o odkupu ovac in jagnjet za obnovo ovčarstva v oškodovanih krajih
(predsednik Gospodarskega sveta in minister za kmetijstvo, št. 63 z dne 7. aprila 1945),
270.
Pravilnik o odkupu ovac in jagnjet za obnovo ovčarstva v oškodovanih krajih
(minister za kmetijstvo v soglasju z ministrom za finance, št. 1858 z dne 30. aprila 1945),
271.
Odločba o spremembi odločbe o pobiranju pristaniških taks iz naslova obainine in sidrnino v korist sklada za gradnjo in ureditev beograjskega pristanišča	*:•
(minister za promet, U. 5t. 3121/46 z dne 2. maja 1945),
272.
Odločba o spremembi odločbe o pobiranju pristaniških taks iz naslova ohnlnine in sidrnine v korist sklada za gradnjo in ureditev rečnih pristanišč
(minister zn promet, U. št. 3122/45 z dne 2. maja 1045).
273.
Odločba o novih taninih postavkih Poštne hranilnico
(pomočnik ministra zn finance, P. hr, I. št. 1800 a dne 26. aprila 1945).
«S »
SlevUTko 30 g <5rte S
ti
rtnatfia
274.
Uredba
o organiziranju službo zn repatriacijo vojnih ujetnikov, prisilno odpeljanih delavcev, internirancev itd.
Člen 1,
Pri ministrstvu za socialno politiko demokratične te-deratlvne Jugoslavije se ustanavlja Državna komisija tfa repatriacijo vojnih ujetnikov, prisilno odpeljanih delavcev, Internirancev, obsojencev in drugih, ki jih je odpeljal okupator iz Jugoslavije.
Člen 2,
Člane državne komisije imenuje minister za socialno politiko demokratične federnlivne Jugoslavije. V članstvu morajo biti zastopane vse federalne enote ter ministrstva in ustanove, katerih sodelovanje ob repatriaciji je potrebno.
Minister za socialno politiko demokratične federativ-no Jugoslavije jo predsednik Državno komisijo za repatriacijo, lil jo sočasno tudi član državno komisije.
Člen 3.
V pristojnost Državne komisije z.a repatriacijo spada;
1.	vzdrževanje stikov z inozemskimi pristojnimi obla. sivi in ustanovami radi povratka naših repatriirancev;
2,	organiziranje povratka v inozemstvu po naših'predstavništvih in v sodelovanju z mednarodnimi orgnnlza-cijami, ustanovljenimi v ta namen;
3,	orgnnizranjo povratila v območju naše države po Štabu za repatriacijo in posebnih organih;
4.	osrednjo razvidovanje povratka repatriirancev in
6. organiziranje sprejemanja in vračanja tujih držav. Ijauov.
Člen 4.
Upravne posle državne komisije vodi oddelek za repatriacijo ministrstva za socialno politiko demokratične federativne Jugoslavije.
Člen 6,
Izvršilni organ državne komisije je posebni urad z naslovom; Slab Državno komisije za repatriacijo pri mi-
nistrstvu 7,n socialno politiko demokratične federativne Jugoslavije.
Člen 0.
Štab se sestavi sporazumno med ministrstvom xa narodno hrambo in ministrstvom za socialno politiko demokratične federativne Jugoslavije. Štab opravlja vse posle samostojno, In (o po pravilniku, ki ga sporazumno izdelata ministrstvo za narodno hrambo iu ministrstvo za socialno politiko demokratične federativne Jugosla. vije ter po navodilih državne komisije.
Člen 7.
Ministrstvo za socialno politiko priskrbi potrebne kredite za izvajanje te uredbe.
Člen 8.
Ta iiredba etopl v veljavo ko so objavi v »Uradnem listu«.
Beograd dne 28. aprila 1945.
Predsednik ministrskega sveta, minister zn narodno hrambo In namestnik ministra za zunanje posle:
Maršal Jugoslavije Josip Broz — Tito s, r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
276.
Uredba o odkupovanju volne (predsednik Gospodarskega sveta in minister za trgovino in preskrbo z dne 4. maja 1945).