VI.
Oblaki
Med meglo in oblaki je, kakor sarui lehko izprevititte, samo ta razlika, da je aiegla gosta para, ki visi v zraku blizu zemlje; oblaki so pa tudigosta para,
— 110 —
ki pa večkrat bližje, večkrat tudi dalje, nu vselej dosti daleč od naše zemlje vise. Ko bi se uiogli postaviti ined oblakt1, zapazili bi, da uain so lasje iu obleka tako vlažni (inokri), kakor bi po prav gostej megli hodili.
Le vprašajte gospode, ki so bili na verhu Triglava ali pa ua kakej drugej visokej gori, slisali boste, da je res. Kedar smo ua visavi, vidiino oblak kakor gosto meglo, a kedar se iz doline v višavo ozrenio, vidimo, da je ta megla — oblak. Tedaj se ena in ravno tista stvar nekaterim zdi niegla, nekateriin pa oblak, — kakor so namreč daleč od uje.
Prepričali ste se torej, da je oblak le gosta megla, katera visoko nad nami plava po zraku.
Drugo je pa vprasanje: kako se more oblak deržati v viSavi, ker je sestav-ljen iz samih kapljic? Človek bi o tej rečitako-le sodil: Vsaka kapljica je težja nego zrak, pa mora pasti na tla, ravno tako kakor tudi kamen pade na dno vode, kedar ga veržemo vanjo.
Da boste to reč bolje razumeli, treba vam je vedeti, da ove kapljice uiso everste, ainpak so z zrakom napolnjene, kakor postavim mehurji od mjila (žajfe). Ko bi te kapljice bile ČVerste, morale bi, se vč da, pasti na tla; bile bi naoirec v tem slueaji do SOOkrat težje od zraka. Rekli smo pa, da so na-polnjene z zrakoni, tedaj so tudi toliko laže, kolikor več zraka iinajo v sebi, in ravno iz tega vzroka ne pritiskajo tako moSno nazrak, ampak se le počasi spuš-čajo doli, kakor pene od mjila, kedar je skozi slamico v zrak izpustite.
Ti majhni mehurji iz pare bi torej, akoravno počasi, nazadnje vendar le padli na zemljo ia večkrat bi nas po tem takern cel oblak pokrival.                    ^
Tukaj je zopet potrebno, da vain uekaj bolj uatanko razložim.                   ' "
Parni mehurčki ali tiste prav drobue kapljice, ki nad uami plavajo, se zares po miruem zraku počasi spuščajo doli, ali — kedar pridejo v gor-kejsi zrak, v katerem šeni toliko pare, kakor tam, kjer so se naredili oblaki, se zopet po zraku razidejo ter se zopet v nevidljivo paro izpre-menč, katera iiarn izpred oči zgine. Kedar se ta izpremetnba bliže k našej zeuilji priinakue, se v višavah zopet novi parni mehuvji narejajo, kateri se potem zopet ravno tako izprerninjajo, kakor uni pervi. Oblaki se tedaj hitro pouavljajo, a nain se od daleč dozdeva, da uepoinično vis6 t zraku.
Kedar se zrak giblje, se tudi parne kapljice morajogibati, veter take kap-ljice tudi v višave podi. Megle se torej vzdigajo k višku, kedar ae zrak od spodej gori spušča; z dnigimi besedami: iz megle se narejajo oblaki.
Oblaki so različni: visoki iu nizki, gosti in redki, svitli in temni. Oblaki vecjidel niso čez 0000 čevljev visoko nad uaini. Zato so pa tudi večkrat verhovi uajvisjih gora z oblaki pokriti, včasih so oblaki tudi nižje doli pod bregovi.
Da je v višavab nierzlo, to ste že slisali pri rosi. Leliko je tedaj mogoče, kakor učeui ljudje mislijo, da v visokili oblakih parue kapljice zmerznejo, pa da so te kapljice poteui podobne snežneinu prahii (snežinkam).
Gotovo ste že zapazili, da se po lepem vrenienu okolu poludne oblaki vzdigajo, a pod večer se zopet zvedri. Ta reč je pa tako: Zgodaj zjutraj, kedar se solnce prikaže, razgreje se zeralja, a zeialjo tudi zrak, kateri je blizu na njej. Ta razgreti zrak postane okolu poludae redkejši in laži, pa se vzdiga k višku, kakor olje nad vod(5. Zrak, ki se na ta način vzdiga, ponese sabo vodene pare, katera se v višavab ohladi, zgosti iu oblak postaue. Pod vecer se zrak ue vzdiga
—111 —
več, ampak počasi pada v nižavo, in kedar pride v toplejši zrak, se parne kapljice razidejo, izginejo in po tem takem tudi oblak izgine. Ako pa alueajno južno-zahodni veter nanese več pare, in ako je v zraku bilo že poprej dosti pare, potem se parne kapljice ne inorejo vaziti, oblaki se zgoste in potemne, ia takrat se imamo uadejati — dežja.
iu                                                                                                     Lj. T