URN_NBN_SI_DOC-UHL3H9SS
Libri. International Library Review and IFLA-Communications-FIAB. Co penhagen. Vol. 18. 1968. No. 1—4. Revija Libri sodi brez dvoma med najuglednejše in najboljše v biblio tekarskem svetu. 2e zato bi jo morali v naši Knjižnici prikazovati redno in med vsemi strokovnimi revijami naj bolj izčrpno. Na eni strani so skoraj vsi njeni prispevki pomembni za vso bibliotekarsko stroko, na drugi strani pa večina slovenskih knjižničnih de lavcev le nima neposredne priložnosti, da bi se s to revijo redno seznanjala. Danes bomo skušali prikazati let nik 1968, ker nam kljub vsem napo rom do sedaj (april 1970) še ni uspelo zbrati kompletnega letnika 1969. V št. 1 je vodilen in zelo tehten prispevek uglednega madžarskega bibliotekarja Päla Molnarja, The Con ception and Interrelation of Biblio logy and Library Science Formulated in Recent Debates in Socialist Coun tries. Razprava, ki obsega celih 34 strani, bi dejansko zaslužila, da bi jo v popolnem prevodu prikazali našim bralcem, kar pa je žal nemogoče. Avtor zelo izčrpno prikazuje razvoj in perspektive pojmovanja in med sebojnega odnosa vede o knjištvu in vede o bibliotekarstvu v socialističnih deželah, v prvi vrsti, seveda, v ZSSR, na Madžarskem in na Poljskem, nato pa v manjšem obsegu tudi v drugih socialističnih deželah, med njimi tudi v Jugoslaviji, ki jo avtor odpravi z mišljenjem ravnatelja zagrebške Sve- učilišne knjižnice Matka Rojniča, in sicer: »Razumljiva je želja bibliote karjev, da bi glede na specifičnost svojega dela ustvarili specifično vejo znanosti — bibliotekarsko znanost. Vendar pa ti poizkusi niso želi veliko uspeha, bodisi v preteklosti, ko je bilo njihovo težišče na vedi o knjigi, ali pa v zadnjem času, ko se je po skušala bolj poudariti kulturna in družbena vloga knjižnic.« Rojnič se zaveda obeh alternativ: celo kontro- verzije, ki se pojavljajo v drugih so cialističnih deželah, so šle mimo Ju goslavije, ki je ohranila neodvisen in nevtralen položaj, skoraj neopazno. Skeptični avtor (Rojnič) meni, da se je bibliotekarska teorija razvila do pretiravanja. Po njegovem (Rojniče- vem) mnenju nimajo znanstvene bi blioteke druge znanstvene naloge razen te, da so orodje (sredstvo) v rokah znanosti. Menimo, da je naš Rojnič dobro povedal. (Glej: Matko Rojnič, Bibliotekarstvo i nauka, Vjes- nik bibliotekara Hrvatske. Zagreb, vol. IV, 1955/57.) V isti številki med spo ročili FIAB je izredno zanimiv in ob širen prispevek »Library Legislation in the Developing Territories of Afri ca«. V prvi vrsti je obširno prikazana bibliotekarska zakonodaja v Gani, omenjene pa so še nekatere druge države, v katerih se uporablja angle ščina. Med francosko govorečimi državami je prikazana zakonodaja Slonokoščene obale. — V št. 2 pri poročamo zlasti naslednje članke: Gerhard Schwarz, Funktion und Tätig keit methodischer Zentren in den sozialistischen Ländern; F. W. Rat- cliffe, Problems of Open Access in Larg Academic Libraries in Hallvard S. Bakken, Relations between Central Library and Institutional Libraries of Bergen University — podoben pro blem, ki čaka rešitve tudi v Ljubljani. In končno še dvojna številka 3/4, v kateri je nekaj izvrstnih prispevkov, ki bi zaslužili prevod in objavo v slovenščini. Opozoriti je zlasti na na slednje: O. A. Mikhailov (UNESCO), Documentation and International Co operation; P. Havard-Williams (Bel fast), National and University Libra- 192
RkJQdWJsaXNoZXIy