J Dober Pajdaš kalendarium na prestopno leto 1940. z dosta lejpim, dobrim i hasnovitim čtenjom, pripovestmi i veršušami. XIX. letni tekdj. Prekmurska Tiskarna v Murski Soboti — Odgovoren Hahn Izidor. gt.i i.-Jt i~x o :i'ia3nn i1 i_.ir.-r, x jcc 8 Januar - Sečen 0 □C ma 31 dni 3D 8 e an Premenjavanje 3 Sunce Mejsec Dnevi Imenik vrejmena 1 mejseca zide zahaja zide zahaja 1 Pondelek Novo leto & 7 48 4 19 — — 11 10 2 Tork Abel C 5 v. 56 m. sh 7 48 4 19 0 9 11 39 3 Sreda Genoveva d. sh 7 48 4 21 1 21 12 5 4 Četrtek Titus pk. Mrzlo HK 7 47 4 22 2 37 12 48 5 Petek Telesfor sneg ur TK 7 47 4 23 3 39 1 27 6 Sobota Tri krali z votrom 7 47 4 24 4 32 2 12 1. tjeden. Kak bi ezuš 12 let star bio. Luk. II, 42—52. 7 Nedela Po tri kr. 1 Držeči 7 47 4 24 5 39 3 2 8 Pondelek Severin 7 47 4 25 6 31 3 56 9 Tork Marcel @ 2 v. 53 m. a 7 47 4 27 7 15 4 55 10 Sreda Vilmoš pk. 7 46 4 28 7 54 5 55 11 Četrtek Higin p. m. močen A A 7 46 4 30 8 27 6 56 12 Petek Erno ap. mraz 7 45 4 30 8 56 7 57 13 Sobota Veronika A 7 45 4 32 9 22 8 57 2. tjeden. Svadba včinjena v Galilejskoj Kanai. Jan. II, 1 — 11. 14 Nedela Po tri kr. 2. 7 44 4 33 9 47 9 57 15 Pondelek Pavel pušč. Premenjavno 7 44 4 35 10 12 10 56 16 Tork Marceli p. m. 7 43 4 36 10 37 11 57 17 Sreda Anton apat Q) 7 v. 21 m. 7 43 4 37 11 1 -- 18 Četrtek Piroška d. m. 7 42 4 38 11 30 1 4 19 Petek B. Marjeta mrzlo 9* 7 42 4 40 12 9 2 00 20 Sobota Fab. i Seb. vrejmen 9* 7 41 4 41 12 48 3 2 3. tjeden. Delavci v goricaj. Mat. XX. 1 — 16. 21 Nedela Septuages. M 7 41 4 43 1 36 4 3 22 Pondelek Vince mantr. Prijetno M 7 39 4 45 2 30 5 2 23 Tork P. Raimund zimsko -K 7 38 4 46 3 36 5 57 24 Sreda Timot pk. -K 7 36 4 48 4 48 6 45 25 Četrtek Pavla obrn. o o v. 22 m. 7 36 4 49 6 3 7 27 26 Petek Polikarp pk. «f 7 35 4 50 7 21 8 5 27 Sobota Zlatov. sv. Jan. mrzlo * 7 34 4 52 8 40 8 39 4. tjeden. Od sejača i semena. Luk. VIII, 4—15. 28 Nedela Sexages. Sneg de se 7 33 4 53 9 55 9 11 29 Pondelek Sal. sv. Ferenc poniijao sh 7 32 4 55 1 9 9 43 30 Tork Martina d. m. nestalno sh 7 30 4 57 -- 10 16 31 Sreda Virgilia C 3 v. 47 m. 7 29 4 58 0 21 10 51 Stoletni Kalendar: 1—8 viherno, mrzli dnevi, močni sneženi zameti, močen mraz, 9—17 na vekše vedrno, ali z mrazom, 18—24 nikelko se povekša mraz, 25—31 prijetnejše postane vrejmen, z menšim sneženjom. □C 8 a Februar - Sušeč ma 29 dni Id 8 8 Dnevi PrimBn]avin]e Q> Sunce Mejsec Imenik vrcjmena i mejseca zide zahaja zlde zahaja 1 Četrtek Ignac pk. m. Mrzlo rMr ifv 7 29 5 59 1 30 11 28 2 Petek Svečnica mokro HK 7 27 5 1 2 35 12 11 3 Sobota Balaž pk. m. vrejmen # 7 26 5 2 2 34 12 59 5. tjeden. Jezuš ob tretjim proroktije trplenje. Luk. XVIII, 31- -43. 4 Nedela Quinquag. Premenjavno & 7 24 5 4 4 27 1 52 5 Pondelek Agota pk. m. voterno & 7 24 5 5 5 13 2 47 6 Tork Fašenek nestalno <&. 7 21 5 7 5 54 3 46 7 Sreda Pepelnica A 7 21 5 9 6 29 4 47 8 Četrtek M. Sv. Janoš @ 8 v. 45 m. A 7 19 5 10 6 58 5 47 9 Petek Abigail A 7 18 5 12 7 26 6 47 10 Sobota Skolastika mrzlo •m** 7 16 5 14 7 42 7 48 6. tjeden. Hudi duh skušava Jezusa. Mat. IV, 1- -11. 11 Nedela Postna 1. ■mn 7 15 5 16 8 16 8 47 12 Pondelek Lidia Deždž 5 17 6 46 8 57 -- 1 5. tjeden. Edno malo i nete me vidli. Jan. XVI. 16—22. 14 Nedela Po viiz. 3. -K 5 15 6 47 9 53 0 16 15 Pondelek Anastazia 3 2 v. 46 m. 5 13 6 49 10 57 1 8 16 Tork Lambert «f 5 12 6 50 12 6 1 44 17 Sreda Anicet Nestalno 5 10 6 51 1 17 2 22 18 Četrtek Apollonius m. premenjavno rf 5 7 6 54 2 31 2 47 19 Petek Ema toplejše 5 6 6 54 3 48 3 30 20 Sobota Tivadar vrejmen 5 4 6 56 5 16 4 3 16. tjeden. Idem k onomi, ki me je poslao. Jan. XVI. 5—14. 21 Nedela Po v uz. 4. sh 5 2 6 58 6 24 4 36 22 Pondelek Soter i Kaj. §5v. 37. m. sh 5 0 6 58 7 34 5 14 23 Tork Bela p. 4 58 7 0 8 52 5 53 24 Sreda Gjtiri m. toplo sunce cJLT 4 56 7 1 9 58 6 38 25 Četrtek Mark ev. prijetno 4 54 7 3 10 57 7 29 26 Petek Ervin voter 4 53 7 4 11 46 8 24 27 Sobota Aristid 4 51 7 5 -- 9 23 17. tjeden. Či te kaj prosili od Oče. Jan. XVI. 23—30. 28 Nedela Po vuz. 5. 4 50 7 7 0 28 10 23 29 Pondelek Albertina C 8 v. 49 m. 4 48 7 9 1 4 11 23 30 Tork S. Katalena lepše vrejmen A 4 46 7 10 1 36 12 24 — - — - — *wi%iIIMar • X - 1 »ftlliv, itjpu V 1 V.UIV1I, I X U pu ^Ul^llJHfUUj pu &V-IUU deždževno, konca raejseca lejpo, toplo vrejmen. Prvoga je den diigi 12 vor 49 min., do konca mejseca 1 voro 35 min. priraste. Den ZAMERKANJE Nofrijemanje Vodavanje Din P Din | p - ✓ • t - i * • ; \ v * • a 8 Maj - Risalšček B B n S tna 31 dni B rt fd Dnevi Imenik Premenjivanje 3 Sunce Mejsec gpejmena i msJsBca z de zahaja z'de zahaja 1 Sreda Filip i Jak. A 4 45 7 11 2 13 1 24 2 Četrtek Krist. vnčb. Toplo 4 43 7 13- 2 29 2 24 3 Petek lrma suho 4 42 7 15 2 54 3 23 4 Sobota Florian 4 40 7 15 3.26 4 23 18. tjeden G da pride obveselitev. Jan. XV. 26. XVI. 4. 5 Nedela Po viiz. 6. 4 39 7 16 3 46 5 23 6 Pondelek Frida Nestalno 4 37 7 17 4 15 6 25 7 Tork Napoleon © 1 v. 7 m. 4 36 7 19 4 46 7 25 8 Sreda Gizela lejpo 9* 4 34 7 21 5 22 8 25 9 Četrtek Gergelj topel sh 4 33 7 22 6 4 9 22 10 Petek Anton in deždž A 4 30 7 24 6 53 10 15 11 Sobota Mamertus 4 29 7 24 7 49 11 4 19. tjeden. Či što lubi mene. XIV. 23—31. 12 Nedela Ris&I. ned. -K 4 28 7 25 8 49 11 45 13 Pondelek Risal. pond. Premenjavno -K 4 26 7 29 9 55 -- 14 Tork Bonifac Q, 9 v. 51 m. «f 4 25 7 29 11 5 0 24 15 Sreda Žofia *it 4 24 7 30 12 22 0 50 16 Četrtek Nep. Janoš itak nestalno 4 23 7 31 1 30 1 38 17 Petek Paškal lepše * 4 20 7 32 2 45 2 2 18 Sobota Erik A 4 19 7 34 4 0 2 33 20. tjeden. Vsa možnost je dana meni. Mat. XXVIII. 18—20. 19 Nedela Sv. tr. 1. A 4 18 7 34 5 15 2 8 20 Pondelek Bernat Lejpo 4 17 7 34 6 29 3 45 21 Tork Konstantin @ 2 v. 33 m. 4 16 7 36 7 32 4 27 22 Sreda Julia prijetno 4 15 7 38 8 41 5 15 23 Četrtek Tejlovo toplo 4 14 7 39 9 36 6 9 24 Petek Ester vrejmen 4X 4 13 7 41 10 22 7 6 25 Sobota Orban -JL 4 12 7 43 11 2 8 7 21. tjeden. Eden človik je velko večerjo spravo. Luk. XVI. 16 -24. 26 Nedela Sv. tr. 2. -a 4 11 7 43 11 36 9 9 27 Pondelek Beda Viherno 4 11 7 44 _ — 10 10 28 Tork Emil A 4 10 7 45 0 6 11 12 29 Sreda Maxim C 1 v. 40 m. M 4 10 7 46 0 32 12 13 30 Četrtek Nandor toplo 4 9 7 47 0 58 13 12 31 Petek Petronela vrejmen 4 8 7 48 1 23 14 12 Stoletni Kalendar: Z preveč deždževnlmi dnevi se začne, po 14-tom lejpo, toplo, sunčno, med 20 i 26-tom premenjavno vrejmen, ali po 26 toni znpva lejpo sunčno vrejmen. . ac 8 n luni - Ivanšček 8 8 PJC m4 30 dni * 8 Dnevi Imenik Prcmenjavanjs O Sunce Mejsec VFBjmena I mejseca zide zahaja zide zahaja 1 Sobota Pamfilius Lejpo 4 8 7 49 1 48 3 12 22. tjeden. Prilika od izgiiblene ovce Luk. XV, 1 — 10. 2 3 4 5 6 7 8 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Sv. tr. 3 Klotild Kar. Ferenc Bonifac p. m. Norbert p. Robert Medard p. Nestalno oblačno voter © 2 v. 5 m. toplo M M H 4 7 4 7 4 5 4 5 4 5 4 5 4 5 7 50 7 51 7 52 7 53 7 54 7 54 7 54 2 16 2 41 3 21 4 0 4 46 5 40 6 38 4 13 5 14 6 15 7 24 8 10 9 0 9 46 23. tjeden. Jezus vu Petra ladjici. Luk. V, 1 — 11. 9 10 11 12 13 14 15 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Sv. tr. 4 Margit kr. Barnabaš ap. Klaudius Tobiaš Vazul Vid Mogoče deždž Q) 2 v. 59 m. toplo -K «f * * rt rk 4 4 4 3 4 3 4 2 4 2 4 2 4 2 7 55 7 56 7 56 7 57 7 57 7 58 7 58 7 47 8 56 10 7 11 19 12 32 1 46 2 59 10 27 11 2 11 34 0 5 0 34 1 9 24. tjeden. Jezus od srditosti i od vozuiirjenja guči. Mat. 20- -24. 16 17 18 19 20 21 22 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Sv. tr. 5 Rainer Arnold Gjarfaš i Prot. Silver p. Alujz Ak. Paulin p. Vroče prijetno ® 0. v 2 in. stalno # it # a 4 2 4 2 4 2 4 2 4 2 4 2 4 3 7 59 7 59 8 00 8 00 8 00 8 00 8 00 4 11 5 20 6 26 7 18 8 14 8 58 9 35 1 44 2 21 3 6 3 55 4 50 5 50 7 13 25. tjeden. Jezus nasiti 4000 liidi. Mark. VIII. 1- -9. 23 24 25 26 27 28 29 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Sv. tr. 6. Ivan Vilmoš Jan oš, Pavel Las! o Drž. svetek Pet. i Pavel Voter premenjavno C 7 v. 13 m. nestalno toplo A M* •B* H1 4 3 4 3 4 3 4 4 4 4 4 5 4 5 8 01 8 01 8 01 8 01 8 01 8 01 8 01 10 4 10 35 11 1 11 26 11 51 0 21 7 55 8 58 9 59 11 7 11 59 12 59 2 1 26. tjeden. Čuvajte se od krivi prorokov. Mat. VII. 15—21. 30 Nedela \ Sv. tr. 7 6| 8 91 0 46| 2*59 Stoletni Kalendar i 1-6 prijetno, topli dnevi, od 7—14 deždževno, od 15-ga do konca meseca stalno lejpo vrejmen. Prvoga je den dugi 15 vor 41 min., do konca meseca se 2 min. skrajša. Leto se začne 21-ga ob 2 vori 31 min. Juli - Jakobešček j rna 31 dni H E Dnevi Premenjavanjs 3 Sunce Mejsec Imenik mjmena l mcjseca zide zahaja zide zahaja 1 Pondelek Tibold 4 7 8 0 1 19 4 1 2 Tork Srp. B. M. Ploha 4 7 8 0 1 55 5 1 3 Sreda Kornel toplo M 4 7 7 59 2 39 5 59 4 Četrtek Ulrik pk. M 4 9 7 59 3 30 6 53 5 Petek Ciril i Metod (g> 12 v. 28 m. HK 4 10 7 59 4 28 7 42 6 Sobota Ezaiaš grmlenca •46 4 11 7 58 5 33 8 24 27. tjeden. Prilika od krivičnoga špana. Luk. XVI. 1—9. 7 Nedela Sv. tr. 8 4 11 7 58 6 43 9 3 8 Pondelek Eržebet kr. Vročina 4 11 7 58 7 55 9 38 9 Tork Lukrecia *> 4 12 7 58 9 9 10 10 10 Sreda Amalia suho * 4 13 7 57 10 13 10 42 11 Četrtek I. Pius p. m. A 4 13 7 56 11 41 11 13 12 Petek Izabela Q) 7 v. 35 m. 4 15 7 56 12 48 11 45 13 Sobota Marjeta 4 16 7 55 12 10 -- 28. tjeden. Jezus joče nad Jeružalemom. XIX, 41 -47. 14 Nedela Sv. tr. 9 CJSC 4 17 7 54 3 10 0 23 15 Pondelek Henrik Ploha usp 4 18 7 53 4 15 1 3 16 Tork Valter voter 4 18 7 52 5 14 1 49 17 Sreda Elek premenjavno Ur 4 19 7 51 6 8 2 42 18 Četrtek Frigješ 4 20 7 51 6 53 3 38 19 Petek • Emilia <§ 10 v. 55 m. 4 20 7 49 7 28 4 40 20 Sobota Ileš vroče i* 4 22 7 49 8 7 5 41 !29. tjeden. Prilika od farizeuša i publikanuša. Luk. XVIII. 9- -14. 21 Nedela Sv. tr. 10 t% 4 24 7 48 8 38 6 45 22 Pondelek Marija Magd. Toplo A 4 25 7 47 9 4 7 46 23 Tork Apolin pk. m. stalno 4 26 7 46 9 29 8 47 24 Sreda Kristina vročina 4 27 7 45 9 56 9 47 25 Četrtek Jakab ap. 4 28 7 44 10 20 10 46 26 Petek Ana ttf 4 30 7 43 11 48 11 46 27 Sobota Pantaleon m. C 12 v. 29 m. 4 30 7 41 12 18 12 48 30. tjeden. Jezuš ozdravi gliihonemoga. Mark VII, 31—37. 28 Nedela Sv. tr. 11 4 33 7 40 11 53 1 46 29 Pondelek Marta dev. Lejpo m* 4 34 7 40 — — 2 45 30 Tork Judit m. vroče M 4 35 7 37 0 30 3 44 31 Sreda Loy. sv. Ignac viherno M 4 36 7 36 1 18 4 40 Stoletni Kalendar: Na gostci deždževno, potom do 18-ga premenjavno, od 20-ga trpeča vročina z večkratnov plohov, 28—30 oblačno i deždževno vrejmen igrmngr-i imfi-irrn-i -jt » » a. • ir ii-x-ir-rii-* iot 8 Augustuš - Mešnjek D ma 31 dni ar j jaaacraaaaaaaaaaaaaaaaaaaia Premenjavanjo Sunce Mejsec Dnevi Imenik vrejmena 1 mejseca J zide zahaja zide zahaja 1 Četrtek Zv. Peter Siiho -K 4 37 7 35 2 12 5 31 2 Petek Lehel 4 38 7 34 3 14 6 17 3 Sobota Hermina © 9 v. 9 m 4 39 7. 32 7 32 6 59 31. tjeden. Od smilenoga samaritanuša. Luk. X, 23 —37. 4 Nedela Sv. tr. 12 4 40 7 30 5 36 7 36 5 Pondelek Osvald Vročina 4 42 7 29 6 51 8 11 6 Tork Berta premenjavno * 4 42 7 27 8 6 8 44 7 Sreda Kajetan mogoče deždž * 4 45 7 27 9 22 9 17 8 Četrtek Lasio ift 4 46 7 25 10 37 10 50 9 Petek Emod A 4 47 7 23 11 53 10 25 ior Sobota Lorinc O 1 v. 0 m. 4 48 7 21 1 11 11 4 32. tjeden. Jezus ozdravi 10 gobavih. Luk. XVII. 11 — 1 9. 11 Nedela Sv. tr. 13 Mit. 4 50 7 20 2 7 11 48 12 Pondelek Klara Vroče 4 51 7 18 3 9 — — 13 Tork Ipolj 4 52 7 17 4 3 0 38 14 Sreda Ožeb voter -a 4 53 7 15 4 50 1 33' 15 Četrtek Vel. meša 4 55 7 13 5 32 2 31 16 Petek Abraham ploha A 4 56 7 11 6 7 3 32 17 Sobota Anastaz a 4 58 7 9 6 40 4 33 33. tjeden. Od bože previdnosti. Mat. VI, 24— 33. 18 Nedela Sv. tr. 14 @ 0 v. 2 m. A 4 59 7 7 7 6 5 35 19 Pondelek Lajoš pk. 5 1 7 5 7 33 6 35 20 Tork Števan kr. 5 2 7 4 7 56 7 37 21 Sreda S. Frančiška Siiho 5 4 7 3 8 25 8 36 22 Četrtek Timot m. m 5 4 7 1 8 51 9 35 23 Petek Beniti s. Fiilop vroče f* 5 6 6 59 9 20 10 35 24 Sobota Bertalan ap. 5 7 6 57 9 52 11 34 34. tjeden. Od mladenca vu Naimi. Luk. VII, 11 — 16. 25 Nedela Sv. tr. 15 5 8 6 55 10 28 12 33 26 Pondelek Ižo C 4 v. 33 m. M 5 10 6 52 11 10 1 32 27 Tork Kal. sv. Jožef M 5 12 6 50 11 59 2 27 28 Sreda Agošton pk. Premenjavno M 5 13 6 49 -- 3 18 29 Četrtek Odglav. Ivana oblačno •46 5 14 6 47 0 56 4 6 30 Petek Limai Roza mali deždž f MT 5 15 6 45 1 59 4 50 31 Sobota Rajmund 5 17 6 43 3 10 5 30 Stoletni Kalendar: 1-10 vroče, lejpo vrejmen, 11—17 premenjavno ali na-vekše vročina, od 18- ga prijetna toploča, od 25-ga neprijetna vročina, proti konci mejseca menšo slapovje. Prvoga je den 14 vor 58 min. dugi, do konca mejseca se 1 voro 32 min skrajša. - Den ZAMERKANJE Nofrijemanje tfoddvaitje Din P Din p ------;...... i » „ / ................. ■ \ iT o September - Mihalsček j P ma 30 dni H BrirrnaanaaaaaaaaaaaaaaaaaaaEi PremEnjžuanje 3 Sunce Mejsec Dnevi Imenik vrejraena i mejceca zide |zabaja zide zahaja 35. tjeden. Jezus ozdravi vodenoga. Luk. XIV. 1- -11. 1 Nedela Sv. tr. 16 «f 5 18 6 40 4 24 6 1 2 Pondelek Rebeka © 5 v. 15 m. * 5 19 6 40 5 43 6 40 3 Tork Hilda Lejpo * 5 20 6 38 7 11 7 14 4 Sreda Rozalia vroče A 5 22 6 37 8 22 7 49 5 Četrtek Viktor vrejmen A 5 23 6 33 9 35 8 25 6 Petek II. Peter krala roj. den 5 25 6 31 10 48 9 4 7 Sobota Regina Ulf 5 25 6 29 11 58 9 48 36. tjeden. Od najvekše zapovedi. Mate XXII. 34 —46. 8 Nedela Sv. tr. 17 Q) 8 v. 32 m. 5 27 6 27 1 2 10 37 9 Pondelek KI. sv. Peter 4f 5 29 6 25 1 59 11 29 10 Tork Tol. Mikloš Voter 5 30 6 23 2 49 -- 11 Sreda Prot. i Jacint premenjavno 5 31 6 21 3 31 0 25 12 Četrtek Guido deždž -A 5 33 6 19 4 9 1 26 13 Petek Ludovika 5 34 6 17 4 40 2 27 14 Sobota Serenke A 5 35 6 15 5 10 3 27 37. tjeden. Jezus ozdravi mrtvoudnega. Mate IX. —8. 15 Nedela Sv. tr. 18 ■m« 5 37 6 12 5 32 4 29 16 Pondelek Edit % 3 v. 41 m. 5 39 6 11 5 59 5 29 17 Tork Sv. Fran. r. 5 40 6 9 6 28 6 28 18 Sreda Titus Voterno 5 41 6 7 6 55 7 27 19 Četrtek Vilhelmina toplo 5 42 6 5 7 22 8 27 20 Petek Friderika sunčno t* 5 44 6 3 8 4 9 26 21 Sobota Mate 9* 5 45 6 1 8 28 10 25 38. tjeden. Kralenska ženitev. Mat. XXII. 1 — 14. 22 Nedela Sv. tr. 19 t* 5 46 5 59 9 7 11 21 23 Pondelek Tekla Toplo M 5 47 5 57 9 51 12 17 24 Tork Gelert C 6 v. 47 m. M 5 49 5 55 10 43 1 9 25 Srdea Kleofaš -K 5 50 5 52 11 43 1 58 26 Četrtek Cipr. i Just. jesensko •45 5 52 5 50 -- 2 42 27 Petek Adalbert prijetno t* 5 52 5 48 0 48 3 22 28 Sobota Vencel rf 5 54 5 47 1 59 3 59 39. tjeden. Jezus ozdravi kralovoga sina. Jan. IV. 46—53. 29 Nedela Sv. tr. 20 Premenjavno 5 56 5 45 3 13 4 39 30 Pondelek Jeromoš * 5 57 5 41 4 30 5 8 Stoletni Kalendar: Prvi dnevi so deždževni, po 8-om lejpo sunčno, 16-24 preveč premenjavno, 25—30 prijetno, sunčno vrejmen Pr?oga je den dugi 13 vor 25 min , do konca mejseca se 1 voro 38 min. skrajša. Začčtek jeseni 24-ga ob 0 vori 46 min. a Oktober - Svestvinšček 8 H ma 31 dni 2 aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa PremenjaDanJe Sunce Mejsec Dnevi Imenik vrejmena I mejseca J zide zahaja zide zahaia 1 Tork Remig pk. © 1 v. 41 m. * 5 57 5 40 5 48 5 43 2 Sreda Angel. var. sh 5 59 5 38 7 6 6 19 3 Četrtek Helga Toplo sh 6 1 5 36 8 25 6 57 4 Petek Ass. Ferenc sililo fMf 6 3 5 34 9 40 7 40 5 Sobota Aurel voter Cjir 6 4 5 32 10 49 8 28 40. tjeden. Od nesmilenoga slugo. Mat. XVIII. 23 —35. 6 Nedela Sv. tr. 21 6 5 5 30 11 51 9 21 7 Pondelek Amalia Premenjavno tf 6 6 5 28 12 45 10 19 8 Tork Etelka 3 7 v. 18 m. & 6 8 5 26 1 30 11 14 9 Sreda Deneš 6 10 5 25 2 10 — — 10 Četrtek Gedeon jesensko A 6 11 5 23 2 44 0 17 11 Petek Brigita megleno A 6 12 5 21 3 13 1 21 12 Sobota Mikša 6 14 5 19 3 40 2 23 41. tjeden. Jeli se sme dača dati casari ? Mat. XXII. 15—21. 13 Nedela Sv. tr. 22 MM 6 5 5 18 4 6 3 22 14 Pondelek Helen Oblačno 6 6 5 15 4 33 4 21 15 Tork Terez MT 6 8 5 13 4 58 5 22 16 Sreda Gal © 9 v 15 m. 6 10 5 12 5 24 6 20 17 Četrtek Hedvig mt 6 11 5 10 5 55 7 19 18 Petek Lukač nestalno irf 6 12 5 8 6 28 8 19 19 Sobota Alk. Peter voter t* 6 14 5 7 7 6 9 17 42. tjeden. Hči Jairova oživela. Mat. 18—26. 20 Nedela Sv. tr. 23 M 6 25 5 5 7 48 10 13 21 Pondelek Oršola Premenjavno M 6 26 5 3 8 38 11 5 22 Tork Kordula nestalno -K 6 28 5 0 9 32 11 54 23 Sreda Ignac p. 6 31 4 59 10 24 12 39 24 Četrtek Rafael ark. C 7 v. 4 m. 6 32 4 57 11 41 1 19 25 Petek Blanka «f 6 33 4 55 --- 1 56 26 Sobota Domotor deždž «f 6 35 4 54 q 49 2 30 43. tjeden. Ti si židovski krao ? Jan XVIII. 33- -37. 27 Nedela Sv. tr. 24 6 35 4 52 2 3 3 3 28 Pondelek Simon, Judaš Hladno *> 6 38 4 50 3 19 3 37 29 Tork Narcis pk. voterno sh 6 38 4 49 4 36 4 11 30 Sreda Kološ © 11 v. 3 m. fh 6 40 4 47 5 56 4 48 31 Četrtek Spom. ref. vrejmen 6 41 4 46 7 12 5 29 Stoletni Kalendar: Za edno-dva preminjavniva dneva močno razhlajenje,. na goustci mrzlo deždžovje. Mejseca z&dnji tjeden preveč premenjdven, vedrni I megleni dnevi. Prvoga je den dugi 13 vdr 43 min, do konca mejseca se 1 voro 38 min. skrajša. Baaapcigociopcipciopopoppoppci™ d November - Andrejsček d S m i 30 dni g aoor-H-inr*" l 7 39 4 9 3 42 5 58 14 Sobota Silardka © 8 v. 38 m. M1 7 40 4 9 4 24 6 56 50. tjeden. Židovje so pope i levite poslali. Jan. I. 19—28. 15 Nedela Advent 3. H 7 41 4 10 5 21 7 49 16 Pondelek Albina Viherno 4g 7 42 4 10 6 18 8 37 17 Tork Lazar mrzlo -K 7 43 4 11 7 22 9 21 18 Sreda Gracian oblačno 7 44 4 11 8 29 10 0 19 Četrtek Pelagia sneg 7 44 4 11 9 38 10 36 20 Petek Teofil * 7 44 4 11 10 48 11 7 21 Sobota Tarnaš * 7 45 4 12 11 58 11 38 51. tjeden. V 15-tom leti kraliivanja Tiberius casara. Luk. III. 1—6. 22 Nedela Advent 4. C 2 v. 45 m. * 7 45 4 12 _ _ 12 9 23 Pondelek Viktoria 7 46 4 12 1 22 12 43 24 Tork Adam i Eva Mrzlo aH 7 46 4 13 2 26 1 17 25 Sreda Božič nestalno 7 47 4 13 3 39 1 55 26 Četrtek Štefan mtr. HK 7 47 4 14 4 51 2 40 27 Petek Janoš ap. 7 47 4 15 5 57 3 31 28 Sobota Drov. dec. d. @ 9 v. 56 m. 7 48 4 16 6 58 4 28 52. tjeden. Prerokiivanie Simeona. Luk. II. 33—40. 29 Nedela Po Božiči O. 7 48 4 17 7 52 5 30 30 Pondelek David Voter -a 7 48 4 18 8 36 6 35 31 Tork Silvester sneg A 7 48 4 16 9 14 7 40 Stoletni Kalandari 1—6 zmeren mraz, na Igoustci sneženo, 7—14 vedrno > mraz, po 15-tommalo prijetnejše, 16—20 sneženo ali deždževno, po 20-tom mraz. 25—30 mraz malo popusti, močno sneženje. PrTOga-je d£n dugi 8 vor 46 min., do 22-ga se 19 min. skrajša, potom do konca mejseca 4 min. priraste. — Zima se začne 22-ga ob 0 vori 55 min. Den ZAMERKANJE Notrijemanje Vodauanje Din 1 p Din p ------------------ - - » • t Potrejbna znanja na 1940-to leto To 1940 leto je prestopno leto, to je ka ma 366 dnevov ali z-52 tjedna i 2 dneva. Začne se z pondelkoni i dokonča se z torkom. Pravoslavno leto za začne januara 14-ga 1940. leta i se dokonča 13. januara 1941. Mohamedansko leto, štero je 1358 i se začnolo 3-ga marca 1939 navadno leto 354 dnevi se dokonča februara 21-ga 1940. Februara 3-ga 1939 leta se pa začne novo leto 1359, štero je navadno leto z 354 dnevi. Židovsko leto 5700 se je začnolo septembra 14-ga 1939 je navadno leto z 353 dnevi i se dokonča septembra 13-ga 1940. Nato se začne novo leto 5701 septembra 14-ga 1940, štero je navadno leto z 353 dnevi. 1. Začetek leta 1940: Občno i državno leto se začne 1. janua'ra; cerkevno leto pa z 1. adventskov nedelov. 2. Lejtni čas: Sprotoletje se začne marca 20-ga ob 7 vori 24 min. Noč i den sta toga časa ednako dugiva. Leto se začne junija 21-ga ob 2 vori 31 min. Prinas je toga časa naj-dugši den. Jesčn se začne septembra 24-ga ob 0 vori 46 min. Noč i den sta zdaj pa ednako dugiva. Zima se začne decembra 22-ga ob 0 vori 55 min. Prinas je toga časa najkračiši den. 3. Prestopni svčtki : Septuagesima jan. 21, Pepelnica febr. 7, Veliki petek marca 22, Viizem marca 24, Krist. v nebo zastoplenje maja 2, Risalska nedela maja 12, Sv, Trojstva nedela maja 19, Tejlovo maja 23, I. adventska nedela dec. 1. 4. Fašensko tekaj: Fašensko vremen se začne na Trej kralovo, to je januara 7-ga i trpelo bode do februara 6-ga, vsevkiip 31 dni. 5. Kvaterni posti: 1. kvatre sprotolešnje ali postne: 4, 6, 7 februara. 2. kvatre risalske ali letne: 5, 7, 8 maja. 3. kvatre jesenske: 18, 20, 21 septembra. 4. kvatre zimske ali adventske: 18, 20, 21 decembra. 6. Preminjavanje meseca se znamenfije : 9 mlad, Q) mladanič, ® pun, C starič. 7. Sunce z svojimi planetarni: Na sredi svoji planet je naše sunce. Glavne planete so : Merkur : skoro 8 milijon mil od sunca ; leto na njem trpi 88 dni. Venus: 15 milijon mil od sunca; leto na njej trpi 225 dni. Ženila: 20 milijon mil od sunca; leto na njej trpi 365 dni. Mars: 32 milijon mil od sunca; leto na njem trpi 687 dni. 1204 mali planejt do 1925 leta; ali zvejzdzbrodjavci ji ešče vsako leto najdejo več na tistom tali pod nebov. Jupiter: 107 milijon mil od sunca; okoli sunca obhodi svojo pot v 12 letaj ednok, zato na njem 12 naši let trpi edno leto. Saturnus: 194 milijon mil od sunca; svojo pot okoli sunca obhodi v 29 leti i 116 dnevi, zato na njem edno leto tak dugo trpi. Neptun: 621 milijon mil od sunca; okoli pride ednok v 164 letaj i 216 dnevi, leto na njem zato tak dugo trpi. Uranus: 39672 milijon mil od sunca; okoli sunca obhodi svojo pot v 84 letaj. Planet-planete, štere se naimre okoli vekši planet vrtijo i z vekšimi vred pa okoli sunca, se za mesece zovejo. Zemla ma 1, Mars 2, Jupiter 8, Saturnus 10, Uranus 4 i Neptun 1 mesec. 8. Ndrodni svetki: 28. junija : Vidov dan ; 6. septembra : Rojstni den Njegovega Veličanstva krala Petra II. ; 1. decembra ; Ousvetek narodnega vjedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. 9. Planet znamejnje: Sprotoletje: Koš Bik j?, Dvojčki M Leto : Rak Oroslan Devojka Jesen : Vaga fo, Roglač Strela # Zima : Bak Deždžev. Ribe ££ 10. Potemnejnje sunca i mejseca. V 1940-tom leti potemnej sunce dvakrat, mejsec pa ednok nej. Aprila 7-ga rinčno potemnej sunce. Vidlo de se v Severnoj i Sred- njoj Ameriki i na Tihem oceani. Oktobra 10-ga popolen sunčni mrak. Vidlo de se v Južnoj Ameriki, na Atlantnom oceani i v Južnoj Afriki. V celoj Ameriki, na Indijskem oceani, v Indiji i Vzhodnoj Ažiji bodo lehko opazuvali prehod planete Merkur prek sončnoga obroča, to se bo zgodilo med 11. i 12. novembrom, gda bo pri nas noč. POŠTNA TARIFA : Za navadna pisma. Za pisma do teže 20 gr. po vsej državi pristojbina 1-50 D; za 20—50 gr. 2 D; za 50—250 gr. 350 D; za 250—500 gr. 5 D; za 500—1000 gr. 10 Din. — Vu zvonske države do teže 20 gr. 4 D; za vsaki nadalni 20 gr. pa 2 Din več. Dopisnice (karte). Znamka 1 D; dopisnica z odgovorom znamka 3 D; — vu zvonske države dopisnica 2 Din. Tiskovine. Poštnina za vsaki 50 gr. je 25 par. — Vu zvonske države 50 par. (Teža samo do 2 kg, knjige pa do 3 kg.) Vzorci bl&ga. Pristojbina za težo do 100 gr. je 50 par. Za zvonstva 1 D. Priporočeno. Za »priporočeno" je ešče posebna pristojbina 3 Din. Za zvonstvo 4 Din. Za vrednostna pisma. Pristojbina do 100 Din je 4 Din ; do 500 Din 5 Din. Obvestnina 50 par, dostavnina 1 Din. Poštne nakaznice (Utalvany). Pristojbina do 50 Din 1-50 Din; do 100 Din 2 Din ; do 250 Din 3 Din ; do 500 Din 4 Din ; do 750 Din 5 Din ; do 1.000 Din 6 Din ; do 1.500 Din 7 Din; do 2.000 Din S Din ; do 2.500 Din 9 Din ; do 3.000 Din 9 50 Din ; do 3.500 Din 10 Din; do 4.000 Din 1050 Din; do 4500 Din 11 Din; do 5.000 Din 11-50 Din. — Do 5.000 Din se lehko pošle po nakaznici. — V inozemstvo do 100 Din 3 Din; za vsaki nadalnji 100 Din 50 par i 1% ažio. Položnice (ček). Pristojbina do 100 Din 050 Din; do 250 Din 075 Din; do 500 Din 1 Din; do 1.000 Din 1-50 Din; do 2.500 Din 2 Din; do 5.000 Din 250 Din; do 10.000 Din 3 Din; do 25.000 Din 4 Din ; do 50.000 Din 3 Din ; nad 50.000 Din 6 Din i za vsaki nadalnji 100.000 Din i za sleherni menši zakliični znesek po 1 Din. Za vozno poštne pošilj&tve (zavoje-vreče, pakete) se plača do 1 kg 3 Din, do 5 kg (v daljavi 100 kilometrov) 8 Din, do 10 kg 10 Din, do 15 kg 15 Din, do 20 kg 20 Din. Telegram vsaka reč 70 par; na Vogrsko 232 Din, v Austrijo 2-61 Din, v Francijo 3.91 Din, v Nemčijo 4-06 Din. Telefon v lokalnom prest. 3 min. 1 Din, do 25 km 5 Din, do 50 km 9 Din, do 100 km 14 Din, do 200 km 18 Din, do 400 km 22 Din. Vlad&rska hiža kralevčine Jugoslavije. Njegovo Veličanstvo Kral Peter II. rojen v Beogradl 6. septembra 1923. — Proglašen za krali 9 oktobra 1934. zavolo smrti Vitčznoga krala Aleksandra I. Zedinitela 9. okt. 1934. v Marseilli. — Po čl. 41. in 42. astžve Kraljevine Jugoslavije vršijo kraljevsko namestniško oblast: Nj. Kralj. Visočanstvo knez Pavle Karadjordjevič, dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič. Njeno Veličanstvo Kralica Marija, rojena v Gothi (Nemčija) 27. dec. 1899. Brat Nj. Vel. kralja Nj. Vis. kraljevič Tomislav, rojen 19. januAra 1928. v Beogradi. Brat Nj. Vel. kralja Nj. Visoč. kraljevič Andrej, roj. 28. junija 1929. v Bledi. Rodovnica dinastij« Karadjordjevičev. Peter, spadno v boji z Torkami 1733—1784, njegova žena Marica, vmrla 1811. Sin: Karadjordje Juri Petrovič, rojen leta 1762 v Viševci. Vmorjen v noči 12. na 13. junija 1817 v Radovani pri Smederovci, vrhovni srbski vojskovodja od februarja 1804 do septembra 1813; žena Jelena, hči kneza Nikole Jovanoviia v Maslovševa, rojena leta 1765, vmrla 11. februarja 1842 v Beogradi. Toga sin: Aleksander Karadjordjevič, rojen 26. septembra 1806 v Topoli. Njegov prvi vučitel je bio Dositej Obradovič. Leta 1814 je šou z očom v Austrijo, odkec je v jesčn tistoga leta odišao v Rusijo, gde se je voosnouvo. Leta 1830 se je vrno v Srbijo, leta 1840 je postao kotriga beogradske okrožne sodnije, leta 1841 adjutant kneza Mihala, leta 1842 pa je bio izbrAnl za kneza Srbije. Ltta 1858 je po zaprtji Narodne skupščine odstopo, šou je v Austrijo in živo do smrti 22. aprila 1885 v Temešvari. Pokopan je na Dunaju. Njegova žena Persida, fači Jevrčma Nenadoviča, rojena 1813 v Valjevi, vmrla je 26. marca 1873 na Dunaju. Njegov sin: Peter, rojen dne 29. julija 1844 v Beogradi, od 2. junija 1903 kral Srbije, od 1. decembra 1918 kral Srbov, Hrvatov i Slovencev, vmrou je 26. augusta 1921. Njegova žena Zorka, hči Črnogorskoga kneza Nikola L, rojena 11. decembra 1864 v Cetinji, vmrla 4. marca 1890 ravnotam. Deca: Jelena, rojena 23. oktobra 1884 na Reki, poročena z ruskim velikim knezom Jovanom Konstantinovičem Romanovim, vmorjeni leta 1918 od bolše-▼ikov; sin Vsevolod Jovanovič, rojen leta 1914 v Petrogradi. Gjorgje, rojen 27.aug, 1887, se odpovedao stolonasledništva 27. marca 1909. Aleksander I., rojen v Cetinji 17. decembra 1888 leta. Prestolonaslednik od 27. marca 1909. Kralevsko oblast je vršo od 24. junija 1914. leta kak namestnik. Po ust&vi je naslednik krala Petra I. Velikega Osloboditela od 16. aug. 1921 do 1929 oktobra 3, kak kril SHS i od 3 oktobra 1929. kak I kral Jugoslavije. Vmro 9. sept. 1934 v Marseillu. Jelena, žena bivšega srbskoga poslanika na Dunaju Gjeorgje Simiča. Arsen, rojen 4. aprila 1859 v Temešvari, poročen z Auroro, knčzinjov Demidovov di. S- Donato, razporočena 1896, vmrla 1905. Sin: princ Pavel rojen 15. aprila 1893 v Petrogradi. i 2/vafe 79 Mpitt dobro blAgo, obrnite se na želez- ni bceie Ld ldl pencze n0 trgovino JOSIP KARDOŠ v Murski Soboti, gde dobite po konkurenčni ceni betonsko i palično železo, traverze, ižolacijski (katran) paper, okavanje za oken i dver, vsakovrstno gospodarsko orodje. Dobi se tiidi za kovače koks. Velika zaloga smodnika itd. Prikldnianje. Rčd, mir, mirovčina na svejti naj kraltlje Človeški rod, pa med sebov se naj poštiije. I eden drugomi naj, vrednost ne bantiije, Za volo parovnosti se ndj ne svajiije. Ali kaj pa vidim: grozota se nahaja, Eden drugoga kole, mantra i nagžnja. Strašno kldnje besnej, narod proti nšrodi Se grozno vojskuje v Ažiji i v Europi. Bojno pustimo na stran i z-njov njeni tekaj Bog nds obvari, ka bi knam prišla, Bog ne daj. Mi hodimo naprej po našoj rednoj poti I poglednimo, ka bode k-leti na poli? Zima. Zemla se od sunca daleč vkraj obrnola I tak zemlo ne segreva sunce toplota. Zato pa vsakše leto mraz z zimov prihaja I zima samo na sprotolejtje odhaja Te gda se zemla pa proti sunci obrne I znovič prihaja toplota vsem na veselje. Letos de zima duga, dr de rano prišla. Rdvno tak mrzla i se nede šengarila. Glejte, da si v jesenski dnevaj pripravite Za zimo vse potrebno, i notri spravite, Da te v mrzlom lehko brez skrbij v toploj hiši Počivali letne triide i deco včili. H " Sprotoletie. Na vfizenske svetke, de letos ešče mrzlo, R£vno tak aprila de tfidi preči hladno. Ali vrtčča zemia dnčvno kolobžri Bliže sunca, i si tak več toplote zgrabi. Nočij postanejo kratšiše, dngvi dukši I sunce vsakši den bole toploto puši. Pa tiidi pride jug, šteri vremen obrnč, Na topleše, dr topel zrdk z sebov prinesč. Tak potčm postdnejo dnčvi sprotolešnji, Ttidi vsakši dčn, za dnčvom bole topleši. I tak potakšem se narodij sprotoletje Zemte prebivžlcam na ndjvčkše veselje. Leto. Kelko vas je zamudilo na sprotoletje Vremen, felko de zdaj veselejše i lepše. Či glij v kosidev de Vas malo zadržalo Ali žito de v žčtvo lepše vo držalo. Tak, da te snOpje nalejci v kop£ spravili, Božemi blagoslovi pa se veselili. V mlatidev, do se žakli obilno punili Tak da te od mašina komaj vkraj nosili. Oslice do se razširjdvale i rasle, Stere do vam na šfirko i visiko zrasle. Jesčn. Topli jesenski dnevi do grozdje zorili, Grozdje v prešo, žnje vino, te v škafaj nosili. ' Na njivi oršč de vesčlo orao, sejao, Šteri de si za plfigom fučko i popevao. Proso, hajdina, kromper, repa i kukorca De preči puna i bode vsega zadosta. To vam že naprej povem, da letošnja jesen Vds bode veselila z svojim povom v zevsčm, I tak, celoga leta i v jesčnskom deli Šteroga zaklučite, te zadovolnost meli. Slobbdo S tužnim srcom vzemem od Vas slobčd. Bog z Vami J Kak sem pravo, da te se tak ravnati znali. Jaz idem po mojoj zrendelfivanoj poti, Vaša usoda pa naj bode v Božoj roki. Želčm Vam v etom novom leti vse dobroga, Bog Vam naj dd dosta sreče i blagoslova. Kak se je Karči oženo. Bio je eden bogati kmet, Števan, ki je meo ednoga sina Kareca. Fant je bio čeden i delaven, samo edno falingo je meo — preveč se je bojo dekeo. Bio je okoli 30 let star i oča ga je večkrat nagovarjao, naj se zdaj že oženi. Karec bi pa rad svojemi oči nagodo ali ne si je znao poiskati nevesto. Tisto leto je prišo z Amerike Števan kmeta dalešnji rod Janoš, ki je sebov pripelao ženo i hčerko Faniko, štera je rada mejla fante i je lubila ali to nevem stalno, či so fanti tudi njo tak radi ineli, kak ona fante. I donok se je Števanov Karec zagledo prek vuh vu njo. Ali ka, či njej ne vtipo pokazati svojo velko Itibezen Mogoče bi ostalo vse pri starom i Karec bi bio ešče nadale fant, či bi ne bi dobo njegov oča ednoga dneva pismo od Janoša, ki je v sosednoj vesi kupo lejpo verstvo i tam vor-tivao z ženov i hčerkov Fanikov. Janoš verti je Karec dostakrat bio v pameti, tak tiidi Faniki, či ranč je bio fant sramežlivi i boječi ino nikam je nej rad šo, tak da bi pot pred njim bila zastavlena. Janoš je čiio, da bi se fant rad oženo i bi se mogoče ne bi brano njegove hčeri, zato si je mislo, ka de dobro či pozove Stevanove k sebi za božične svetke, pa ešče zato, ar je bio te svetek za njiva veselejši, vej je svetiio z svojov ženov srebrno poroko. I tak je dobo Kare-cov oča pismo. Komaj ga je prečteo, je že zvao svojega sinu Kareca : „No, prečti ! Za svetke nas zovejo, pa srebrno poroko do tiidi svetili. Samo lepo napiši, ka pridemo i smo preveč veseli, da so se z nas nej spoza- bili." Karec je nikaj zamrmro, vzeo pismo i je odišo v kiihnjo z njim. Si sede na stolec i trikrak prek prečte. Ja, pismo je pisala Fanika. Kak malo i lejpo pisavo ma. Na konci je pa napisala : „Ka pa Karec? Da bo on tiidi prišo. Pozdravite ga!" Tak, dekla ga pozdravla, či je on ravnok mislo, da se nigdar ne spomni na njega. Čiito je nekaj toploga okolik srca. 1 zdaj on naj da odgovor ? On naj piše pismo s svojov okornov ' kmečkov rokov ? Vej neve ! Smehala. se bo njegovim čačkam. Spomlo se je starogaškol-nika Mikloša, ki njemi je bio pri-jatel. „K njemi idem. On naj napiše odgovor, pa bo vse dobro i prav, vej je navajen pisanji i znam, da bo dobro napiso !" si je mislo fant i ešče tisti den 6biskao starca. Mikloš ga je z veseljem sprejeo. Kak njemi je Karec povedo, zakoj je prišo, naj napiše namesto njega odgovor, je bio školnik včasi pri-pravleni. Fant njemi vse redno raz-tolmačo i se je samo na tom čii-diivao, da ga je Mikloš, ki je bio zadosta glujpi, tak hitro vse razmo i stiskavo roko. Prvle kak je fant odišo, njemi je starec obliibo, da bo včasi piso i da pismo kar sam da na pošto. Karec njemi ešče- povedo atres i odišo. Fant bi rad pogledno i vido pismo, či ga je glupi školnik dobro razmo. Ali kak bi on zazijao, či bi čteo odgovor, ki se je glaso etak : „Dragi sorodnik Janoš i tvoji! Lejpa ti hvala, da si se na nas spomno, vej je dobra tvoja hči zaženitev. Naprej znam, da se bodeta z mojim sinom včasi razmila, da bodeta ostala vsigdar srečniva i ta ednok svetila srebrno poroko. Prijdemo pa vsi za božične svetke, da si vse po drobnom dogučimo. Želimo vsem vkiiper vesele svetke. Štefan oča i domači." Janoš verti se je pismo vidlo preči čudno. Pokazo je pismo ženi i hčerki, pa so po kratkom pogu-čavanji se vsi začnoli veseliti. Gda so na božične svetke prišli Števanovi i se je pri obedi seo Karec poleg Fanike, je vstano Janoš vert i pravo : „Zah valu jem se vam, da ste prišli i počastili našo hišo. Vuva dva mladiva pa bojta liibezniviva i eden driigoga liibta dnes i do groba. Jaz moj očinski aldov darujem na vajni zakonski stan !" Karec je postao blejdi, ali Janoš vert je nadaljavo svoj guč: „Mož naše Fanike je Števanov Karec ! Bog jiva živi !" Fant je pogledno sem i ta, potem pa zdigne kupico i vdari z svojov izvoljenkov vkiiper. Gda so bili že vsi dobre vole, je pitao Števan oča Janoša : „Kak pa, da je to vse tak hitro prišlo ? Karec mi je nikaj nej povedo !" Janoš je prineso pismo i ga pokazo. Vsi so se veselo zasmehali, ar pa je Karec zdaj že tudi koraj-žen postoa je etak pravo : „Zdaj pa ne odstopim. Fanika je moja nevesta, jeli ka je tak ?" Deklica ga je liibeznivo pogled-nola, stisnola njemi je roko i fajn skimala. Notri pošlo : Poučič Ludvik Fokovci št. 33. Predga. Dragi vorniki, — pop začne svojo predgo — pekel se je poriišo, Hudiči so prejšli, nej se vam trbej več nika bojati . . . — Vorniki so po tom veselom glasi, več ne hodili v cerkev, svo-jemi diiševnomi pasteri so več ne šteli zberec davati, i zaka bi da-vali ? . . . Hudiča i pekla nega več . . . Pop si premišlava, to je ne dobro, zdaj enkrat sem zafuro z mojov predgov! ... to more nači biti. .. Edno nedelo začne naš pop z sledečov predgov: — Dragi vorniki! Pred nekaj vremenom sem Vam veseli glas povedo; i zdaj je to vse nači prišlo. Tistikrat sem Vam pravo, da ni več Hudičov, to je istina bila. Hudiči so sprejšli, samo so vra-gice ostanole, i te so tistikrat vse v blagoslovlenom stani bile. I od tistoga cajta kak vi dragi vornicke slabo obiskavlete cerkev i se branite zberce, so se mladi hudiči na-telko naplodili, da jih je zdaj že več kak jih je pa prvle bilo. Proti tomi se pa moremo braniti z celov našov silov i to tak, ka pa vsi morete redno v cerkev hoditi i sveto mešo poslušati, i ravno tak vašemi duhovniki zberco davati, či ščete v nebesa i ne v pekeo priti. Vinopivec Vince. Srečo dobro! Bog daj, Bog! — odgovor dam kak se mi je poklono mimo mene idoči g. oštarjaš i veliki župan — pa mi pravi: Kaj! Vinopivec Vince, vi tudi delate? Ka pa mislite, ka jaz samo pijem? Tak je, Vi pa vraga mate, ka tak hitro ste vgonili moje mišlenje —-mi odgovorij te oštarjaš. Ka pa delate? Rigoleram. Ka rigolerate? Ja evo, kak vidite, te breg sem kupo i zdaj žnjega mislim napraviti tak kak tista štajerska nota pravi: En breg sem kupo Trst bom radio Bom ga obdelavo I slatko vince pio. Na to sem se odločo zato, ar mi finančni minister nedopusti, ka bi po krčma j h odo. Ali zato mi nezamerte jaz Vinopivec Vince itak ostanem tisti, šterf sem bio, či nemam penez tak bom na porgo pio. Lani so Sobočanci Prekmurski tjeden meli, gde je dosta lepote razstavleno bilo, eden je od driigo-ga bole poniijao vsefele blago. Rin-glišpilov je več bilo kak ji pa jeste v Prateri ali pa v Varošligeti. Pofozo Janči je tudi bio, šteromi sem ešče jaz dvej privoščo. Krčma je tiidj bila pa ešče preči velka, tak ka so si trije oštarjaške talali dobiček. V vinskom paviloni sem najšo vino mojega prijatela Talanyija. Skoda ka je od toga vina samo par glažov bilo. Kak sem zvedo, je to vino prvi preis dobilo. I to me ve-selij. Gda knjemi pridem, te mo samo s toga herešnjega vina pio. Sobota se zida, Sobota raste. Na radgonskom marofi bi mogla nova krčma biti. Tak sem čiio, ka de se zidalo, samo ka nikše zadržanje v zra-gi plava, — štero se pa more odstraniti z nevihtov, gromom i bliskom ! . . . Jaz Vinopivec Vince samo to pravim najlepša je mirovščina na tom puklavom sveti i eden ovomi dajmo živeti. Maščiivanje i zagriženost se naj odstrani i naj se neha . . . Kak je ta velka vročina po leti bila, sem jaz tudi odišo na goričko gde je dosta borovi logov, ar to pravijo ka v borovom logi je zdravje. V vročini sem v senci borov ležo i smolnatni zrak v sebe vleko. Pliiča so mi rasla, ali gut se mi je sišio, tak, da sem mogo mojega staroga prijatela obiskati, tak sem si žnjego-vim vinom malo žejo pogaso. Jaz Vinopivec Vince sem v pre-minočem leti dosta moji stari pri-jatelov gorpoiskao. Radi bi znali što so tej, prijatelje? Što driigi kak krčmarje. Krčmare obiskavati, to pa peneze košta. Oda sem že dosta penezvo-dao, sem si zmislo na Štajeri na mojega prijatela Talanyija, pri njem sem lehko brez penez. Šo bom k njem i. Bicikli pod noge. No glej! Petanjski most je gotov. Ali prek po njem so me ešče ne pustili, pa sem se odpelao z ba-rontom. V Koš malo morem poglednoti. Od mosta vlečeča cesta je visika, tak, da skoron v Koš bi niti priti ne bi mogo. Tu si malo počinem, potom pa hajda dale proti Gornji Radgoni, gde bom pri svojem pri-jateli lehko jo i pio. Tu sem! Stopim v krčmo. Ka pa je to? Tuhinci so me prejeli. Mojega prijatela nega. Je to mogoče? — s1 premišlavam. Kama je pa odišo ? Kak sem k sebi prišo, pitam: Gde so pa TaIanyijovi? Na Kapeli — je bio kratek odgovor. Pa vsi? Ka pa tam delajo? Ja ta so se odselili! Zgrabim klobuk, skočim na bicikli i hajda nazaj proti Slatina Radenci i gor na Kapelo. Po naglom dirkanji sem žeden pošto i na Kapeli v to prvo krčmo stopim, da se malo okrepčim i da opitam gde bom iskao mojega pri-jdtela. Kak v krčmo stopim, na najvekše začudenje pred prijatelom se najdem. No Vinopivec Vince, ka ste pa tak prestrašeni? Ka me gledate tak, da bi me ešče nigdar ne bi vidli ? Vino, vino, žeden sem — njemi odgovorim. Tri dni i tri noči sem bio pri Kapeli. Gor sem hodo v torem i od tistec sem gledo to lepo pre-streto pokrajino, štera se od tec vidi. Vzemem dalnogled i na daleč po svejti pustim oči. Glej, glej! Je to mogoče, ka je to? Tista bela velka svetla krpa tam ta prek Dolnje Lendave. Prijatel! To je Balaton — Blatno jezero. — Od tec visiko z torma se v lepom čistom vremeni vidi Blatno jezero! Kak sem že pravo, na tretji den sem se odpelao z Kapele. Pa kak sem se z brega doli pusto, proti meni prileti eden auto. Na ves glas kričim proti njemi: Hej auto, auto pazi i se mi ogni, ar te ešče ovak povozim. I glej, auto me boga i se ogne. Jaz pa v najbokšoj židanoj voli se dale naprej pelam proti dom i v Mursko Soboto. Novo vino, štero sem na Štajeri pio je izvrstno. Slatko i močno. Pa ka je glavno, ne drago. Razlagam to ednomi krčmari, šteri je nekšo kisilino točo. Bodite pozdravleni. Želem vsem srečno novo leto, k leti na videnje Jaz Vinopivec Vince. Vsaki zna, ka je ndjvekša i nžjfalejša trgovina Hehlič 5tefa|n-a v Murski Soboti kde se dobi v najvekšem preberanji vsefele železje, traverze, betonsko in palično-železo, naredi in piikše za kola, vsefele orodje obrtniško in kmetijsko : engleške žage, pile, sekire, lopate, motjke, vsefele okavanje hižno in pohištveno, vsefele glažojne, barve, laki, firnajs, mašinski in cilinderski oli in mast, najlepše peči in šparat-ke za notrizidati in „TRIUMPH" šparatke in najlepša posoda: emajlerana in iz aluminija, čebri za mast so pa tudi tu najfalejši. Za kovače pa najboljši koks. Nadale eti dobite najboljše in garantirane ^ M TURŠKE-, ŠVEDSKE-, MURA- in VULKAN & kose, srpe, kosne klepače in prave Tirolske kamle. ORIGINAL „VESTA" in -MURA" biciklini.fj šteri so garanterani in najbolši se samo eti dobijo. Kr. prodaja smodnika in vse vrste patroni in šprij, tudi rudarski smodnik (praj'iza razstrelivo penovje in kamen) POZOR LOVCI ! ! Šteri šče dobro trufiti, more smodnik, patrone in šprij v trgovini HEKLIČ-a kupiti. JV; •.( Solidna postrežba < Nisike cene! Prepričajte se in te zagvflšno zadovolni! Ka se je vse zgodilo v preminočem leti po sveti Jugoslavija je v denešnjoj bojni i svetovnem nemeri nevtralna. Mi ščemo samo mir i mir obvarovati. Se razmi, da ta naša vola je odvisna od drugi nevtralni sosedni držav. V notranjom političnom pogledi je doživela naša država velke dogot-ke. Po lanski Stojadinovič—Korošec volitvaj je najprvle spadno Korošec kak notranji minister, po njem pa je odišo Stojadinovič. I to se je zgodilo zaradi nerednoga dogotka pri volitvaj. Vlado je prevzel Dragiša Cvetkovič, šteri se je po dugšem pogajanji z Hrvati v Hrvatčkem pitanji zglihao. Savska i Primorska banovina z niš-ternimi drugimi srezi je postanola Hrvatčka banovina, štera je dobila širšo samoupravo. Skorom vse tisto, ka je Dr. Maček v svojem programi zahtevo že dvajseti lejt. . . Dr. Maček je stopo v Cvetkovičovo vlado kak ministerski podpredsednik, Hrvati so ešče dobili štiri druga najvažnejša ministrstva. Senat in parlament so razpustili. Poslanci, šteri so — tak vam je znano po kakši volitvaj prišli v skupščino — ne zastopajo volo naroda. V kratkom bodejo slobodne tajne volitve brez nasilstva i narod de te meo telko samozavesti, da pokaže svojo volo i zaviipanje onim kandidatom, štere je do segamao ne smeo voliti. V Sloveniji se je meseca marca ustanovila »Slovenska Kmetska Stranka" s spristaši Dr. Mačkove politike, štera se po celoj Sloveniji organizera i ta stranka de se brigala za Slovensko banovino, da dobimo vse tisto, ka. so dobili Hrvatje. Anglija kak sveta najvekŠa i najmočneša država s svojimi dominfomi i kolonijami se sedaj borij fkuper z Francozi na francoskom fronti proti Nemčiji. Anglija je do letos mela samo plačano vojaštvo, zdaj pa je vpe-lala obvezno vojaško službo i je grozne miliarde obrnola na oborožitev za svoje vojaštvo. Njeni cil v toj bojni je, Nemce premagati na telko, da več nedo ogrožali svetovni mir, neglede na to jeli Nemci majo prav ali ne i da Poljsko i Češko postavijo nazaj kot svobodno državo. Albanijo je Italija zasedla z svojov vojskov. Albanski kralj je niogo pobegnoti, državo so pa Talijanje priklflčili svojoj državi i svojega krala proglasili za krala Albanije. Bolgarija je sklenila z Jugoslavijov večno prijatelstvo, v sedajnoj bojni je nevtralna. Belgija je v sedajnoj bojni popolnoma nevtralna ... je mobilizirala i njeni soldacke na meji stojijo, da ne bi tak obhodila kak v svetovnoj bojni, gda je nemška vojska prek Belgije v Francijo vdrla. Češka kot Čehoslovaška je razpadnola. Čehi so Slovake tak povedano podjarmili, na Slovaškom vsepovsodi so svoje ludi v urade postavili, te gda so Slovaki brezposelni bili. Enakopravnost je med Čehi i Slovaki ravno taksa bila kot prinas med Srbi, Hrvati i Slovenci. Nemci so najprvle sudetski tao zasedli, to je tisto, gde so samo Nemci bili, leto pozneje pa so celo Češko zasedli i pod svoj protektorat spravili. Ob toj priliki se je Slovaška odcepila od Čehov • i je sama svoja postanola. Francija je z Anglijo vkiiper več milijonov močno vojsko vrgla proti Nemcom na siihom i ravno tak na morji. Francija i Anglija sta šteli proti Nemčiji tak zvani mirovni obroč stvoriti, pogajale sta se z Rusijov ali ta je odklonila, da bi ona aktivno delala. Anglija i Francija pravita, da tečas nede mera, dokeč Nemca ne spravita na kolena, či de včasi več let bojna držala, njevi vozdržita, ar mata zadosta bogastva, štero njima omogoči več letno bojno. It&lija je v denešnjoj bojni nevtralna i tudi misli ostanoti, njej je mir potreben, ar se misli v Abesiniji i v svoji drugi afriški kolonijaj ob-trditi i gospodarsko razvijati, boji se pa, či bi se v bojno zmešala, da nebi Anglija Abesince oborožila i Neguša z svojov pomočjov nazaj postaviti, tak, po takšem, bi še znala vsa svoja posestva v Afriki zgubiti. Madžarska je od Slovakov veliki tao svoje prejšnje zemle nazaj dobila i celo Podkarpatsko Ukrajino, na tom tali je mejaškinja postinola z Rusi. Nemčija je mela velike uspehe, razvija se kak sama šče, po svetov-noj bojni je zasedla Posarje, Austrijo, Češkoslovaško, celo Polsko i tak je vse druge velesile postavila pred dokončano piko. Poljsko je v 18 dnevaj zasedla i proti Poljakom bojno dokončala. S celov svojov močjov se je obrnola proti Francozom, kakši uspeh de tam mela, je pitanje. Z Rusijov se je pogodila za medsebojno nenapadanje i na severi je proste roke pustila Rušam. Nemčija je dnesden najbole oborožena država, v kratki par letaj je potrošila za oboroževanje 90 milijard mark. Premisliti se pa more, da Nemčija nema zadosta sirovine, ki bi njej omogočile dugoletno bojno. Poljska je zgiiblena. V njenoj zgodovini je že štrtikrat raztalana i je zgubila samostojnost. Istina do zdaj v tej dogodkaj njej je Anglija garante-rala njene meje. I či do Nemci premagani, tak tudi de nazaj postavlena. Tisti tao, šteroga zdaj Nemci majo v rokaj de nova Poljska. Romunija je v velki brigaj, njene notranje razmere stojijo dnesden na vulkani. Železna garda je vodilnim osebam jako dosta neprilik prizadevala. Z edne strani se je bojala, da nebi postanola mejaš Nemčije, šteri so aspirerali na njene žitna pola i na petrolejske vrelce. Ali Rusija jo to z svojov zasedbov Poljske preprečila. Rusija je zasedla od Poljske tisti tao, šteroga je Polska od Rusije leta 1921 vkraj vzela, ali pa še nekaj več. Pravzaprav tak imenuvani Beli •ruski kraj i ukranski del do Madžarske granice v Karpataj. Z Rusijov se je pogajala Anglija i Francija tri mesece in da so se že skoron pogodili, je Nemčija sklenila pogodbo z Rusijov, štera je za Ruse ugodnejša bila kot Zapadni velesil. Ka namerava Rusija, je neznano nikomi. Edno pa je gvušno či de Nemčija premagana, tak te do Rusi meli priliko združiti vse one slovanske narode, s šterimi je zdaj mejaš i so si sosidi. Španija. Tri letna bratska bojna se je dokončala meseca marca 1939. Španski narod se je med sebov bio ali lehko pravimo na ednom kraji narod, na drugom pa od tuhincov plačani i z vojskov pomagajoči generali, proti narodnoj voli. Zmago je general Franko s pomočjov Italije i Nemčije, šterivi sta si tak prisvojile novo važno postojanko na Sredozemskem morju proti Franciji. Za dobleno pomoč od Italije i Nemčije se je po zmagi Španija mogla pridružiti proti Kominterni. I zdaj ob sklenitvi nemško-ruske pogodbe si lahko predstavlamo kakše razočaranje je doživo general Franko. Španija se je včasi izjavila za popolno nevtralnost, s šterim je olajšala sta-Jišče Francije i Anglije.. Turčija je sklenola vojaško pogodbo z Francijov i Anglijov, tak je stopila na stran Francije i Anglije. Turčija je za to dobila od Francije Alek-sandretski Sandžakot, šteri ma velko vojaško i gospodarsko vrednost, z šterim se je Turčija povekšala z ednov tretinov. Združene Ameriške drždve so se z celov močjov borile proti sve-tovnomi ognji. Roosevelt je pisao Hitleri, Mussoliniji i Italijanskomi krali, da naj obvarjejo mir, ar z tov bojnov zna cela Europa sedanji družabni red spremeniti, šteroga posledice bi čiito celi svet. V Ameriki je v začetki bojne stopo v veljavo novi zakon, šteri je prepovedo vojskojočim državam po-šilanje orožja. Zdaj ščejo te zakon spremeniti, potom te spremembe de Amerika pošilala Angliji i Franciji vse potrebščine za bojno. Japonska i Kitajska bojna ešče itak trpi. Japonska je svojo politiko proti Rusiji včasi spremenila kak se je Nemčija i Rusija zglihala. Japonci probajo z Rušami se poglijati, da bi tak Kitajce brez Ruske pomoči ležej obvladali. Ali kak se vidi Rusi majo na Kitajskom velike interese i ne zapustijo Kitajce. Afriška zgodba. Scott, preiskavač Afrike je pravo sledečo zgodbo: Krokodil je pri kopanji požrl nekšo mladenko. Afrikanci-domačini so na to vkupzezvali „sodni dvor", v šterom je igrao najvažnejšo vlogo tak •zvani „zvač". Te je odišo na breg vode, gde se je začno dreti na ves glas. Naskori se je pojavilo več krokodilov, ki so iz valovja „stremeli" v „zvača" i v sodni dvor, ki se je med tem zbrao na bregi vode. „Zvač" je začno nato govoriti proti krokodilom obsodbo i med tem se je začno proti njemi pleziti eden krokodil. Domačini so se zagnoli na njega i ga bujli. Tak je bilo pravici zadoščeno. V krokodilovem žalodci so pa resan najšli razgrize-no telo nesrečne dekle. Scott pravi dale, da je slučaj zagoneten, vendar pa se lejko razmi. Krokodili so preči radovedne živali. Človeki, ki na nje kriči i mahuta z rokami, se približijo na izvestno daljavo, varvajoč se prevelike bližine. Krokodil pa, ki je že gda napadno človeka, je pogumnejši i pride k „zvači." Zato je preveč verjetno, da je ravno tisti krokodil, ki pride bluzi človeki, »razbojnik", šteroga čaka smrtna obsodba. IS Da znate M Motorna vozila so konje z hitre vožnje vo potisnoli, do dnes den je na svejti različni motorni vozov 6 in pol miliionov, konjov je pa 80 milijonov. Kokosov je 1540 milijonov, štere letno znesejo 70 milijard bilic. Ovcov je 670 milijonov. Govedi 620 milijonov. Koze 60 milijonov i svinj jeste 220 milijonov. Bojna i mir. Svetovna zgodovina kaže — v dobi 3500 letaj — je na zemli samo 280 let mir bio, v vsej drugi letaj pa so se različni narodje med sebov vojskiivali. Pšenica. Dva Ruskiva vučenjaka sta z več letnim probanjom i raz-iskavanjom križanja pšenice z nikšov travov gori najšla i se njima je posrečilo stvoriti novo vrsto pšeni-nico, štero se enkrat poseja i se več let poredoma ženja. Požeta pšenica na drugo leto znovič sama zraste z starih korenin tak kak detelca.ali navadna trava. Akademik Cicin je križao pšenico z nikšov travov, šte-ra kak pšenica kusto i visiko slamo ma. Prof. Deržin pa je križao v Kavkazi na visiki bregaj rastečov žitov. Pov te nove pšenice so razdelili za nadale povanje državnim veleposestvom i kolektivnim gospodarstvom. Pišejo, da za par let de se na ruskom sejala samo več letna pšenica. Ta nova pšenica je dobila ime po najditeli. Edna se imenuje Cincinova, druga pa Deržinova pšenica. Francoska Maginotova linija je duga 400 kilometrov, štera se vleče od švicarske meje prek saar- ske krajine do belgijske meje. Njeno ime je od tistoga vojnoga ministra dobilo, šteri je te načrt dao napraviti i se imeniivao Maginot Andrej. Te načrt je kak vojni minister pred parlament dao leta 1930 s proračunom dveh miliard 200 milijonov frankov. Zakon so soglasno sprejeli i se vleko na štiri leta. V štiri letaj je Francija zozidala po čelom sveti poznano Maginovo linijo. Ta obrambna trdnjava je globoka 50 metrov, široka na več mes-taj več kilometrov, zozidana je z velkimi različnimi sobami, električnim posvetom, z električnimi špar-heti, z velkimi magazinami, spalnicami, ma cesto z motornimi vozovi v več mestaj se vleče daleč nazaj notri v državo. Trdnjave so tak na-pravlene, da z ednim pritiskom se celi torem vo z zemle zdigne i že z štiikami strelajo. Skoz te obrambne linije je nemogoče vdreti. Zdaj od tec se vojskuje Francoska i Angleška zavezniška armada proti Nemčiji. Šestnijst milijonov viherov. Meteorološki urad britskoga ministrstva za zračno plovbo je izraču-nao na podlagi opazuvanja z nad 3000 vremenoslovnih postaj, da je bilo lani po vsej zemli povprečno 16 milijonov viherov. To se pravi, da divja v istom hipi neprestano povprečno 18.000 viherov na različni končaj zemle. Ar se vsakšo voro zabliska povprečno 36.000 bliskov, odpadne na vsakšo sekundo do 1000 bliskov. Mi liidje se vse premalo zavedamo, kakša električna krugla je ta naša premičnica. Pod božičnim drevom I. djanje. Lepo opremlena soba, v ednom koti stoji lepo opleteno božično drevo, pod njim dosta igrač. Manci i Micika sedita pod božičnim drevom i se zmenjata od Jezusa poslanimi igračami. Mica je v gospos-koj obleki, Manci pa v navadno siromaško paverskoj — ali v čistoj obleki oblečena. Manci: Srca se veselim i nemrem zadosta zahvaliti tvojoj mami, gos-pej, ka me je dnes na božični večer povabila k tebi se stebov zme-njat. Kelko vse fele lepote ti je mali Jezušek prineso. Oh! kelko, da se jih niti nagledati nemrem . . . Mici: (gizdavo): Istina, da mi je mamika pravla, naj te pustim se malo zmenjati, ali zato ne vidim rada, či je primaš, ar se bojim, da je spotereš, v tvoji rokaj ti bole pasa kramp i motika . . . Manci: (na joč obregnjenim obrazom) Tvoja mamika ma bokše srce kak pa ti. Oh vel ki so dosta boksi kak pa deca. Vi deca bogati stari-šov se z mene norca delate... Za cotavo i košavo Trejzo me mate! Či polek mene idete, me za vlase cukate i po hrpti diinčete . . . Mici: Prav majo. Či glij si v šoli te edni najbokša, ali zato itak si siromaška, paverska . . . Manci: Nam je mali Jezušek ne prineso božično drevo ... Pa kak bi lepo bilo v našoj maloj sobici, kak bi se svetile sveče, kak bi se bliskalo srebro i zlato . . . Dragi Jezušek kak je to, ka samo bogati starišov deca dobijo i mi siromaški pa ne? . . . Znam, či bi mi dobili takšo božično drevo, bi se ešče moje drage mamice tužen obraz raz- v • v je zaspala i se njej senja. veselio ... Šla mo, tak me ne vidiš rada. Zbogom. Mici: Zbogom! Manci: (skuznatimi očmi vo bižij). II. djanje. (Mici se samo dale igra). Mati z druge sobe: Mici! Mici: Prosim mamika! Mati : Že je kesno, boš spat šla. Mici: Ešče mo se malo igrala pa te. Mati: Ja lehko, ali ne dugo. III. dj&nje. (Kak se Micika sama pod božičnim drevom igra, po mali v sobi krnica postanjiije i kak je popolnoma krnica že Micika tudi spij, roke ma pod^lavov. Voni se čiije tiho popevanje i z malim zvoncom cin-kanje. V sobi postane svetlo i okno se odpre, skoz šteroga v hišo prihajajo trije angelje. Micika glavo zdigne i prestrašeno gleda). I. Angel: Na prej pajdaške, hitro hodite I to drevo dobro poglednite, V napačno hišo ste jo prinesli Glejte, da te jo od tec odnesli. II. Angel: Kam pa? Što dobi vse to lepoto? I. Angel: Poglednite eno, tam, prek ceste, V tisto malo hišo se odnese, Tam stanuje ta deklina prava Štera jo že trnok žmetno čaka. III. Angel: Hitro, hitro, vi angelje gde ste ? Primlite to drevo i odneste ... Micika: (z drgetajočim glasom) Čakajte edno malo! To je ne pravica, či ste mi jo že enkrat prinesli, da bi mi jo zdaj vzeli i odnesli. . I da znate, tam prek ceste tista mala hiša je siromaška, v šteroj stanuje edna dovica z malov deklinov. Ne vorjem, da bi Jezušek to lepo blisketajočo božično drevo s temi dragimi igračami njim pošlo. I. Angel: (čemerno) Ne vorješ ? Zapomli si, pred dobrim Bogom nega razločka med siromakom i bo-gatcom. Pred njim samo dobra duša i srdce računa. Angelje hodte i spunimo naše poslanstvo . . . IV. dj&nje. (Po dveraj se čiije klonckanje, v sobo stopi Manci. Prestrašeno gleda na angele i k Mici bežij.) Manci: Jaj, da si dosta vsefele lepoga dobila. Slobodno se tudi jaz igram s tem ? Tvoja mamika me na edno voro pozvala, tak blajžena sem... I. Angel: Kak ne bi bilo slobodno ! To ka vidiš, je vse samo tvoje. Manci: MojeOh Bog moj kak-še veselje! Ešče sem nigdar ne me-la tak lepo Božično drevo i telko dragi igrač ... To čudo niti vorvati nemrem... Mici ka si pa ti dobila ?... Mici:, Jaz? Jaz? Nika . . . Manci: Oh, sirota! No te pa hodi i si rastalajve . . . Polovica je tvoje, polovica pa moje . . . Ali Božično drevo bi mamiki rada dala. Jeli dragi dobri Angelje, da prek k nam odnesete, mojoj dragoj Mamiki ? Oh kak de se ona veselila. Mogoče, da se njeni tužen obraz tudi razveseli... Micika! Zaistina polovico meni daš ? Kak dobro plemenito srdce maš ... Jas se tak spominam . . . da sem nigdar ne bila dobra do tebe ... I ti! i ti . . . siromaška duša je boksa kak bogatcova . . . Obedve si k božičnoj drevi sedeta i z začudiivanjom božično darilo gledate i se veselita. Angelje z smejajočim obrazom stopijo oko lik njeve. Po mali se soba znovič kmi-čij, postane krnica, v krnici se čiije: Materin glas: Micika hodi že spat. V. djanje. V sobi je znovič sveklo. Mici je sama, kak v III. djanji. Naklaj na tepihi ležij i roke pod glavov ma. Mati: (v sobo stopi) Mici! (na tihoma.) Zaspala je — sirota od velkoga veselja ... (se doli nagne i jo na roke vzeme), v tom se naglo prebudij i prestrašeno na velko gleda svojo mater.) Mici: Oh draga mamika vse so odnesli angelje. Mati: (se smeje) Ka so odnesli ? Ka se ti je senjalo? Micika : okolik gleda i se čiidu-je) Senjalo se mi je ? Blajženo! Sen je samo bio ! Premišleno gleda božično drevo i doblene igrače. Obine materin šinjek i hitroma pravi : Mamika, nikaj bi te rada prosila . . . Manciki je mali Jezušek nika ne prineso. Bi njej ne bi lehko dala z moji igrač nekaj? . . . I za par dnevov sledi bi njim prek odnesli božično drevo. Sirotici je mamika vsigdar tak tužna . . . Man-cika bi blajžena bila, či bi vidla, da njene matere tužen obraz se razve-selio od božičnoga svetloga dreva... (Konec.) Hahn Pavel, M. Sobota Veletrgovina manufakturnega, pletenega in kratkega blžga. — Prodaja samo na veliko. Kolodvorska ul- št. 1. Telefon št. 49. MR.BAHOVEC ZIMA ti Nova narava, odnemoglo je naše telo i teško se brani proti betegam. Zato moremo teli pomagati i pripraviti ga za močno-ga i zdravoga. Telo moremo očistiti od preterčenih i škodli-vih stvšri i njemi doprinesti nove i oživljajoče moči. V te namen se priporoča za nar&vno zdraulenje. PLANINKA" ČAJ ki je pripravleni z včkšega iz najbolšega pla-ninskoga zdravilnoga bilja, je toga delovaHje priznano že v znanstvenoj medicini kak hasnovito vrastvo. Dugoletno izkustvo nam potrdi, da je „Planinka" zdravilni čaj preveč dobro potno vrastvo, ar so njegove sestavine vzete iz znanstvene, delno tudi iz potne medicine. „Planinka" zdravilni čaj je dober regul&tor za čiščenje 1 obnžvlanje. Zavolo toga je zdravlenje od 6 do 12 tjednov z „Planinka" čajom Bahovec zviinrčdno dobro: pri slaboj prebžvi I zaprtji," pri nerednom delflvanji čreva, pri napetosti tela i pri odnemoglogti, glavoboli, slabosti i žgaravici, pri obolenji mokročne kisiline, pri obolenji jeter i hemoroide, pri nervoznosti i živčnom betegi. „Planinka* zdravilni Č4j pospešuje apetit. Zahtevajte » apotekaj edino „Planinka" čaj Bahovec, sferi je samo tč pravi, če je zapreti i plombirani ino nosi ime: i-—— I Reg. Sp. br. 14.212 od 10. Vil. 1934 HR.BAH0VE0 LJUBLJANA Siromak dečko, tri žele i tak dale. Že v davnom vremeni je služo vrli i pošteni dečko pri siromaki. Po ednom leti odide dale po sveti. Za plačo je dobo samo tri krajcare. Ali ne je daleč prišo, kda sreča cotavoga kodiša, ki ga prosi aldo-va. Da njemi te krajcar ta. Za malo sreča ešče dva kodiša i tudi tema je alduvao slednjiva dva krajcara. Ali kak šče naprej iti, ga te tretji kodiš zadrži i njemi pravi: „Dob-roga srca si, dečko, slednje svoje krajcare si ta dao. Jaz ti ščem to povrnoti. Povej tri žele i vse se ti spunijo." Dečko si malo premiš-lava pa pravi: „Daj mi taksi stol-njek, ka bom lehko z njega vsig-dar jo, pa nigdar ne zmanjka; tak-šo flašo, ka bom vsigdar z nje pio pa bo sploh puna; takso palico, da bo tak dugo bila človeka, dokeč nebom pravo, naj henja." Istina, vse tri žele se njemi spunijo i včasi se siromak dečko nasiti i napije. Na večer pa pride v velki log, kde so tovaji kurili ogen i si pekli prašiča. Dečko se jih ne zboji. Korajžno si pri njih vsedne, raz-prostre svoj stolnjek, se naje, potom napije iz flaše. Tovajom se sline cedijo. Ali dobroga srca dečko jim ponudi jesti i piti. Oni si vze-mejo oboje i neščejo njemi vrniti ne stolnjeka, ne flaše. Teda zapove dečko svoji palici: bij ! I udri, palica začne mlatiti te tovaje, ka vsi cvilijo od vdarcov. Vrnejo njemi stolnjek i flašo pa ešče dosta pe-nez njemi dajo. Dečko odide dale po sveti. Kak pride do krčme, se po svoji navadi napije i naje. Kda krčmar to vidi, si misli: to bi mi trbelo! Brodo je, kak bi njemi mogo to vzeti. Ar je že krnica bila, je pravo dečki, ka lehko pri njem spi. Svojo hišo njemi da. Okoli polnoči se krčmar tihoma plazi v hižo, kde je te mladi dečko spao, i nje-, mi šče odnesti. Ali spadno je prek-palice, štero je dečko naslono na zid. Dečko se prebudi i skriči palici : bij L' I palica ga pošteno nabije. Krčmar njemi še dosta penez da, samo ka palici zapove, naj henja biti. Dečko se ga vsmili, vzeme pe~ neze i ide dale po sveti. Za tri dni pride do zakunjenoga grada, v šterom je kral prebivao. On se njemi ponudi, ka reši grad čarovnice. Vsepovsed v gradi je bila krnica, li tam, kde je stala čarovnica, je bilo malo svetlo. Z lehkim srcom ide dečko proti njej, nika se ne boji. Svoji palici zapove: bij! I udri, palica mlati to čarovnico. Nikša čarovnija jo je ne mogla prepraviti, palica je If bila pa bila. Naednok pa se čuje močen grom, zemla se strosi, žabi iska se i svetlo je v čelom gradi. O čarovnici nega več ne sluha, ne duha. Kral njemi da svojo hčer za ženo i po smrti celo kralestvo. Ali dečko je raj hodo po sveti kak bi se sprehajao po kralevskih vrtovih. Zato pravi, ka se za sedem let vrne, ali če ga nede, te si slobod-no driigoga moža zbere. Dečko pa hodi po sveti, žive z dneva v den, jej i pije. Ali ednok je preveč potegno z svojega glaža,, zapojo se je i liidje so njemi vkradnoli te reči. Gda se je strežno,, je trnok žaluvao za svojim vkrad-njenim imanjem. V toj žalosti se spomni na kralevsko hčer i poišče jo. Žmetno ga je že čakala. Vesela je gratala, Včasi so napravili gostovanje, ka so ga v čelom kralestvi ne pomnili. Srečno sta oba živela i dostakrat se je siromak dečko, zdaj kral, spominao na svoj stolnjek i glaž i ešče bole na palico, štera njemi je telko sreče v žitki napravila. Pošlo: Karel Šebjanlč, Šullnci 3S. Sodba. Ne je znao, ka je pregrešo, v kom so najšli njegove grehe, za štere so ga obsodili. Samo to je znao, da je konec vsemi, da nega milosti i ne vupanja več. Obsodili so ga z naj-teškejšov kaštigov. Na živlenje je obsojeni. Ne je znao, ne je razmo, ka je to, ka čaka na njega, samo to je vido z ovi drugi na milo tužni ža-liivajoči pogledov, da nekaj straš-noga trpeče lagoje more biti to, ka prvle ali sledi, de njim vsem ta usoda, samo ka ednomi prvle, drii-gomi pa sledi pride. Vel ko viipanje je meo, da na njega ešče zdaj. ne pride red, njemi ešče nede trbelo zapustiti vekivečnost i oditi ta, štero se tak zove — živlenje. — Zakaj ravno on? Da jih nepreračunano dosta drugi tu jeste, šteri že m i! ion miliard let v nemeri plavajo i se veselijo sunca, toplote, zlate svetlobe i ponoči blesketajoče svetle zvezde lepoto. On je ešče tak mladi, komaj ma za sebov pa,r milijon let, od gda je nastano z najdbe obinjeni atomov.. V caglost spadnjeno tužno čaka na dogodek, šteroga nemre predru-gačiti i se ognoti. Zevsem je račune napravo. Konec je dosegamao njegovomi bivanji! Več se nede zme-njo i od zvezde na zvezdo skako, po rimskoj cesti drko i staromi Sa-turnusi svojimi več milijon let starimi pajdaši prstanik obračao. Vniči se, mine njegovo bivanje i oditi more nekam, štero tak zovejo živlenje . . . Naroditi se more . . . Ne ve ka je to. To tiidi drugi nevejo, samo grozotno gučijo od toga. Ar to vničenje i konec bivati pa oditi ta, kama den za dnevom ji nepreračunano dosta odide i od kec je ešče nigdar nišče ne nazaj prišo, ka bi povedo, ka je tam ? To tam prek more biti globoko od-prejta čarna rasprestrina, štero zovejo — živlenje. — Mogoče je na-voke čarna krnica ... I zato se more tu pustiti zlato svetlo sunce i bliskajoče zvezde . . . Ta sodba se ne da spremeniti. Z zadovolnostjov jo more prijeti.... V oblast ga vzeme vrtinec betar-gije. Niti premišlavati si nema več vremena. Samo to vidi, da v čuporaj prihajajo k njemi tenjebratje, da ga troštajo i batrijo: Ne boj se, ne žalosti se, vsi mamo ednako usodo. Prvle ali sledi tiidi na nas vse pride red. Tam prek na novom sveti se najdemo . . . To tak batrivno pravijo, tak, da bi ga gonili, da že naj ide . . . On pa zna, da vsakši troštajoči, ravno tak kak on bi se nošo, čibi na njegovom mesti bio, ka bi čako na velko skrivno Rodjenje. Od šteroga nišče nika drugo nevej, kak samo telko ka je !.. . Te začetek do segamao ešče vo ne zbrodjeni nikomi — začetek tistomi, štero tu konec imenuje . . . Senčni bratovje ga troštajo, z njim se žalostijo i znankar tudi bojijo ? ... po tem znova odidejo vznemerje po zvezdaj se zmenjat, skakat i skrivat, po šterom znovič pozabijo, da na nje tiidi to čaka: se Naroditi . . . Po tem prido, šteri sodbo zvršijo... Prvle pa ešče ednok sodbo pre-čtejo za na rodjenje . . . Celi svejt se pograža. Megla ob-leže mišlenje, brez znanja i mišle-nja je, tejlo štero je do segamao z sence i zraka bilo, se fkiiper po--- tegne, trdo postane. Nika njemi gut stiskava, davi ga ... V velko krnico je zaprejti ... Ne; — v skrinjo . . . Consummatum est . . . * Dokeč je v krnici bio, je od sebe nika ne znao. Po tem kak je svetloba postano-la, naednok henja čutenje stiskavanja guta i vdari v joč . . . Narodo se je . . . Prvi moment je ne razmo ka se je z njim zgodilo, ali kak je začno pomliti, čudno gleda sam sebe i ka vidi ? Gibajoče kotrige. Roke, noge, glavo. V gledali vidi svoj kejp, opazuje druge, tej so ravno taksi kak on, potom čuti, ka tejlo ma, štero je žmetno i ga na tla vleče ! Živ je, zmenja se z drugimi, žive, guči, veseli se tak kak se liidje znajo veseliti i je zalubleni. Zna, ka je z liibezni na te svejt prišo. Cteo je v različni knigaj od vekivečnosti — ali ne je razmo — čiio je od konca, ali ne je razmo. Ne se je brigo s temi problemi. Ne ga je intereseralo, zanimalo ga je samo telko, keliko je vido; sunce, zvezde, lepota, veselje . . . Veselio se zevsem, štero je s tem bilo v zvezi — štero so tak zvali „živ-lenje . . ." Znova stoji pred velkim dogodkom. Ne razmi, ka se je z njim zgodilo. Gleda, gleda, čuti, konšta-tera, da je na smrt obsojeni, obsojen je na smrt. Mreti more ! . . . Ne razmi. Ne je mogoči svojov pametjov zarazmeti, ka čaka na njega, samo vidi i čuti, da pride sprememba v njegovom živlenji. Nevej, ka se godij okolik njega, samo to vidi z ovi drugi okolik njega stoječi nemilo tužno žaliiva-joči pogledov, da nekaj strašno, trpeče, lagoje more biti tisto, ka za tem pride. Znao je, da de taksi-konec. — Da je smrt zadnji dogodek tistomi, štero se zove „živlenje" i da je to usoda vsakoga, šteri se-narodij i žive. Ali on je na to nig-dar ne mislo, ka na njega tudi prle ali sledi red pride i tak rano, te gda od njega dosta starejši jeste . . . Spotrejti, brez viipanja i razmenja, čaka na nemogočno predrvigačeni dogodek. Račun je napravo i slo-bod je vzeo od živlenja i veselja pa merno čaka na smrt. Nevej ka je to ! . . . Tudi drugi nevejo. Či glij grozotno gučijo od toga : uničenja, ar to konec imenuje živlenji : . . Oditi more ta, kama vsaki den na stotine ali jezero i jezero jih-odide i odkec nigdar več nišče nazaj ne pride, ka bi povedo kak je tam. Mogoče, da tam prek na ovom svejti je to "edna velika čarna kmična razprestrina, štero za smrt zovejo . . . Pa itak se toj usodi more prepustiti, ar jo predriigačiti nemre... Vometno posluhša troštanje okolik njega stoječe : Ne boj se ! Vsi mamo to usodo, eden prvle drugi sledi, tudi na nas. pride red. Na drugom svejti se pa najdemo i vidimo 1 JELI SE PLUCNI ZVRAČITI? BETEGI DAJO Z tem važnim pitanjom se brigajo vsi nadii-šlivosti trpčči jetični, oni, ki trpijo na plfičnom katari,' zastaranim kašlom, slinavosti, dugo trpeči hripavosti i gripi i so do zdaj ne najšli vrastva. Vsi taksi betežniki dobijo od nas sploj Nienki knigo z kejpami, štero je spiso dr. med Guttmann z naslovom „Jeli se platni betegi dajo zvr&eitl T" Napisati je potrejbno samo edno dopisnico, franki-rano z Din 2.— i jo poslati na ' BERLIN 440. ZS-ZS-a. PUHLIH S 0, Reg. pod Sp. br. 2416 od 12. XII. 1933. To troštanje se njemi tak vidi, tak da bi ga že trucali, da naj ide . . . Ali on zna, čuti, ka sakši troštajoči, ravno tak kak on, bi strašne muke trpo, če bi obri njega vopovedali smrtno sodbo . . . Zaspi. Žaliivajoči razdidejo vsaki na svoje delo i pozabijo na smrt i na troštanje, da se na drugom svejti najdejo. Po tem pridejo sodbo vršilci... Prečtejo smrtno sodbo: Na smrt obsojeni itd. Vrti se njemi. Več ne čuti, nevej, ne razmi, ne pomli nika . . . Nesejo, nesejo ga na vokivočni počitek. Po tem krnica, vočna krnica . . . Dokončo je ! * Visiko gor na sivoj nebi plava med suncom i zvezdami, njegov obstanek je brez težine, tela, nema rok, nog i glave, njegov obstoj je tenja i para sunčne svetlobe i zraka. Prestano je kaštigo, muko, pur-gatorium, presto je vse nevole, štere so i se zovejo — živlenje — zno-vič je tam v vokivočnosti. Z višine gleda doli i vidi kak se starajo i jočejo za njega i za svoje preminenje. Smej njemi vujde. Smeje se nad njimi, šteri so za njega jokali. Ci bi mogo nazaj k njim, povedo bi: da naj se nika ne jočejo, ar je živlenje samo edna štacija v vokivočnosti v šterom more vsakše živo bitje skoz spadnoti i prestati svoje grehe. Kanari i vrabel. Sloboščina! Sloboden biti, slo-boden! se je zduhavo i premišlavo mali kanarček, šteri je staniivo po-lek okna v lepoj zlatoj klonji. S klonje je vogledo pred njim raz-presterajočo zlato sloboščino, gde je vido veselo letajoče ftice, šteri so se veselili v dragoj sloboščini. Zduhavo si: te moj ftičji rod v toj velkoj svetovnoj sloboščini letij sem i ta tak daleč kak se njemi liibi i kak sam šče i jaz v toj svetloj lepoj palači, gde stanujem, niti si peroti nemrem razprestrejti, da bi leto. Oh par rob! Rob dobrote. Ka mi to vse pomaga, ka mam či sloboščine nemam, či nemrem to delati, ka bi sam šteo. Vremen teče, po sprotoletji pride leto i za letom votrovna hladna mokra jesen, listje štero je drevji lepoto delalo, živo postane i nakla spadne, drevje golo postane i zimski mraz se približava, v sloboščini živeči ftiči zmrzujejo i gladiijejo. Ali od toga naš v sobi živeči kanarček nika nevej, od kec bi on to znao ? Kak bi on to mogo znati ? Narodo se je v klonji, voni na sloboščini je nigdar ne bio. Edno gojdno, kak so ženske v sobi opravlale delo i sobo zračile, se zna, ka je te okno navadno vsako jiitro odprejto i skoz odprejto-ga okna v hišo prileti eden na pol zmržnjeni i moker vrabel. Naš nezadovolnjak ga gleda i pita : Kaj je s tebov? Ka se ti je zgodilo ? Zakaj si tak truden ? 1 što si? Vrabel sem. Stanujem tam voni v sloboščini. Oh prijatel stanuješ v sloboščini! Zakaj si pa te tak navolen? Ar sem lačen ! Lačen ? Kak to ? Tam voni v sloboščini raste vse i ti nemaš kaj jesti. No ali hodi sem k meni, vidiš moja kopanja je puna i jaz ti dam. Vrabel zleti na drago svetlo klo-njo i brez toga, da bi si kaj dao povedati, z najvekšim veseljom začne kliikati drobno semenje. Kak se najo, njemi kanarček pravi: Prijatel, pripovedavaj mi, kak je kaj tam voni, v toj dragoj zlatoj sloboščini ? I vrabel začne : Jaz sem vandrar sloboščine, idem ta, kama se mi vidi, v leti mam obilno razprestreti stol z jestvinov, vsega zadosta i več vrste, ali v zimi ! Zima je mrzla, vse zmrzne, vse je mrtvo, jesti nega, v nSjvekšem gladi živemo, jemo, sam ne vem gda. Od gladi nas dosta preide, ali šteri zimo prestane, na sprotoletje se njemi odpre prijetna toplota i z ednim zraste jestvina . . . Začnemo si hiše povati za novi narod, se veselimo, plešemo i ženimo, svejt je naš, živemo v radosti i v sloboščini. Dragi prijatel — pravi kanari. — Kak lepo živlenje je v sloboščini, rad bi šo s tebov ta vo i bi se ve-selio kak se moj rod veseli. Ne želi si to! To bi ti bila smrt. Ka ščeš? Maš toplo hišo, v njej je zadosta jesti i piti, preskrbleni si zevsem, ne se ti trbej boriti za jes-tvino i ne ti trbej zmrzavati. Vidiš kak vo vidim jaz! Od deždža sem vtepeni, na pol zmržnjeni i lačen. Či ne bi meo sreče do tebe, zdaj bi že od gladi vmrou. Žalujem te — pravi kanarček. — Jaz ti srdca pomorem. Vsakšo jiitro je okno odprejto, Ii pridi k meni. Kak vidiš jesti mam zadosta i z srdca ti ga dam, ne želem drugo od tebe, kak da mi pripovedavaš od zlate sloboščine i v njej od slobodnoga živlenja. Vrabel je prišo vsako jutro i pri-, povidavao je našemi v klonji žive-čemi gospodi od vsega tistoga, ka je kanarček ne pozno i ne znao. Edno jutro kak vrabel prileti, na veliko čiiduvanje je klonja prazna, njegovoga dobrodelnoga prijatela nega. Na drugi den kak je prišo, je ravno tak klonja prazna bila. Ka se je zgodilo ? Gde je moj prijatel? Ali na tretji den kak pride, pa najde svojega prijatela v zlatoj klonji. Z veseljom ga pozdravi i ga pita: Gde si hodo? Gde si bio? Gde si jo? Gde si pio? Pusti, pusti — odgovorij njemi kanarček. — Hodo sem sloboščino skiišavat. Edno jutro sem vrata od-prejte najšo i ne sem se mogo braniti proti skušnjavi. Vo sem zleto v sloboščino. Ali škoda . . . Vido sem samo nevolo, glad, trplenje, štero trpi moj ftičji rod. Jesti nema-jo, od deždža i od mrzloga votra zmrzavajo. Žalujem je! Vrabel vsako jutro dale naprej gor poišče svojega prijatela i njemi pripovedava voni v sloboščijii dogajajoče dogodke. Edno jutro pa se njemi lepo zahvali za prijatelsko gostoliibnost. Kanarček ga z čiiduvanjom pita: Ka sem se ti zamero, da me več neščeš obiskati ? Odgovorij njemi vrabel: Sprotoletje je prišlo. Vidiš drevje, zemla zelena gračuje na travnikaj, korine cvetejo, vsakši grm nam sa-laš ponuja. Selitve se vračajo daleč od juga, lubezen se nam klanja i v srcej žuborij . . . Znova mo si hiše povali i se skrbeli za mladeniče, da naj ftičji narod ne prejde. Narave veliki mešter nam je tak zrendeluvo i mi se moremo pokoriti naravnim zakonom. Z Bogom! V jesen te znova obiščem. Zdravlenje prekmejne debeloče. V največ slučaji je vzrok debeloče vživanje preobilne nepazljivo se-stavlene hrane pri nedovolnoga zaposlenja mišičja. Pri moškaj je vzrok debeloče istotak večkrat previše vživanje alkoholne pijače, ali pri ženskaj se navadno pojavi pri prestopi 25 leta starosti. — Sredstva proti preobilni debeloči ne mankajo. — Takse so na pr. jako gibanje mišičja, šport, mehanična sredstva (maseranje), elektrika, parne kopeli itv. Ali mi znamo, da vsaka od te metode ma tiidi svojo slabo stran, šklodliva pretirava ma slabe posledice za zdravje. — Slatinske tablete za deliivanje, štere so sestavlene z zdravstveni mineralni soli i neškodlivi ekstraktov zdravstvenoga bilja, odstra-njajo brez najmenše neprijetosti vse pojave i znake prekmerne debeloče. Mladostno sfrišano te se šperali taki, či nucate Slatinske tablete za slokost, ar nestane previšna debeloča z trebuha, z stegna, izpod brade, sinjega i v kratkom povsedi, gde je dozdaj debeloča kvarila zvonešnjost, pa tiidi tak v notranji organaj. Nenormalna težina začne odpasti, telo postane gibčno i lehko i da zadoblenov novov elastičnostjov znova veselje do živlenja. — Slatinske tablete se dobijo v vsakoj apoteki 50 tablet Din 24-—. 100 tablet Din 39-— i 200 tablet Din 69-—. R. s. br. 27494128.1934 ... Nonp. Peter i gospodski guč. Na Vrataričovom imanji je vsaki pozna Fartekova Petra. Bister ino poučlivi dečko je bio i či je vu verstvi kaj čedno trbelo opraviti, so to gospod vsigdar na Petra zavii-pali. Dobro njemi je tudi šlo, ar vu službi je včasi za išpanom on prišo. On je bio te predjen, ki na svinje skrb ma, kak so ga z norije Vratarič zvali. On bio ob priliki vožnje te paradiški kočiš, z ednim tiidi pincemešter, kertejs. Naslednje ga je Bog ešče k toj česti pomogo da grato tiidi inaš pri gospodi. No nej stalno, ar je verstvo nu-calo njegovo delavnost, ali samo tak ob prilikaj, da so prišli kakši gosti. Prvle so ga samo tak pri familiji notri včili, i duže časa je on noso gorik jesti. Včili so ga, ka da prinese jestvino z šteroga kraja more poniditi i kak more držati skleco. Šlo je tudi vse kak Očanaš, ar je z svojov močnov rokov tak po-niido skleco, kak da bi na ocelnoj peri odla se pa ta. Znao je že, koga trbej obdriigim poniditi i ešče z ražoškinoga ležaja je znao jeli te ali oni gost šče z pečenke ali ne. Lepo se je znao naniziti ino tiho biti, či bar se njemi je vse vu viiha zgrabilo z gospodskoga guča. Vidlo se je Petri to novo delo, za špio se njemi vidlo i poleg je ešče lepe tringlete dobo. Najmenje dela je meo z gospo-dičinov, ar je tista samo telko jela kak eden ftič, bar bi na njo šlo, ar je sloka bila kak spica, ali či se njej tak vidlo, zobston so se obreg-noli na njo Vratarič i so jo triicali naj več jej, ona vsigdar kraj po-tisnola skleco. — Ne afekteraj — so njej pravli takšega hipa gospod, i skončali' dalnji guč, ali v Petrovo vtijo so vcepili to tajno rejč. Na kaj takšem si lehko premiš-lavle, bar nej dosta, ar či gospod tak sigurno z tov rečjov potrdijo božnoga apetita zrok, te je to telko kak da bi doktor pravo. Meo je že edno-dvej taksi rejči Peter, ali za enkrat je samo pri berošaj sprobo je vo. Tiidi z spo-štiivanjom so posliihšali vsi te go-spocke reči. Kravari se barem tak vidlo, gda ga Peter na čistočo etak opominao: — Ti Števek ! Preveč je aktualna že ta krava . . . ! Čas bi bio jo že-malo postrugati! Števek je na velko odprtimi oča-mi zijao na kravo i je sam prevido ka bormič preveč „aktualna" je krava na mestaj, donok dokeč je po štrigel šo, je z poštenjom spre-vajao Petra do vrat, ki je od te probe gizdavo šo vo z štale. Z ednim je tiidi včasi znani grato z tem špajsnim štilušom, potem so se ga pa navadili bereške i pomali je glas razdišo, ka je Peter „intelegenten" človek postao. — Telko je gviišno, ka škoda za njega, ar je ovak zadosta reden človek bio! Celo pred deklinami je meo velko poštenje, ar je dosta čiidnoga znao pripovedavati od znotrašnjega gospodskoga živlenja, i preveč za velkoga so ga gledale či je štero etak oberkao : — Micka, ka se pa motaš tak intrikantno ! Takše reči so vsigdar dotično deklico bole coj prinesle k gospod-skomi svejti i k Petri. Ali vsekako je Peter nej držo za velko svojo znanost. Znao je, ka je glavno probo ešče nej presta o. K tomi gospode i slučaj trbej. To je tiidi prišlo. Na Vrataričov imenden je dosta gospodov prišlo vkup i Peter v čar-nom oblečeni obslužavao vo. Vredi je tiidi šlo vse. Fino se gibo med njimi, prilično točeči kupice i vkraj jemao tanjere. Med tem delom je ešče čas meo, da pogledne svinje jeli redno jejo. To je čedno včino, ar je edna čoka samo tužno gledala pomije, zobston jo trtica naj jej, kak se vidi je v božoom stanji. To včasi glasiti trbej gospodi, si misli Peter. Gospoda so že samo pijačili pri stoli i Peter ne meo že nikšo delo itak je notri šo i Vratarči za hrbet stopivši na tihoma pošepetne : — Gospod, prosim ! — Ka je Peter ? — se obrne proti njemi nervozno Vratarič, ar je ravno edno pripovest pravo. — Afektera svinja — pravi Peter ponižno i misleč, da je zdaj tu prilika i pokaže svoj gospodski guč pred gospodov. — Vratarič čiidno pogledne na Petra, misleč da je pijen, njemi zmuvi : — Ka dela svinja ? — Afektera, gospod ! — ponovi zdaj že glasno Peter, videči ka ga vsi gledajo. . — Ka si odnoro ? Kak misliš ta ka afektera ? — spitava na, dale dečka Vratarič. — Hat . . . nešče jesti, ravno se tak drži, kak gospodičina ! — pravi ponižno Peter i čiidivši se, zakoj se vsi tak glasno smejejo. Vratariči tiidi smehšek vujde na obraz. — Razmim! . . . — se smehao. zdaj že, i včasi je dao Petri edno kupico vina, solgabirov njemi je pa ponudo eden debeli cigar i ešče te se je držo za črvo od smeha, gda je Peter že na trnaci piščavo zadovolno dim na dobro skonča-nom egzajmeni od »inteligence". o o o o o o o o o o o o oe m>i ga zgrabili . . . Del Medoka je pred soud prišo. Či bar ka Klara i Robert sta nej svedočila prouti njemi, se je zadosta svedokov najšlo, ki so posvedočili toga španjolca razbojnička dela. Medoka je nej počako, ka bi vo povedali obri njega te smrten soud, nego kak je tou že njemi prispo-dobno bilo, se je za lačni motvoz goriobeso za gatre na vouze oknu Za bole plemenitno je držo, naj, sam soudi obri sebe. Konec. Njej vorjem... VeČdr je, nemam mšra — vtt Idem, tam pred . . . me nekaj st&vla. Pred njšnoj hišo, gledam I vidim, da se počitki spretvla. Zdaj ide sp&t. . . r&vno zadnji piamčn, posveta vg&sne v okni. Jo vidim, kak se v postel Idže i med vanklše se vtopl. Stojim pred njenim oknom i čujem v tlhoti njeno sred Kak glasno neredno tik, tak bije škoda, da nemrem do nJ6. Da bi jo pobožo, kušno i pa pomdro njeno srce Vu sp&nji moje Ime šepeče I milo zove mene. Vse to njej v6rjem, ka v epžnjl gučl, Ar 6ujem žnjeni viista. Obenem njej vttrjem ka me lubi tak kak niedna druga. TALANYI FRANC. Prvovrstna zdravstvena k vini nčijbogša kisila voda je PEN SLATINA Europe nAJvekši senšav-natron-lithion držeča klella voda Lastnika: Vogler Jožef i Janoš Pošta, telefon I železniška postaja Slatina Radenci. Rešeniva. Imre, — pravi predstojnik — dnes te namesto Jakoba Vi sor-terali pošto. Imre vzeme svojo hobo i odide v driigo sobo, gde se razde-lava pošta. Celi bregovje pisem, dopisnic, novine i driigo poštno pošilanje že čaka na gor delanje. Imre ostane sam v toj sobi. v roke vzeme paket pisem i začne je razdeliti, kak 'ak sor-tera, njemi na pamet pride, da je zdaj prilika — v edno ali driigo pismo pogledno!i. ka pa či bi . - . Ne, ne tolvaj nemre postanoti... Ali ka pa de stem dugom. šteroga je nicou z kartami napravo ? . . . Večer do desete vore je na svojo poštenost obliibo, da de ga poravnao Ali kak ? Skem ? . . Kak tak pisma razdelava njemi vu rokč pride edno malo bole kusto pismo, z prstami stisne, pošlata, tak se njemi vidi, da v tom pismi je nekaj nenavadnoga, hitro odpre, pogledne ... Oh, vkano se je, samo nekša fotografija- Pisma z hitrostjov nadale tala, znovič edno kujše pismo . • • srce njemi začne glasno i hitro biti . . . pismo je odprto! . - . vsi štiri strani so puni pisanja, na sredi pisma pa dv£ po sto papernatniva peneza. Ravno tel-ko kelko je dužen Peneze skl£-či v žepko, pismo pa začne č*eti: Luba sestra! Nevem kak bi začnola to moje milo i slednje nesrečno pismo, v šterom ti naznanje dam: Te, gda boš ti to pismo štela, sem jaz že več ne med živimi. To pa zato, ar se dnes, kak to pismo napišem i je na pošto dam, se zagiftam. Zagiftala pa se bodem zato, ar me je Fran-cek pred ednim mesecom sramotno povrgo. Mislila sem si že te včasi živlenje vzeti, ali ne sem mela telko moči, da bi to napravila. Zdaj pa kak sem opazila, ka je nijna liibezen ne ostala brezi posledic. To sramoto nemrem nositi, da bi povila nezakonsko dete, šteroga de usoda ravno tak*a kak je moja, ar nezakonska deca na svejti nemajo nig-dar kaj dobroga V pismi ti pošilam dvastota-ka, šteriva vzemi i je poniicaj, mogoče, da boš ešče na mene kaj trošiti mela .. Moja gospa so se že odpelali v toplice, jaz sem čista sama dom£ i kak sem čiila, da je najlepša i najhitrejša smrt z plinom . • • Imre to pismo nemre dale čteti, vžepko potisne i v driigo sobo vstopi i na tihoma zašuš-nja svojemi tovariši, da ga naj tečas zastopa v njegovom deli dokeč nepride nazžj. Imre vstopi na dvorišče, vzeme službeno motorno kolo i se pela z najvekšov hitrostjov proti tistomi kraji, kak je vu pismi naznanjeni atres To hišo dobro pozna, ravno tak pismo pisajo-čo Juliško. V tom kraji je že dostakrat službo delo ka pismo-noša. Dveri so odznotraj zaklenjene, zopstom rogače, vu hiši je vse tiho. Glažojno na dveraj stere i tak notri segne pa odklene, skoči v edno sobo, v drugo, v kiihnjo, nindrik nikoga. Odpre dveri kopalnice, Štera je puna z plinom, naklaj ležij Juliška v nezavesti. Plinovo pipo zaškrne. Deklino odnese vu kiihnjo, gde odpre okno skoz štere se z ogradčeka sune frišek zržk. Poskusi z umetnim dihanjem i reševanje opravla z veseljem. Veseli ga, ar ta mlada lejpa deklina, na šteroj je že prvle večkrat svoje oči pozdbo, ešče živč i zdaj jo na rokaj držij. Ne, ne je prišo kesno . . . Kak se je Juliška z pomočjov pismonoŠa z driigoga svejta po-vrnola i je odprla oči, začudeno glčda na poleg sebe stoječoga poštara, ne je mogla razmiti, kak je prišo te Človek se ? . . . Po tem se začne jokati, jokala se je tak, kak se samo lehko joče edna mlada od mrtvi stanjena ženska v rokaj ednoga mlddoga moška. Od plina jo je glava bolela i je tak slaba bila, da je komaj gučala. Ne jo je mantrao spitavanjom, ne jo je pitao zakaj je šla to delat, zakaj bi jo to spitavo, da je že itak vse znao z pisma. Kak je malo močnejša posta-nola, začne se njej on spoveda- vati, povedo njej je, kak je prišo se i ka je napravo z nj&iim pismom i z penezmi. Vidite draga Juliška, jaz sem slab človik, tovaj sem, vkradno sem vaše peneze, tak daleč sem se spoz^bo i to vse zavolo kartanja. Ali obliibim Vatn zdaj tu či mi odpustite.. . tak več nig-ddr nemo vzeo vroke karte pa se tiidi več nigdar nemo karto. To vam obliibim zdaj tii, gde sem Vam Vaše živlenje rešo i sem si mojo blajženstvo osnovo. Či ščete mi odpustite, če pa neščete, pa me dajte zapreti, kak tovaja. Zapreti! Zapreti privite ? . . . Kaj zapreti ? Dobro po Vašem želenji naj bode, mo Vas dala zapreti v moje srce, kak tovaja mojega srcž. Imenitno — pravi on. Izvrstno sta se razmela. Večer po službi je svoj časni dug poravno z dvoma stotako-ma. Z kartami naprdvleni dug je častni dug, šteri se more častno rešiti. Imre je oblubo, da se več nede karto i od denešnjega dneva naprej je svojo oblubo zdržo, Za eden mesec dni se je oženo z Juliškov i to z dv£ razloga : prvo, ar jo že dugo rad meo i ob drugim pa zdto, ar v njego-voj službi eden oženjeni nameščenec dobi mesečno namesto osemsto, jezerodvesto dinarov. Pririulrča« ci 7U Klavir harm. od D 480'-, gosli od D. 65--, trompete od D. 570'-, gitare od D. 121 Popolno jamstvo davle tvrdka vsakomi za vsako glazbilo, štero dobite 8 dni ni poisktiinjo; zamenjava je dopuščena. Povsem brezplačno dobite lepi, Ilustrirani cenik, potrebno je samo da ga s kartov sproslte od firmi MEINEL& HEROLD d. z. o. z. zal. tvornice glazbil i harmonik Maribor it. 257. Dobavltel odličnih muzikov i slovitih glasbenih zborov! Ol >- -J tO oo^ocito <1 to to m >~ S «s> > *o g v n a4 M TJ rt .O. re 2 (OMMmjn-^ tO tO tO " CO tO tO >-1-1 k- to tO tO i— I— >— ►-ooitioo5toooi^.ooKoo5tooo^. — -Jtotomi—aitoooitooo4».©< > "O 5 65 "TJ n> C 0 1 o ja-"75" s. » D. o t«r o 3 CM o n 7? u n cr ta 3 o n o Z o «s 2? 61 < a tO (D »h OJtOOO^. ^jSoE O® tO n . "5* > C CfQ S > f -S £ 3 (A n g K K -a c > c 0t) B 3 2 s a 2> n a S. P? pj CtfOOJtOOO^OOtO OJ (NJ 06 ►-« to oi >— oi to s 90 S 65 > •o 2. O a. n s o. o s«r o s rx n> n> —oo.&-©a>tO(0Oi>-'-JtotOcn>->o<>-> ■a g 65 to i-1 . to to to — toroto — — to to O (C o 2 o «s O K C/J > 45 = tO W tO "-1 tOtOtO>->" COtOtO>->>- M tO M I-11-11"1 >->-JtOtOy<>-'-JWcoOT>-' -JtO(©Ul'-'00>t*©>&-tO00>^.©00S>N}00©«J o fl> o z o < o K- C/3 a ■a N 2 & ® tu S" ® S-H. a> tO tO tO 1-» >-» 1-1 tOtOtO"-"-1 tO tO tO — h-1 W tO tO >-*>-» >-» a Z > rs P O <1 3 2 o" £: 5. Cl o t*r o s rx a> rt> tototo — i-' tO tO tO t—i tO tO tO I-'i-1 1-» MSOM""-" O C/J rs TJ > S £03 P S r* » tOMMM tO tO tO *—11—tO tO tO tO tO 00 to tooo^-oaitsjtD-j — -JU®W>-OI>» > •a g 65 (D O4 * S? P O K < . Spi 3 ^ Vv y i Najvekša domača trgovska hiša v Jugoslaviji I STERMECKI, Celje br. 307. 1 g Prosite taki brezplačni cenik, v šterom najdete ešče vnogo S S driigi predmetov. — Ka ne odgovarja se zameni ali pa se i povrnejo penezi. 1 Veliko prebiranje ! Zviinredno nisika cene I 1 ...................................................................................................................................a m .....................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii| JVlAJER ŠTEFAN | krojač i trgovec z goto- s vimi oblekami za moške j§ V MURSKI SOBOTI J Radgonska cesta št. 2. I stota m AUTOTAKSA | Vozi vsakši čas i v vsakšo smer = Zaprti auto ! Solidne cene! = ^fiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiitfiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiEiiviiiiiiittiiaiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiatiaiiiaiiiisiiigiaiiiiiiiiiiiiniiiafif^ ^■■■■»■■DBBaBnBnBMBB^BaHgMHaaMHii Hahn Pavel, M. Sobota Veletrgovina manufakturnega, pletenega in kratkega bl&ga. — Prodaja samo na veliko. Kolodvorska ul- št. 1. Telefon št. 49. = Či ščete meti dobro i po | fal ceni OBLEKO, ne kii-š piijte prvle, dokeč ne poli glednete veliko zalogo = gotovih moških i dečin-| skih oblek, zimskih i let-= nih kaputov, houb iz cai-s ga ali iz štofa pri MAjERI. i Tiidi sprejmejo se obleke §j po želenji na mero. Pri-= dite i se osvedočite! I!. po. Sit >2 £ cx .— g cn» E- -a qi o g S g.SL S-S S-s.,2 »9 w m u Ona t« < W B> ok" p. —• ■• ^ tn m re bj'*" a 2.0 Sag. ^3 — rt."* • g a o » a < -J O 3.2; i1 H*: S -o Ki < s o N) OJ Kg 8*- OJ §s 4^ !o -j ot OJ o® to -a £ OT —i OJ OJ CT> cd OJ (O «5 tfe. 4». s*- ot .-oo OT ■—. 00 O CD 00 OT 00 tŠS 00 g OI 00 — 00 OT otoo w _ -j a-, g® oo oo -j O tO -J Ol o> to 4". OT OS O « šžfe o! OT ife. tO 4»- tO OT OT OT-J tO OT 4". gOT ^OT fe00 4* O -J -4 tO tO tO -O OT 00 UD 4". So ctj to o -a SSs to OT 4» tO OJ 00 i—* —J CD OJ <1 OT 00 00 tO — OT | OT | OJ 00 J*. o00 7**0 OT co to sSS oo I« 28 00 PsTJ to to Kto 8-» goo £- O 00 l CD I -J -J OJ j OT 8! feio £ot wu o OT CD ŽS00 OT __ 00 00 S"* 4=- 00 CAJ-J i OOl O 4^ — tO — CD ) OT J O co oo oo 2 = -J OJ CD OT CD 00 -J OT -J : i-» OT 00 00 S —] to O OT . — co Ss §5 to" OT -J oo O) -a tO O) I-1 4^ — ot to r; -J to OTO I s 00 -a Soo ž-j i ooai tO CD OTO — OT >-> -J 00' y OT COJ 0 00 to - 01 o fO _ -t fD p o< c. B. p* < p II n •O M -t n 2 3 C 5 ar < n< § 3 ? rD II C/3 E 1L O ~ n* 05 J2 ^ n n < f O - pt ■n O Q[Q O CTQ P ai p. Najvekša domača trgovska hiša v Jugoslaviji STERMECKI, Celje br. 307. Prosite taki brezplačni cenik, v šterom najdete ešče vnogo drugi predmetov. — Ka ne odgovarja se zameni ali pa se povrnejo penezi. Veliko prebiranje ! Zvunrčdno nisike cene ! KC 9 6 O SIiP S ft %B najfalejše i najbole trepeče je BRATA JUG v Murski Soboti ALEKSANDROVA CESTA V NEMEŠOVOJ HIŠI Zgotavla vsakovrstno gradbeno špenglarsko delo, kak žlibe na hišo, pokrivanje torme i. pokrivanje z palami. Izdelava strelovode (villamharito). Popravla vsakovrstno posodo. AUTOTAKSA BRATA JUG vozi vsak čas i vsako smer. CENE ZELO NISKEI Podu&šaj si živlenje! Živlenje se more podukšati, betegi se morejo zvračiti, slabi ojačiti, nestanovitni morejo postati jakostni i nesrečni postanoti srečni! KA PRIDE ZA VSAKIM BETEGOM ? Oslabitev živcov, zguba dobri prijatelov ali svoji bližnji razočaranost, strah pred betegom, nepravi način živlenja i vnogo drugi razlogov. ZADOVOLJSTVO je najboljši doktor! Vnogo je poti, štere te lejko prlpelajo do dobroga rai-položenja, štera te oživijo, te navdajo z novim vBpanjom, a tč poti so prikazane v ednoj razprivi, štero vsakši, ki jo zaprosi, dobi ŠČISTA KŠENKI ! V toj miloj knlglci je raztumačeno, kak se morejo v kr&tkom vremeni I brezi faling pri deli živci i mišičevje ojačiti, triiiava, slabo razpoloženje, raztre-senost, nerazpoioženje za delo i nebroj drfigl pojavev betega popraviti »li cllo odstraniti. Zahtevajte to razpravo, štera vam pove vndgo hasnovitoga. Poštno zbiralno mesto: ERNEST PASTERNACK, BERLIN S. O , MichaelkirchpJatz 13, Abt.III. 11. : I ASCHER B Murska Sobota IN SIN Glavni trg GRUNTANA LETA 1855 TELEGRAF: ASCHER TELEFON ŠTEVILKA 15 Kolonska, špecerijska i vsefele mele, zrnja velika trgovina. . .'!"!■(. it; »I^IR Najvekša domača trgovska hiša v Jugoslaviji STERNECKI, Celje br. 307. Prosite taki brezpižčni cenik, v šterom najdete ešče vnogo drugi predmetov. — Ka ne odgovarja se zameni ali pa se povrnejo penezi. Veliko prebčranje ! Zviinršdno nisike cene I Kmečka hranilnica in pnsojiinica v Brezovcih. KMETJE ! Svoje pejneze najbole gviišno lehko naložite pri našom zavodi i šteri pejnez se obrestuje po najvišišoj obrestnoj meri. — Posojila za kmečki narod da po najmenšoj obrestnoj meri. Hranilnica in posojilnica m£ več stotin čl&nov, ki odgovarjajo za vsaki najvekši naloženi pejnez. Kmetje ! Či v to posojilnico naložite vaše pejneze, sami sebe podpe-rate, ar je te zavod vaš ! ZDRAVJE s pomočjov zdravilnih svojstev bilja »HERSAN ČAJA mešavine posebnih zdravilnih biljk po predpisi R. V. Pearsona, šefa zdravnika v Bengaliji (Angleška Indija). V dugoletnoj praksi meo je Dr. Pearson priliko, da potrdi prednost „HERSAN ČAJA" i to z uspešnim delovanjom pri obolenji : zesiikanji arterije, boiečinaj krvotoka, ženski betegaj, bolečinaj pri menstruaciji (menjavi mesečne periode), migreni, reumatizmi, bubrežni bolečinaj, bolečinaj na jetraj, zmešnjavi v žalodci, zagiftanja, zaprtosti, gihta, črevnih obolenj, hemoroida (šiilja-vosti), splošnoga i prenagloga de-belenja, kak proti slabosti (žgaraviee). „Hersan čaj" dobi se v vsakoj apoteki. — Brezplačni vzorec pošle na zahtevo „ fl fl D I 0 5 fl N " ZAGREB, Dukljaninova ul. št. 1. Reg. S. br. 1400HI934. HERSAN P»iroi« p«""-«!« j« fevjacatiTv v jvoj« biljn« oro.cvod«>aWoj» M rij»Silo bolufi,kori OGI?AŠUVANJE v kalenpAraj zvršAva nAjbougše stAri špeciAlni stručni BLOCKNER-ov kalendArski oddelek v koncerni interreklam d. o. zagreb, Masarykova 28. telefon 23-125. pošt. pred. zagreb 1/446 predlogi i stroški brezplačni. r -vi foto anaia a A Najvekša domača trgovska hiša v Jugoslaviji STEHHECKt, cetie fers 307. Prosite taki brezplačni cenik, v šterom najdete ešče vnogo drugi predmetov. — Ka ne odgovarja se zameni ali pa se povrnejo penezi. Veliko preberanje! Zviinrčdno nisike cene t Najtsareša i najfalejša trgovina je Kardoš Jožefa v M. Soboti Aleksandrova cesta Prešk od Dobrajove oštarije. Dobi se vu velikoj meri na preberanje vsefele železno bl£go po najfalešoj ceni, kakti: traverze, beton i palično železo, stavbeno i pohištveno okavanje, vsakšefele najfinejše orodje (šker), žage, pile sekire, itd. Nšjbogse Turške i Svčdske kose, srpi, kosni klepači i kamni. Vse gospodarsko orodje, pluge, reporez* niče, sečkare, preše i vsefele kotle, peči i šparhete, najfinejše farbe, lake, firnajs, ter-pentin, mašinski oli i mast, koks za kovače, glažojne za okna itd. Vse po niskoj ceni. Što šče peneze prišparati, more pri tv. Kardoš kupiti. Kr. prodaja smodnikov i vse lovski potrebščin. ••• H OBČINSKA RANILNICA MURSKA SOBOTA EDINI POP1LARNO VARNI ZAVOD V PREKMURJI Za hranilne vloge in sploh za vsa obveznosti Občinske hranilnice jamči velika občina Murska Sobota z vsem svojim premoženjem in z vso svojov davčnov močjov, zato se tiidi arvinski penezi in občinske fonde samo tu morejo vložiti. Sprejme vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu, ter jih obrestuje najugodneje. Daje posojila proti vknjižbi in na poroštvo (na grunt i na karto bijanko z kezešami). DOVOLJUJE VSAKOVRSTNE KREDITE (lombardne, menično-eskomptne, kontokorentne) na primerne garancije. Opravlja tudi vse druge v denarno stroko spadajoče transakcije najkulantneje TELEFON ST. 34. ČEK. RAČ. ŠT. 14.891 izvleček iz najnovejšega ilustriranega cenika Najvek$e domače trgovske^hiše v Jugoslaviji RMECKI Prosite taki brezplačni cenik, v šterom nSj- ___ __ dete ešče vnogo dragih predmetov. CELJE St. 307. Ka ne odgovirfa se zameni ali pa se povrnčjo penezi VELIKO PREBIRANJE! ZVONRČDNO NISIKE CENE! NAJMODERNEJŠA FABRIKA MESNATI IZDELKOV, HLADILNICA I FABRIKA ZA LED JOS. BENKO MURSKA SOBOTA DELAJO SE VSAKEVRSTE KLOBASI, SALAMI (ZIMSKI I LETNI) KAK TUDI VSEFELfe PREKAJ ENO MESO. EXPORT GOVENSKE ŽIVINE, SVINJ, TELET I MESA. DOBI SE MAST 1. VRSTE TUDI IN A MALO. NAJNIŽIŠAJCENA I NAjBOGŠA KVALITETA. ZA DELAVCE OCVČRKE, PREKAJENE SVINJSKE |NOGČ PO NISIKOJ CEJNI.