179
Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
108.
Duševne    potrebe  in ljudoljubne   naprave   Japoncev.
Sedaj si oglejmo bliže tega zloglasnega Američana. Koloradovec je mal hrošč, 1 centimeter dolg in 7 milimetrov širok, zamazano rumenkaste barve in se spreminja na rudečkasto. Pokrovke so rumene, kakor surovo usenje in vsaka ima vzdolž pet črnih prog. Ovratnik je globoko pikčast in črno lisast, na sredi pa ima črno marogo, ki je črki H podobna.
Hrošč prezimuje precej globoko v zemlji, spomladi pa, ko začne korun poganjati, pokaže se kmalu na mladej nati, katero objeda. Kmalu potem začne samica na njo pokladati kupčke jajc, katerih ima od sile veliko. V osmih dneh se izvali ličinka, ki žre po dnevu, po noči pa gre ob steblu v zemljo. Sprva je rudeča, pozneje svitlorumena, samo glava, ovratnica in dve vrsti pik vzdolž trupla so svitločrni. Iz sebe spušča neki jedek sok, vsled katerega človeku oteče koža, ako bi jo z golo roko mestil.
V sedemnajstih do dvajsetih dneh je ličinka dorasla in se zarije osem centimetrov globoko v zemljo, kjer se preobrazi v bubo. Sredi junija je uže drugi zarod tu,
180
in ker vse preobražanje traja samo kacih 50 do 60 dni, pride za njim lahko še tretji. Kedar tem požrešnikom zmanjka hrane na njivi, koj gredo na drugo, in če ne nalete koruna, lotijo se v sili tudi kapusa in drugih bilin, ki niso v nobenem rodu s korunom. Opažali so tudi to, da so se požrešniki po zemlji poskrili ter gladai čakali toliko časa, da je objeden krompir na novo pognal.
Kjer se koloradovec vgnjezdi, ondi naj gospodar ne pričakuje pridelka. Gomoljev se hrošč ne dotakne, ali škodljiv je zato, ker požre korunu vso mlado nat in tako golu steblo ne more zaroditi gomoljev. Zato spada koloradovec med najnevarnejše in najškodljivejše žuželke. Koliko je v Ameriki škode napravil, ne dade se popisati. V pojedinih krajih so morali opustiti korunišča.
Koloradovec ima v Ameriki dosta naravnih uepri-jateljev, ki ga ugonabljajo, ali vidi se, da so vsi vkup preslabi, da bi ga ugnali. Neka muha zabada svoja jajca v njegove ličinke in ta ga največ pokonča. Ličinke poloničine jedo ličinke koloradovčeve. Tudi neke stenice in druge grabežljive žuželke preganjajo ga, ali vkljub tem pomočnikom mora tudi človek sam iti v boj na tega hudodelnika. Ciovek je posegel po raznih sredstvih, sem in tje se je dosta trdo upiral, ali vse do danes si ni mo^el izumiti načina, kako bi se do dobrega mogel ubraniti koloradovcu. V Ameriki ga niso mogli ugnati do sedaj.
Glavno sredstvo proti kolaradovcu je bilo, da so skrbno nabirali vso zalego, ali na ta način se ne dade žuželka do dobrega uničiti. Ker mrčes izpušča jedek sok, kakor je bilo uže omenjeno, toraj se roka tako unauie, da vsa oteče. Zato je treba obleči rokovico, kdor bi imel opraviti s tem mrčesom. Potem so segli po strupu, vzeli so schweinfurtskega zelenila v vodi in 8 tem so kropili korun. Sredsvo je bilo dobro, samo ko bi mogli ž njim do vsake živalice priti. V Ameriki so priporočali premnogo drugih sredstev, ali nobeno se ni potrdilo. Pri Schildavu so korunišče pokosili, s petrolejem polili in potem požgali. Ali ko so čez nekoliko dni nove nati pognale, koj je bilo na njih dosta ličink, katere so se bile pred kot ne v zemljo zarile iu čakale. Skoro gotovo človek ne bode mogel do celega zatreti tega sitnega mrčesa, kakor je zatrl uže mnogo drugih večih živalij, vendar je upati, da pride čas, ko se ga vsaj več ne bode bal tako, kakor do sedaj.
110.
Svilarstvo.
Kdor se ozira samo na nadlogo, ki jo žuželke na-pravljajo, sodi, da ni škodljivejših stvari na svetu, ali vendar bi se cel red na svetu premenil, ako bi žuželke prešle. Vsak ve, da imamo žuželk, katere so človeku tudi neposredno koristne. Taka koristna žuželka je tudi sviloprejka, najbolje udomačena žuželka, ker je od človeka najodvisnejša. Po človekovej skrbi je zgubila svi-loprejka v stoletjih   vso   svojo   samostalnost,  zgubila je
voljo in moč in je popolnoma oslabela. Vele, da v Ki-taju gosenice sviloprejkine še morejo živeti po murvah, pri drugih krajih pa ne. Samica je tako lena in neokretna, kakor da je pozabila, da ima krila. Tudi samec ne leta tako kakor bi moral, in vendar je krilat, ki je v divjem stanju gotovo dobro letati znal. Ko je Ch. Martin* vzgajal sviloprejke ua prostem, dosegel je toliKo, da so samci v tretjem kolenu dobro letali.
Kakor v vseh kulturnih biiinah in živalih, tako je tudi v sviloprejki najstarejša prešlost zagrnjena v temnej davnini. Najverojetnejše je, da so sviloprejko začeli naj-preje vzgajati v Kitaju, ali kedaj, tega pač ne bodemo nikdar dognali. Uže za časa Konfuciievega (500 let pr. Kr.) je bilo svilarstvo v Kitaju staro. Kitajske pripovedke pripovedajo, da malone vsi važnejši izumi v gospodarstvu in obrtu izvirajo od modrih cesarjev, ali sorodnikov njegovih. Gotovo je pa to, da je v Kitaju uprav cesarsKa obitelj z lepim zgledom največ pripomogla pri vsakem kulturnem delu. Vse narodne svečanosti se vrste okoli gospodarstva in pri njem vselej cesarska obitelj pokazuje ljudstvu, kako je vsa&o tako delo častno in Koristno. Tudi svilarstvo je po kitajskej pripovedki nastalo z nastojaujem in skrbjo cesarske obitelji. P. Mailla pripoveda v povesti Kitajske o tem to-le: „Cesar Hoang-ti, ki je živel 2600 let pred Kr., hotel je, da mu njegova zakonita žena Si ling-chi povzdigne blagostanje naroda, zato jej je naložil, da opaža sviloprejko in gleda, kako bi se mogla okoristiti ž njeno svilo. Žena je nabrala mnogo sviloprejii in jih sama redila na posebnem kraju, ki je bil edino v ta namen odločen. Polagoma je dognala ne samo to, kako treba gosenice njegovati, temveč tudi to, kako se svila odvija iu roba tke.u
„Vse do te cesarice**, pripoveda Duhalde, ki je svoj popis sestavil na podlagi kitajskih povestničarjev, »narod se je tako namnožil, da niso zadoščale več kože, v katere se je do tedaj oblačil. To je narod prisililo, da je začel premišljevati, kako in kje bi dobival potrebne obleke. In prav ta čas se je posrečilo cesarici Si-ling chi narejati svilenino. Pozneje so se vse cesarice držale sijajnega zgleda izumiteljice ter so se rade ukvarjale z vzgojem sviloprejk. Redile so gosenice, odvijale so svilo in tkale robo. Na cesarskem vrtu je bil vedno poseben oddelek za vzgajanje murv."
(Dalje prihodnjič.)