27
Ozir po domačih
Veliko Gradišče.
Dve uri od Tersta proti jutra med Lokvo (talijanski Corgnale) Radikom in Gročanami stoji precej visok verh z imenom Veliko Gradišče; ima na verna dve lepe ravnici, eno proti izhoda, drugo proti zapadu, in med njima mali veršiček; poznajo se še malo niže med skalovjem tri ceste, ki so na-nj peljale: ena na juterni strani brega, ki stoji nad Bazovico; prekriža jo sedanja pot, ktera gre iz Lokve na Gročane; druga na strani proti Rodiku, in tretja Daj stermeja zgor od gročanske cerkve. , Veliko Gradišče ima na južni strani ne nizoko dosti živice (vode), in silno velicansk lepogled se odpira tu popotniku: na sever se vidijo Nanos, Triglav in njegova brata; na zapad karniške in tiroljske gore, ravnine laske in morje kakor deleč oko pelje; na jug isterski in čiški verni, in na izhod notrajnski enežnik; ako se pa malo proti Rodiku po verhu gre, se vidijo tam za Nanosom tudi kamniški snežniki. Tudi gori na tem verhu ni nikolj tako strašna burja, ko dobro četert ure niže pri Kervavem potoku na reški cesti; kmetje, ki na verhu po senokošah seno grabijo, pravijo, da večkrat kakošno staro stvar najdejo. Ime Veliko gradišče in vse druge okoljščine kažejo, da je onde nekdaj kaj posebnega moralo biti, — pa kaj je bilo, in k a daj je propadlo, pisatelju ni znano.                                          J. V.