147. številka. Trst, v soboto 28. maja 1904 Tečaj XXIX. ■V Izhaja vsak dan • tli ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob S. uri zjutraj. *«ta*ezae it'vllks se prodajajo po 3 novč. (6 atotink) V mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Otlji, Kranju, Mariboru. Celovcu, Idriji, fct. Petru, Sežani Nabrežini, Novemmestu itd. Offl&se ln n&ročbe sprejema uprava lista „Edinost", slo« (HoHb piccolo štv. 7. — Uradne ura od 2 pop. do 8 zvečer. O hm oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi TELEFON Stv. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moči Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece 6 kro«. Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozura. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraakeva«« pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list«. UREDNIŠTVO: Ulica Torro blanca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcila lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. la Poštno-hranilnični račun Št. 841.652. (Brzojavne vesti.) Kinču v Japonski oblasti. LONDON 27. »Morning Post* ima od 2 ja p^nske topničarke obstreljavale Inčen. Na to ?o poskušali Japocc zapreti z minam: port ertursko pristanišče. Iz oUrežja se je opazilo, da sta pe pri tem potopila en parnik in dve torpedo/ki. Med 18. in 21. t. m. je bilo odstranjenih v portarturskem pr.stin šču 11 japonskih min. TOKIO 27. (Reuterjev biro) Admiral Trg) je popolnoma zaprl južni del poluotoka Liiotung. Njegove čete so zaprle Port Artur. Japonci eo pregnali Ruse iz njihovih pozicij zapadno cd Talenvana. Z?lo neverjetno^ je, ako ee bed j mngli Rim vstavljali severno od Port Arturja. Nakup ladij za Rusijo. LONDON 27. Reuterjev biro je zvedel, da je bila Franciji prodana neka križarka, ki ima biti v neki veliki sngležxi ladijedel niei v kratkem dovršena. Ruska je baje nakupila na Angležke:n veliko transportnih parni kov večje brzne. Sodi se, da se bode ts ladije tako prenaredilo, di bo možno prepeljati na njih veliko število potrikov. Praske okolo FengvangSenga. FUSAN 27. (Reuterjev biro) Oddelki kozukov patrulirajo neprestano v okolici Fecgvangčenga. Bilo je ži več bojev, v ka-t'rih so lili Ru3i cdbiti. Japonei poročajo, da sta en ?aponski e-kadron in ena japonska stoinja odbi a ruski oddelek konjenišrva 1000 m-ž, ki so marš rali uroti Taizutze, 17 m.lj severnc-zapadco cd Fengv^Dgčenga ; Japonci niso imeli zgub. Ktikor poročajo domačini, je bilo ubit h ua ruski straai 5 raožf rai jenih pa 18. Zdravstveno stanje ruske carske dvojice. KOLONJA 27. Petrogrojski dopisnik »Kola. Zeitung« je sporočil svojem j listu 25. t. m., da je pooblaščen izjaviti, da &o vse vesti o slabem zdravstvenem stanju carja Nikolaja izm šljene. Car se počuti popolnoma dobro. Vsak dao sprejema poročila svojih ministrovT iu objavlja teprestano tekoče posle. Tudi zdravstveno stanje carice Aleksandre Feodorovne je, izvzemši malrga pr^hlajenja povoljno. Poročilo generala Saharova. PETROGRAD 27. (Uradno.) Poročilo generala Saharova na generalni štab od 25. t. m. se glasi : Splošni položaj Be ni spremenil. Iz okolice Fengvangčenga je poročalo naše konjeništvo, da se utrjujejo Japonci v okolici Fengvangčenga, kjer imajo 30 000 mož pehote in 2000 mož konjeništva z 36 poljskimi topovi. Oddelki njihovih predstraž so prišli od Fengvangčenga 30 kilometrov proti severu do Saimatsa. Iz okolice Pitseva in 5 polu-otola K van unga so poročale naše predstraže 23. t. m., da so zasedle japonske predstraže višine 3 kilometre južno od postaje Vafantian. Pri Pjt?ewi in južno cd tam se še vedno izkrcujejo japonske čete in od tam se pomikajo čete južno proti Tsinču. Glasom Kitajskih poročil se je vršil 18. t. m. boj pri Tsinču, v katerem so zgubili Japonci 700 mož. Rusi so imeli manje zgube Japcnci so pričeli izkrca vati svoje čete pri Takušanu pred 5 dnevi, njih število znaša 50.000 večinoma pehote. Te vesti še] niso doveij potrjene. Izkrcane čete marširajo od Takušana proti I/sjanu in tudi proti Port Arturju in Č ntaidzs. Pri Bpopadu ene Btot nije kozakov z oudelkom japonskih vojakov pri Sičučidze v noči od 20. na 21. t. m. je naetila v japonskih vrstah velike zmešnjava. Ti bo pričeli neredno streljati na kozake, a pri tem so v temi streljali tudi na laatne rojake. Število ruskih čet v Mandžuriji. NIUĆVANG 27. (Reuterjev biro). Neki semkaj iz Mukdena došli frateozki duhovnik je poročil, da je tam 20 000, v Liajangu pa 100.000 mož ruskih čet. Vsak dan prihajajo nova krdela. Rusi imajo v Port Arturju po japonskem računu 20.000 mož, dočim je ja- p jnskih čet 50 000. pred hišo, zavil se v obleko in čakal. V prsih ga je nekaj peklo, pred očmi s^ mu plesali veliki ognjeni kolobarji in v glavi mu je tolklo, kakor s kladivom na žareče železo,.. Potem pa je vs9 izginilo in nič več ni čutil — — — * * * France se je vzbudil zgodaj v jutro v svoji postelji na sv:'slih. Mrzel, oster vzduh je silil skozi okno in miijal oprašeno pajče-vino po kot h. Francetu je bilo hudo. La par hipov je imel odprte oSi, potem pa mu jih je zopet zaklopila omotica... In še par dni je ležal tako na svislih, ali pa je strmel z brezizraznimi očmi v tramove pod streho. Vedno huje mu je bilo — konec se je bližal. M na se je bala Francetovega suhega, rumenega obraza in njegovih čudnih oči. Le enkrat je šla gori pogledat k njemu, a od takrat ne več. Tone pa se je jezil, da je moral brat priti domov umirat, da ga ni kje zunaj pograbila bela smrt. A France ni več dolgo trpel. Na Svete tri kralje je bilo proti večeru. Tone je bil prišel pogledat k Francetu in se je začudil, da je bolnik tako miren in tih. Delegacije. (Brz. poročilo.) BUDIMPEŠTA 27. (Plenarna seja avstrijske delegacije) Predsednik Jaworski je otvcril eejo ob 10 uri 15 m n. Med došlimi vlogami ste bili dve interpelaciji delt g. Z-f-frona in drugov glede varstva domače produkcije olja pri sklepu nove trgovinske pogodbe z Italijo ter glede porabe fonda stare republike dubrovn š«e zi odkup Bužnjev. Na to se je prešlo na dnevni red t. j. na razpravo poročila proračunskega cdseka o proračunu ministra za zunanje Btvari. Poročevalec markiz l»jtcTi, France, kako ti je ?« je vprašal. »Muzika... muzika... Ne slišiš li, kako lepo gedejo ? Sami angelji so — — Ouj — — čuj — — France ee je malce vspel nokoncu in gledal v Toneta čudnirr svitom v očeh. S smehljajem krog suhih usten in z napeto pozornostjo je poslušal in strmel pred-se. A kašelj ga je prijel, oči je naenkrat zaprl in padel je zopet na trdo vzglavje. Tone se je ta hip zaemiiil in prestrašil se je njegove Bmrti. Hitel je v hišo in klical Mino. Ko sta prišla k Francetu, je ležal ta nepremično v postelji. »Dajte eem moje gosli je zaklical, široko odprl oči in se skušal dvigniti. A krog usten se je pokazala kri, par temnorudeČih, velikih kapelj je padlo na odejo... Še par hipov in konec je bilo vsega... Plamenček sve5e je nemirno trepetal sem in tja, dolge sence so se plazile po podu in tiho je bilo vse — čudno tiho... Mino je prevzelo vse to ; naslonila se je ob rob po stelje in zaihtela krčevito, Tone pa je odha jal s trudnim, počasnim korakom... (Zvršetek.) gojila še poslabšal ter je svaril, naj se monarhija ne spušča v zunanja podjetja, dokler ni vzpostavljen red v državi sami. Govornik je povdarjal, da ne odločajo Čehi nego nemška levica vsodi parlamenta. Cehi nočejo brezvspea-nega boja nego mir. Ako se hoče pa mir doseči, treba da preneha liberum veto Nemcev. — Baron Berger je izrazil ministru zunanjih stvari in skupnenu ministerstvu zaupanje. Pojasnila vojnega ministra bo popolnoma opravičile vojaške zahteve. Kar se tiče nemško-avstrijske zveze, je ista izpolnila popolnoma svoj namen, to je ohranitev miru. Ta zveza nima nič opraviti z Nemci v Avstriji in tudi ni obrnjena proti Slovanom. Govornik je prepričan, da ne upliva ta zveza nikakor na državno vlado niti v političnem niti v narodnem, tem manje pa v verskem oziru. Govornik želi,, da s« varujejo naše gospodarske" koriBti zlasti pri sklepu trgovinske pogodbe. Tudi želi, naj bi postalo sporazumljenje z Rusijo čim globlje i a pri-arčneje. Deleg. Zstfron je pričel svoj govor v hrvatskem jeziku ter ga je nadaljeval nemški. Potem je bila razprava do 3. ure popoludne prekinjena. BUDIMPEŠTA 27. ZatVron je govoril najprej hrvatsko, potem je nadaljeval nemško ter povdarjal važno3t hrvatskega naroda za balkansko politiko in za varstvo Adrije proti Italiji, ki zahteva samovladarstvo na adrijan-skem morju. Zahteval je odpravo vinske klavzule ter potrebo varstva ribolova in obrežnega brodarstva v Dalmaciji, kakor tudi sklep trgovinsk h pogodb. Na to je bila seja do 3. ure prekinjena. Ko je bila seja zopet otvorjena je izjavil deleg. Baernreither ministru za zunanje stvari popolno priznanje. Govore o naših razmerah do Italije je naglasil govoraik važao dejstvo, da j 3 naše razmerje do Italije odkrito ;rčno in lojalno. Veselo znamenje je tudi, da je ostala ! naša politika glede balkanskega vprašanja •enaka. Govore o tin&nčnem položaju Avstrije je rekel govornik, da zahteva isto, da se parlamentarični odnošaji zopet vzpostavijo. Tisti, ki zahtevajo Bamoobla§tno rešitev naših notranjih zmešnjav, se motijo. Izključeno je, da je možno v 20. stoletju vladati brez parlamenta. (Odobravanje in pohvala.) Izhod iz teh zmešnjav v Avstriji je Bporazum mej Nemci in Će'ni. Delegat Dzieduszvcki je govoril o občem političnem položaju, izrazil je ministru zunanjih stvari svoje zaupanje ter izjavil, da i bodo glasovali Poljaki za vojaško predlogo. Vendar bi smatrali za protiustavno, ako bi se posojilo vzelo potom § 14. Naglas i je potrebo sporazumljenja med Čehi in Nemci. Za deleg, Dzieduazyckim je govorilo se več govornikov. Na to se je prešlo v podrobno debato, v kateri so govorili Ztttron, Zichokke in Kramar ter minister Go uchov-ski. Konečno so bile sprejete vse točke proračuna ministra za zunanje stvari. Ol) 8. in tričetrt je bila seja zaključena. Prihodnja saja v ponedeljek ob 10. uri predpoludne. BUDIMPEŠTA 27. Mornaričoi odsek ogrske delegacije je nadaljeval ob 10. uri in pol predpoludne podrobno debato. P«-i naslovu : Nabava materijala, je pedal poveljnik mornarice baron Spaun pojasnila glede po-množitve zalog premoga in podraženja premoga. Pri postavki : torpedovke, je vprašal de-legat grof Toroczkav, zakaj se zahteva za 8 torpedovk 8 milijonov kron, dočim bj stale stare torpedovke le 100 000 kron. Poveljnik mornarice je izjavil, da bodo nove torpedovke mnogo večje, imele bodo 2000 konjskih moči in brzino 26 morskih milj. — Tudi oboreženje je mnogo dražje. Deleg. Rosenberg je želel pojasnila gleda gradnje teh ladij. y Poveljnik mornarice je včeraj izjavil, da bo 12 divizij in 20 torpedovk etalo skupno 34 milijon. Govornik je menil, naj bi se stavil sklepni predlog, da bi se vse torpedovke gradile v ogrskih ladijedelnicab. MiniBteraki predsednik je bil mnenja, da bi tak predlog izzval na avstrijski strani proti ; vivendi, ki bi ugladil ne le najbolj kričeča predle g. Sicer že obstoja sklep glede rekom- i nasprotstva med dvema narodoma na istej pentacije, tudi imi vodstvo mornarice naj- zemiji, ampak bi odpravil tudi se vse di ugače boljše raxene. Minister je prosil deleg. Ro-eenbergs, naj umakne svoj predlog, kar je ta storil. S edeče postavke so bile vaprejete brez debate. — Nati je eiedila razp-ava o iz rednih zahtevah od 75 milijonov kron. — Poveljnik mornarice je podal pojasnila glede razvrstitve torpedovk ter je podrobno pojasnil izredne zahteve za 1904 in 1905, ka tere so bile vsprejete. Sklepna seja bo 1. junija r b 10. uri ziutrpj. BUDIMPEŠTA 27. Vojni odsek ogrske delegacije j« sprejel zredni vojni načrt. Brzojavne vesti. Minister Bolim-Banerk. DUNAJ '27. F oančni m n:ster Bobm Ba\verk je dospel s noči iz B idimpeate. Kralj Edvard avstrijski maršal. DUNAJ 27. Caear Fran Josip I. je imenoval ang ežkega kralja Edvarda avstro-ogrskim maršalom. Nadvojvoda Friderik pride S. jurrja v London, da izroči kralju Edvardu insignije tfga dostojanstva. Rojstvo sina prestolonaslednika. KONOPIŠT 27. S fija knfginja H »hen-berg, soproga nadvojvode Franja Ferdinanda je danes predpoludne porodila princa. Princ-Tladar Luitpold. MONAKOVO 27. Pnnc-vladar Luitpold in princesinja Terezija Bavarska sta se povrnila z Dunaja. V stvari protestne note. PARIZ 27. Daaašuji mnisterski svet v težkoče nam in Slovanom, ki nikakor niso moč, katero je smeti prezirati. Konkretno oz rom na spor med Italijani in S.ovani v naš h pokrajinah meni Ferrero, da treba tu dobro zjasniti ideje in določiti odgovornosti na obeh straneh. Italijani v Primorju morajo imeti pred očmi, da oni so le neznatna manjšina nasproti 3o milijonom italijanske skupnosti, ki so virtuvalno čuvarji bodočnosti tej skupnosti. Z druge strani so Hrvatje in sploh vsi Slovani mlad narod, kateremu pomanjkuje vsega in ki stremi po politični avtonomiji, kateri morejo biti italijanske simpatije jako koristne. A tudi Italijanom bo na veliko korist, ako stopijo z Slovani v direktne odnošaje. Sosebno pa v odnešaje — kulture ! Tu omenja Ferrero. kako je več njegovih hrvatskih znancev studiralo Da italijanskih vseučilišč h. Italiani da bi morali tudi mlade Hrvate vabiti na italjanska vseučilišča. Ali j v ta namen bi morali rad kalno zboljšati j svoje visoKe kulturne zavode. Ni ga, ki ne | bi uvideval velike neposredne važnosti tacega pluje admiral Rožestvenskv s 7 linijskimi la-dijamr, 7 križarki, 34 torpedovkami in mnogimi transportnimi Iadijam". Rusija pa nadaljuje z nakupovanjem trgovskih ladij. Te se pnrede bržkone za službo pomožnih križarjev. Mobilizacija t Rusiji. Mobilizacija čet 10. in 17. voja v evropski Rusiji, ki si jih je te dni ogledal car sam, je dovršena in je odpošiljanje ist h že pričelo. Teh čet je : 48 batalijonov, 18 eska-dronov oziroma sotnij, 21 baterij s 1(58 topovi. Nevtralnost Kitaja v tej vojni je neka čudna etvar, ki ob jed-nem je in — ni. Oficijelno je vedenje Kitaja precej pravilno. Ravno te dni je izdal baje kitajski cesar zopet dekret, v katerem naglasa strogo nevtralnost Kitaja in poživlja uradnike in ljudstvo, naj ee ne daja zavajati v nikake čine, ki bi pomenjali kršenje nevtralnosti. A Kitaj ima svoje generale, ki imajo vsaki svo^o glavo, .ki rada drugače misli in kai druzega hoče, nego govore cesarski dekreti. Nekateri teh generalov očitno kršijo v Pekingu slovesno naglašeno nevtral-' nost. Sicer ne toliko se svojimi cssarskimi četami, ampak po svojih zvezah s Kunguzi, z roparji, o katerih se širi opravičen sum, da moralnega faktorja. To vedo Nemci dobro, ki delajo vse možno, da vla ia na Dunaju ne dovoli italijanskega vseučilišča v Trstu. Oai se ne bo^e italijanske .... revolucije. Boje . , . . .. »r J J skusajo rušiti komunikacije po Mandžuriji. Jeden teh kitajskih generalov je Ma. Pravijo, Tako piše »glasilo za veliko avstrijske in dinastične interese« v državi, čije prijateljstvo je naravnost življenjskega interesa za državo. Jutri, kakor rečeno, izvedo čitatelji, kakove atentate na resnico, na zgodovino in na zdravi človeški razum je zagrešil ta žurna-listiški smrad v svojem grdem slavofobstvu. sc v zvezah z Japonci in imajo nalogo, da se pa, da bi tako italijansko kulturno eredi- ! šče z odporno silo odpravilo nemško nevar- Spor med Vatikanom in Francijo. Tudi iz nadaljnih poročil je razvidan, da so mej členi francozke vlade različna mnenja, kako naj ee postopa v tem sporu. Kakor ni bilo soglasja glede vprašaDja, a'i naj se definitivno prekinejo V3i odnošaji med Francijo in Vatikanom, ali pa sa za sedaj le odpozove francozki zastopnik pri Vatikanu, tako se menda členi vlade n9 morejo sporazumeti glede postopanja nasproti papeževemu nunciju Lorenzellju, ki je ša vedno na svojem mestu v Parizu vzlie vsemu sporu in vzlic odpotovanju francozkegi poslanika iz R;ma. Nekateri eo za to, da se nuaciju nemudoma dostavijo listine in se ga s tem prisili, da odpotuje, dočim svare drugi pred preoagljenjem. In med temi je menda tudi aam ministerski predsednik Cjmbes. Istotako kakor v ministerstvu se tudi v mini^t-rnja ni večini dele mnenja. Vodja socijalistov Jaures svari pred prenagljenjem in priporoča, naj ee čaka, da razvoj logike Btvari sam dovede do cilja : do ,, . . . ... ,. T ... . , da ga hoČ9 kitajska vlada odstaviti v dokaz , „ . . v T. nost. Zato ne bi bih smeli Italijani tako locenja cersve od države. Drugi eo zopet za lahkomiš ..... , , o i svoje trdne volje za ohranitev stroge nevtral- i , . „ . mis leno odkloniti ponudeb Slovanov na . „ „ . . , , .. , , , nemudno odločno postopanje. Ali tudi v kon- , . nosti. Vprašanje je le, da li ne bo odstav- r . ju, pa naj stranka v Trat-i in Istri mi- , . servativnib, sedanji proticerkvem politiki Dunaj ali, kaker heče ! S tem noče tožiti nikogar; le svetovati hoče svojim sorojakom, naj uva-žujejo veliki narodni problem, s katerim so i „ r-i ,, • t - , .. v zvezi tudi njihova življenj-ka lokalna vpra- palaci hlvsee se je bavil s interpelacijami, j . . J J r ki eo bile vležene glede protestne note sv. | " Ijeni general istotako mogel križati račune kitajske vlade, kakor jih je zapovedujoči general ? ! Schwarz~Gelb. strogo nasprotnih krogih ni sog asja v mene-njih ozirom na postopanje, kateremu naj bi sledil Vatikan. Celo med škofi jdi je, ki svetujejo s iStolico bolj orljenljivo postopanje. Rusko-japonska vojna. Trst, 27. maja 1904. Dnevne novice. Imenovanje. Računski revident z na- Opozcrili smo že, da je pričel v tem letu izhajati pad navedenim naslovom list, ki j se samega sebe označa kakor glasilo »veliko- ! avstrijskih, dinastičnih in ljudskih interesov«, slovom in značajem računar3kega svetovalca Kako pa ta list umeva in praktično izvršuje Alojz i j Furlan v računarske ua od-Japonofilsko novinstvo obrača v hipu vso to svojo nalogo, je razvidno iz dejstva, da delku višega deželnega sodišča v Trstu je svojo pozornost notranjemu položaju v Rusiji, dan na dan grdi in psuje Rusjo, kakor je ni imenovan računarskim svetovalcem. Ćestt-Ta položaj je eeved* črn, strašno črn, kakor doslej še noben avstrijski list, vštevši tudi tame. Spomin na bitko pri Visu. — Reški Stolice. Minister zunanjih ;stvan Delcassč bo i p jjasn 1 v zbora ci vso s:var ter priobčil da ; ni odšel poslan k Nisard na djpust nego da je b I odpezvan. Ministereki predsednik Com bes bo pot?m razložil pomen odpoziva. Sjdi ee, da bo trajala razprava o interpelacijah dva dni. Francozka zbornica. PARIZ 27. Dvorana je napo.njena. Pri- črna ao5- ki ga dobivaš po teh vesteh, židovske liete. 8mo Da predvečeru grozne državne Ti napad;, ta psovanja postajajo od dne »Novi list« ima iz Zadra, da seje neki konsor- Posl. Meunier je zahteval, naj vlada odgo- I katastrofa v Rusiji. Tako je sedaj v Ru-riji, do dne predrzieji in gnusneji. List, ki hoče cij dalmatinskih kapitalistov obrnil do mini vori na noto i energičnimi in neprekljiclji kakor da stoje na samih sodih, napolnjenih veljati tudi za katoliško glasilo, izraža očitno sterstva za vnanje stvari in do mornariškega vimi n«redbam!. (P. hvala na skrajni levici). 9 smodnikom. Delavci nimajo dela in stradajo svoje simpatije za pogansko azijatsko Japon- oddelaa v vojnem ministerstvu s prešnio zs Govornik je zahteval, naj se poslaništvo pri se pripravljajo ca revolucijo. Vse ladije, Bko, a psuje krščansko državo Rusijo. Ta dovoljenje, da bi smel dvigniti iz morja ita- Vatikanu odpravi. (Ponovna pohvala). Posl. ki jih gradijo, so pokvarjene ia materijal za »Schwarz Gelb« ee je povspel tako v:soko, lijansko bjno laJijo »R,3 d'Italia«, potonuli La-es je protast rji proti temu, da je vlada tako Nezadovoljnost narašča sjeebno zato, si je pred par dnevi naročil pismo nekega leta 1866. v bitki pri Visu. V slučaju, da p iatdpa a glede priobčenja note, s čemur se je ker so prišli na sled velikim poneverjenjem japonskega državnika, naslovljeno baje na ee res posreči dvigniti to ladijo, mogla b » pri jRiečem križu' in ker seje doznalo, daje neko ediično poljsko osebo v Lvovu, v ka- mornarica zahtevati vse one predmete, ki jih veliki knez Boris v L aojangu uprizarjal grde terem izraža svoje simpatije poljskemu narodu želi imeti kakor vojne trofeje, orgije z — usmiljenimi sestrami. Množica je - • • čitaj : poljski »žlahti«, da les tem bruha »Fraukt'urteriea« na C. kr. okraj- razn h klopth). Govornik je ocenil cdpoto- v lrla v palačo velikega kaeza Aleksija Ale- svoj srd na Rusijo. nem sodišču. — V Radgoni na Š:ajarskem vanje cesarja V;ljenna iz Italije ter njegovih ksandroviča ter tam pomorila straže. V Pe- višek pa se je ta list povspel v svojem so imeli na binkeštno nedeljo neko veliko- gov rov po povratku. Lasies je vprašal trogradu so aret rali mnogo dijakov radi ve- uvodnem članku od 2(i. t. m. po i naslovom nemšio elavnost. Med drugimi velikonem- ministra za zunanje stvari Delcasgeja, kako leizdaje. Kmetje nočejo več dajati sinov v vo- »Francija v ruskih spoaah«. škimi zastavam', frankfurtaricami, je bila tudi ee je zvre.la in diskretnost. < Pretrganje ca jake. V Varšovi so obesili 600 oaeb. — V Da bodo videli čitatelji, kakov žurnali- Gna, ki je vihrala na c. kr. osrajnom sodi- ekrsjn'. levici.) ter je zahteval odložitev debate. Kronstadtu je videl nekdo, kako so po neki st ški izmeček je ta »Seh\varz-Gelbc in kakov §ču ! Tudi eodne obla?ti na S.ajarskem po Ta pred..jg je bil odklonjen. Posl. Hubard samotni ulici vožili 80 krat s trupli obe- mu je nac.n vojevanja, naj podamo danes par pritegnene v vrtinec velikonemškega besne- je vprašal, zaksj ni priobčil Delcas^ pro- sen h.... najmarkantnejih odstavkov iz omen. članka. usivaril nevarni precedenčni eiučaj. Gotovo je, da oni, ki je priobčil noto pce!. Jauičsu, ni prijatelj Fraacij . (Nemiri na testne note, ki jo je prejel od Vatikana ter je hotel znati, kako daleč seže odpoziv poslanica N sarde. Posl. Allard je izjavil, da ni odpoziv poslanika Nisaida dovelj. Protestiral je proti slabosti vlade ter zahteval, ca; se definitivno prekinijo razmere z Vatikanom in cdpoie konkordat. Slovani in Italijani. IL Gugiie'mo Ferrero je v razgovoiu z nekim italijanskim novinarjem razvijal te-le misli : Naj veča nevarnost, ki grozi na Vztoku, je v pangermanizmu. Isti si odpira poti z veemi sredstvi : političnimi, gospodarskimi, moralnimi. Njegove aspiracije Da morje Adri-jansko, ki je italijausko-slovansko, so najnevarneje. Trelja energično hiteti na obrambo. Nevarnost je tem huja radi bližnje možnosti, da Trst postane nemški emporij na morju. Tu bi bil koiosa-len izhod ne manie kolosalnim energijam nemškem na škodo ne samo J talijanom, ampak tudi evropskemu ravnotežju. Znano je, kako govori t sta četa pangermatiskih pcsiancev na Dunaju, ki napolnjujejo Avstrijo s slavo-epevi velikemu nemškemu cesarstvu doEgej- ekega, Adr jaaskega in Ornega morja. Zato ne bilo zapazilo maso 30.000 mož. ne merem umeti opoz c;je, ki se še vedno dela proti kakoršnemu si bodi modusu vivendi med Italijani in Slovani — proti modusu nja. Načelnik sodne uprave v Avsrr ji pa je DovJite, da se oddahnemo mi in čita- Jutri pa hočemo p3 zaslugi označiti to črno- 6edaj — dr. Koerber. Zatem postaja z-1j ! odkrit, to se mora priznati. V Dalmac jo p >-šilja generale oštevati poslance in voditelje telji. To je menda dovolj grozote za en dan. rumeno žurnalistiško — s.t venia verbo Ne verujete? Čitajte današnji »Piccolo« ! Še banditstvo ! veliko več najdete, nego smo navedli mi, v »ScLwarz Gelb« ne more umeti, kako da naroda, ker se (po svoji dolžnost ) bavij > z dokaz, da je vso Rusijo zagrnil* črna noč, je mogel francozki narod, ki s ponosom narodno politiko. Na Staj a rs i eru pa razobe-ki prinese grozno maščevanje...! koraka na Čelu svobode, tako daleč o n e č a- šajo na poslopjih sodnih oblastij zastave v S takimi bedastoč^mi krm;jo japoncfi'.9ki s t i t i, da je sklenil zvezo z naj ne vrednejšo ZQak sodelovanja na političn h d^m-nstrac'- listi svoje č'tUelje. Za stvar Rusije pa je to satrapijo sveta, nasproti kateri je vsaka jab, kar menda ni v najlepšem soglasju s dobro znamenje. To je najgotoveje znamenje, afrikanska drživa eldorado državljanske svo- nalogo, ki naj jo više te oblasti ! da nimajo poročiti z bojišča kaj slabega za bode ! Ta zveza da tvori eno najtemnejših Umazana — zelo umazana zadeva ! Rusijo. Č8 ne gre Rusiji slabo na bojišču, strani sodobne zgodovine. Ruske razmere eo Ko ima Fianc ja svojo Drtvfusovo »afero«, pa jej mora iti doma ! To je voiilno pravilo prava sramota za Evropo in za civilizovan ko imajo v Nemčiji svoje »tajne iz malih japonefisiomu poročanju. — Ali Čuden slu- Bvet. Največe svetinje človeštva se v državi čaj 1 Ko je nedavnoJ:emu zadela katistroia carja z nogami teptajo, vera in vest sta ovi-japonsko brodovje, takoj naslednji dan je do- rani na najbrutaineji način ; najprimitivnejša bil svet poročilo o grozni ustaji v Odesi. — državljanska prava, ki so spoštovana celo na A ravno danes, ko poroča »Piccolo« gori na- Kongu, se v Rusiji prezirajo in vsa mnogo-vedene grozote, prinaša »Piccolo« brzojavko številna ljudstva, ki so bila z nasiljem in iz OJese, da je bila vest o ustaji v Odesi grda osvajanjem podvržena knuti carjevi, morajo laž. Nadejamo se torej, da VaB »Piccolo« pretrpeti «e žalostnejo usodo, nego sužnji in čez par dni potolaži, da Rusija vendar ni še helotje v državah starega veka ! Ta ljudstva vsa v plamenu revolucije, ki jo novinarski so vjetniki v velikanski ječi, kJ se imenuje mazači uprizarjajo na — popirju. Rusija ter morajo prenašati vse bolečine Danes širijo iz Londona sicer vesti, da trpinčenja. Vsak zamorski kralj v temnem je na potu iz Liaojanga 30.000 Japoncev delu sveta se zamore imenovati ustavnega presenetilo 15 000 Rusov in jih premagalo, monarba v primeri z ruskim carjem. Kdor Nn, «Piccolo« sam ne more drugače, nego da pozDa razmere v Rusiji, kdor ve, v kako pripominja, da treba to vest vsprejeti z ve- groznem položaju se nehaja tam nad 100 mi-liko previdnostjo. Z ozirom na izborno3t ru- lijonov ljudi, ne more nikakor umeti, kako skega konjištva ni lahko verjeti, da bi isto se je zamogla dati Francija preslepiti, da se * se jc zvezala s tem izvržkom vseh Vsi dvomi, da-li pojde ali ne pojde bal- držav ter mu izročila ne samo svoje m li-tišaa flota v vztočno Azijo bo menda sedaj jarde, ampak tudi svojo čast.« defio tivno pri kraju. V mesecu juniju od- Menda vam zadošča, cenjeni čitatelji ! garn z j«, ko imajo v Italiji svojega Nasija — zakaj bi ravno naš Trst ne imel svo^e afere ? D je eaea že smo čitali v tukajsjjeui listu »Indipendeute« o neki zadevi, ztlo podobni izsiljevanju. Namigovalo se je ne neke visoke osebe. Napadalo sc je t žfcš-co redarstvo in aludiralo se je na Dompieriia in njegovo stranko. Zadnje dni ee je ta umazana zadeva rsz-tesla že na vse vetrove in je pista a že toliko jasna, da jo lahko umeje sleherni, ki pozna slične umazane afere in ljudi, zmožue za take stvari ! bsdaj je ugotovljeno, d3 je baronici ud. Reinelt, bivajoči v Benetkah, pisal svoječasno neki Šestini pismo, v katerem je isti tiatna-nil baronici, da ima v rokrh r-man, v knte-rem je opisano vse intimno življenje baronic . Tej objavi je sledila grožnja, da naj barone t (ki je milijonarka) p šlje 360 t;s ič kron na neko denarno društvo v Trstu, ker s cer da se eni loman objavi. Šestini je zatrdil v do-tionem pitmu, da ee rečeni umazani roman nahaja v rokah dr.a Dompierija, bivšega tržaškega župana !! Mi ne zaupamo politiku Dompieriju, ali na njegovem osebnem poštenju ne smemo dvomiti. Zato nam je takoj, dim emo čitali ono eumničenje na škodo Dompierija, prišla misel, da je tu vmes ma-hinacija, ki naj bi moralno ubila bivšega tr žaškega župana. In kolikor smo mogli posneti do sedaj — smo imeli popolnoma prav, ko smo mislili tako. M nočemo kazati s prstom na nobeno polit'čno stranko, kakor avktorico tega po skusa, da bi svoje nasprotnike predstavljali za sam-* »br gante« in pa — da bi (v slučaju sreče) prid »bili tudi lepo svotico 360.000 krofcic v svoje agitatorične namene ! Če pa si domnevamo (in to ei moramo), da je trž. r« dar*tvo skoraj gotovo že v početku te afere uganilo od katere strani in s kakimi nepošten m nameni se je uprizorila La zadeva vredna najlepše Kalabrije, smerno tud misliti, da ee ta škandal završi s "porazom onih, ki so ga uprizor li ! Dr. Dompieri in Camber, ki sta po dunajski >D;e Zeit« direktno napadena s pol nimi imeni, hoče:a baje tožiti ta list. Prvo-imenovani da se je obrnil tudi do naŠrga poslanska v R.mu s prošnjo, naj isti izposluje od aške vlade aretacijo večkrat imenovanega Sest nra. Tukajšnje državno pravdništvo pa je uvedlo strogo preiskavo v tej zadevi. Afera utegne postati torej zelo, zelo interesantna ! Dražba sv. Cirila in Metodija. — Družbeni denarniČar je sporočil v zadnji seji glavnega vodstva, da je imela družba v letu 1904., do 17. maja, 14076 K 78 stet. do bo nt obrtno nadaljevalni šoli za klesarie v Nabrtž ni slovesen zaključek šolskega leta 1903 —1904. z razstavo šolskih izdelkov klesarskih vajencev in pomočnikov. Prijatelji šole s> vabljeni da se udeleže te slovesnosti, ki s* bo vršila ob 11. uri predp. v šolskih prostorih. Razstava lo odprta : predpoludne od 11 do 12. in popoiudne cd 2—5 ure. Vstop svoboden vsakomur. Telovadno društvo »Tržtšai Sokol« naznanja, da bo daaes v soboto, 28. t. m.; ob 3. uri zvečer redni občni zbor v prostorih »Sloran-ike Čitalnica« se sledečim dnevnim redom : 1. Ne govor staroste. 2. PoroČ lo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledo-vmleev računov. 5. Volitev novega odbora. 6. [jrebitni predlogi in interpelacije. Odbor. Ojomba: V sl«i5aju, da ne bo ob do-čeni uri pravilno število č anov, vrši se bčni zbor pci ure pozneje pri vsakem šte vilu Članov. »Društvo v varstvo živali« nam ivljs, da bo imelo nocoj ob 71/* uri svoj idni obyni zbor v veliki borzai dvorani. >.a aevsem redu eo: priobčenja predsedstva, ročilo o delovanju društva, prtdloženje ra-aov zi leti 1902—1903. eventuvelni predli in volitev ravnateljstva in pregie lo-valcev. (Gospodarsko društvo v sv. Ivanu na ? rdenidu priredi v nedeljo dne 29. maja x društvenih prostor h velik koncert s ple-* m, pifzanjem ca drog in srečkanjem. — Na koncertu in plesu svirala bo domača godba. — Vsak udeleženec dobi brezplačno srečko za remontoir uro, jedno kokoš in razne druge darila. — Ustopnina k koncertu 40 Bt., k pleBU za možke 60 stot., za ženske 40 stot. — Začetek ob 4. uri in pol popoiudne. Posestnikom vinogradov. — C. kr. finančno nadzorništvo nam javlia : Vsi posestniki vinogradov, ležečih v okraju tržaškega užitninskega davka, se po-z vljajo, da naznanijo dotične vinograde naj pozneje do 15. julija t. 1. pri cea. kr. finančnemu nadzorništvu v Trstu (Riva del Sale št. 7, II. nadstropje) in to v smislu § 57. dolečil zakona, zadevajočega užitninski davek za Trst in okolico. Prijaviti treba katastralno občino, v kateri se nahaja vinograd, kakor tudi parcelno številko ; dalje prostore, v katerih se bo izdeloval mošt ali vino iz pridelanega groz dja ; poleg tega se morajo naznali shrambe m posode v katerih se bo hranil izdelek, mošt ali vino. Ob jednem se mora naznaniti tudi, bo li izdelek za domačo rabo, ali pa za izvoz iz tržaškega užitninskega okraja. Odbor »Delavskega podp. društva« v Trstu je sklenil v svoji zadnji seji, da se udeleži slavnosti razvitje za3tave „Goriškega Sokola« dne 12. maja 1904-, po deputaciji z zastavo in po mogočnosti korporativno. — Ura odhoda se objavi pravočasno. Na Nanosu. Izlet, ki ga je priredil za-znamovalni odsek tržaške podružnice »Slov. plan. društva* z nekaterimi členi na Nanos, ! bil je res zabaven in ostane VBem cem v preprijetnem spominu. Za na čer odkorakal je prvi oddelek do sv. nima in od tam na prenočišče pod Turi v bližnjo kmetsko hišico, kjer se je marsikatero uganilo okrog domačega ognjišča in pri lat vici izvrstnega kislega mleka. L3 prehitro je potekel čas in misliti je bilo treba na počitek. Drugo jutro ob krasnem vremenu korakali smo zopet do cerkvice, ter pričakovali druge izletnike. Kmalu je prikorakala tudi druga četa, ki je prenočevala v dolini. Veseli smo polegli pod skalo našega velikana ter občudovali krasen razgled, ki se potniku s tega romantičnega kraja. Iz lepe Vipavske dolinice pa je poaodo barve, vredno 17 kron in 50 st., ka- Pariz. Rž za tekoči mesec 15 bo, rž za , liti- -i junij 15.—, za julij-avgust 14.40, za september-de- tero pa da je vrgel od sebe, ko je redar cem'ber 14 40 'mirno). — Pšenica za tekoči me- tekel za njim. Bil je oproščen obtožbe, ker sec 20.65, za junij 20.65, za julij-avgust 20.40, za ■ j » .. . , . september-december 20.35 (mlačno). — Moka za te- Be mu ni moglo dokazati, da je on vrgel od ko% me9ec 27.— za junij 27 45, za julij-avg. sebe ono posodo. 27.70 za september-december 27.35. (mirno). RepiC- đ i.' no w T • J '2. rr> -1. no olje za tekoči mesec 4d.--, za juaij 46.25, za Proti 22-letnemu Ljudevitu Tessitore, julij-avg. 46.50, za sept.-december 47.25 (mirno.) doma iz Moggio pri Vidmu v Italiji, radi Špirit za tekoči mesec 39 25, za juaij 39.35, za , . . XT - j orv julij-avg. 39.—, za sept.-december 35.25 (stalno), zločina nevarnega pretenja. Na večer dne 30. Jsla£kor6 surov '88o us0 Faov 241/2-24i/4 (mirno), bel aprila t. 1. je Tessitore v Lovrani čakal na za tekoči mesec 2e»—, za junij 281/«, za julij-• j , i . avgust 285/„ za okt.-jan. 29.25 (mlačno), rafiniran ulici, z debelim kamnom in z eno prazno (;0?/f_61 Vreme: oblačno. buteljko v rokah nekega Šindra, rekoč, da ga hoče umoriti. Bil je obsojen na 1 mesec f težke ječe poostrene jednim postom in na izgon iz avstrijskih dežel po prestanej kazni. Proti 22-letnemu kurjaču Gustavu Stein-holzu, doma iz Stokholma (Švedsko), radi zločina javnega nasilstva, izvršenega dejanskim protifitavljenjem javnemu stražarju. — Zvečer dne 2. t. m. je imel Steinholz neki prepir se štirimi osebami v ulici del Bastione. Ker je videl, da ne more nič opraviti proti štirim, je zaoel bežati, a oni so jo Tovarna pohldtva Aleksander Levi Minzi =z ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje) Cene, da se ni bati nikake konkurenco Sprejemajo se vsakovrstna dela tndt vdrli za njim ter vpili: »Primite ga! Pri- p3 posebnih načrtih, mite ga !c. Na tO vpitje je priletel stražar Euatrovan oenilc br~zpla6no ln franke Josip Kofau ter hotel ustaviti bežečega ____ Steinholza, a ta ga je udaril b pestjo po ^ „ . ustih ter mu prebil dolnjo ustnico. Sodišče OPclZDCHI OCIlcLS- ga je oprostilo obtožbe kakor zločina javnega ** nasilstva ter ga obhodilo radi prestopka proti Za šolski okoliš Draga-GroČana se osebni varnosti na 3 dni zapora. sezida novo Šolsko poslopje (jednoraz- Proti 28 letni bolniški po3trežnici Ermi- rednica) v krvavem potoku, niji Sciannamea, doma iz Trsta, radi nemar- Vse delo — proračunjeno na 13000 nosti v nadzorovanju. Toženka je bila postrež- kron — Se odda podjetniku potoni niča v norišnici pri sv. Justu. Njej je bila zmanjševalne dtažbe, koja se vrši dan izročena v oskrbo in nadzorovanje umobolna meseca rožnika t. 1. v občinskem uradu udeležen- Lucija Korlevič. ZveSer dne 3. aprila t. 1. je v Ivlancu začenši ob 10. uri predp. predve- Pa Lucija Korlevič zadušila umobolno starko Ponudniki imajo pred začetkom Jero_ Nežo Menzel. Bila je obsojena na 14 dni f]ražbe položiti 5°/0 varščine V znesku Btrogega zapora pooBtren< ga jednim postom. (J7(_> Iv. 14-leten samomorilec. V Logu v lju- Sta*,beni na6rt in preudarek troskov bljanski okolici sa je obesil 14 letni pastir ypogled y gori omenjenem uradu, Fran Gregorka. kjer se dajejo tudi event. pojasnila. * Krajni šolski svet V Klancu, dne 24. velikega travna 19C4. Trgovina. Borzna poročila dne 27. maja. Tržaška borza. j Napoleoni K 19.0o 19.08, angležke lire K —j do —.—, London kratek termi« K 239.25 239.65, nudi Francija K 95.20—95.40, Italija K 9i.90 — 95.15, italijanski bankovci K — —.—. Nemčija K 117.20—117.15, nemški bankovci K —— —— vrelo avstrijska ednotna renta K 99.10—99.40, ogrska kronska renta K 97.20 97.50, italijanska renta K ljudstvo gori k cerkvici, kjer se vsako leto ioi.— lOl.oO kreditne akcije K 640.— — 642.— binkostni ponedeljek obbala cerkvena slo- državne železuice K 634.-- — 636.— Lombardi K r J -i- L • — —, Lloydove akciie Iv 645 —ooo.—. — vesnost. Hipoma pa smo zapazili, kako pri- Srečke: Tisa K 322.---327.—, Kredit K 465.— haja t*m i, dolinice tudi tretja 5eta pU.»£ cev. To je bila vrla »Ajdovska Vipavska pod- do 129.— Srbske —.— do —.—. družnieac se svojim načelnikom, ki nas je Dunajska oorza ob 2. url popol.: prihitela pozdravit. Veseli smo si segli v roke . . , . . Državni dolg v papirju ter v bratskem razgovora pri kapljici izvrst- v 9rebru ne^=i Vipavca razmotrivali svoje plsn:nske- Avstrijska renta v zlatu ^ n „ v kronali 4 j s: v ari. Avst. investicijska reata 3 Krepko ie zadoaela iz eri: »Lepa naša Ogrska renta v zlatu 4% v kronah 4 , domovina« ter »S'ovenee sem« in urezali smo " renta 3'/i io čez Grmado vrh Pleše. A tu se naš pla- Akcije nacijonalne banke . . . Kreditne akcije ninski vodia ni oz ral na nežne cavl^e neica- ]j0ndon, 10 Lstr. terih udeležencev, niti ne na nakup^ene ko- 100 državnih mark i • j * j- 20 mark lače, ampaK nagnal nas je v drčo, ki vodi 20 frankov navpično « Pieše na Razdrto. To bilo je dr- 10 itaL lir . . , v- J i -i i • Cesarski cekini dranje ! Dospevii do vznozja, ogleloval je ____ , J , j . . * Parižka In londonska borza, jelen svoje čevlje brez pete, drugi kakor po Pariz. (Sklep.) — francozka renta 96.12, krogi j i preluknjane hlače a tretji vzdihoval 50^ italijanska renta 103.10, Španski esterieur «4 45 za svojimi kolači, ki so bili zakopani beg otomanske banke 530.-. J ..... Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnih vedi že kje v kamenju drče. A potolaž il smo __ _ Lombardi —.— unificirana turška renta 8335 se vsi, oziraje se nazaj na navpično pot, ki menjice na London 251.30, avstrijska zlata renta 1 J r r 99.^2 ogrska 4°/0 zlata renta 100.—, Lftnderbanic smo jo tako srecao prestali. __ turške srečke 121—, parižka banka 11.27 V veseli družbi smo ostali Š3 nekaj ur italijanske meridijonalne akcije — —, akcije K10 Tinto 12.91. Trdna včeraj danes 99.90 99.85 99.90 99.85 11« 30 118.35 99-tO 99.30 90.70 90.60 117.15 117 3:S 97.30 97.25 88 96 8*90 1615 — 1618.— 643.— 641.— 239 15 239.20 117.25 117.30 23.48 23.48 19.07 1^.06 95.— 95.— 11.32 11.32 Hermangild Trocca Barriera vecchia št. S ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odrašcene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slite na porcelanasti! ploščah za spoinenM Najnižje konkurenčne cene. Jirmanci! Glace rokovice I. vr. z našimi bratskimi planinci, ter sklenili, da London. (Sklep) Konsolidiran dolj; 90 ' l0 s»e v kratkem snidemo z Iruženi na moeočnern Lombardi 31/, arebro 2bll!lt, Španska reata 83 ,s iti. , i „ , . .. , , lij unska renta 1021/,, tržai diskont -±x\w menjice n» Civnu. Zadonela je ss marsikatera vese a ^unaju dohodki banke —.— izplačila bank(. ! pesmici, zaoril še naš krepki »Hej Slovan « in Nekoliko trdna. poslovili smo se veselih src. Vrli »Ajdovski j Tržna poročila 27. maja. ... . . . . Budimpešta. PAenica za maj od —.— do Vipavski podružnici« izrekamo tem potom za oktober 9.19 do 9.20. Rž za oktober 7 05 nrisroao zahvalo na bratskem pozdravu in do 7.06. Oves za maj K —do —.—, za oktober j , , „ • 1 * /S t K 5.87 do 5 88 Koruza za maj K —.— do —.—, za družbi tsr kličemo: na svnianje na Lavna ! julij- 5 ^ do 5.36 PrihodDje porotno zasedanje prične PSenica : ponudbe prednje; povpraševanje dne »5. junija. Prve štiri razprave bodo : rezervirano, trdno. Prodaja ^.000 meterskili stot, J 1 r ob odpretju za Ao stotiak, a ob zaključku za 5 do j dne G. proti Antonu Kuretu iz Rojena radi 10 8tot. zvišanja. Druga žita za 5 do iO statiak zvi- j težkega telesnega poškodovanja (bo predse- Jan)a- Vreme : lepo. doval predsednik dei. «d,Sža Crb.»c:eh); ^ f&'Zj^ot? JSTVS dne 7. proti Karli Loser radi težkega tele- 40.25. ♦ /. jj 1 „*i Hambure. (Sklep pop.) Kava Santos gooo snega poškodovala (bo predsedoval svet. ayerage ^ maj ± J september 32=»/,. za dee. vitez Nadamlenaki) ; dne 8. proti Ivanu 33'/„, za marec vzdrž. — Kava Rio navadna Mariji Milić radi ubojstva (bo pradsedoval navadna reelD8 35~37' DRVadna ^^ svet. Federzolli); dne 9. proti Jurju Szotzu Hamburg. (Sklep.) Sladkor za maj 18 7č>, za radi tatvine (bo predsedoval predsednik julij 19-—, za sept 19.15 za oktober 19.10, za v ^ r dec. 19.—, za marec. 19.35. Mlačno. Vreme: lepo. Urbancich.) 1 London. Sladkor iz repe surov 91/, Sb N» deželnem sodišču BO S3 vr'« le vee- i Java 10.6— Sh. Mirno. rai sledeče kazenske razprave: i 81 adkor tuzemski Centrifugalpile, promptno 1 J , TS , a, ' K 6o.50 do t»8.00, za september K —.-- do — Proti 24 letnemu Karolu feturmu, roje- marec-avg. 66.50 do 68.—. Concaasć in Melispilć nemu v Trstu a pristojnemu v Senožeče, radi promptno *K 68.30 do 69.30 za sept. ^ d. _ , . . j . , s—.—, marec-avg. 68-30 do zločina tatvine. Bil je obđolžen, da je dne j New.York. (Otvorjenje,) Kava Rio » bo-». če T. t. m. ukral na škodo tvrdke Comlich eno dobave, vzdržano, nespremenjeno 10 stot zvišanja. — iivč. 80 nvč. — prodaja prodajalnica rokovic in kravat fi. JCubman Corso 19. TRST Corso 19. Ustanovljena I. 1865. ^.DOMAČI PRIJATELJ" • o^.a.r_MC«rr. ZjčrcCj foicma ftfrte Meče V up se rta dobro obiskovana gostilna, ki se nahaja na glavni cesti na Opčinali blizu postaje električne železnice. Vee se poizve pri upravi »Edinosti«. \ Sprejema zavarovanje človeškega živ-jenja po najraznovirtnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlafti je ogodno zavarovanje na doživetje in pmrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 29,217,69 4.46 JI Izplačane odškodnine: 78,324.623 17 K Po velikosti drug« vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA J*' U ASNILA DAJE: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjnie takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Svoji k svojim ! živoj i k s¥©jis^ ! O ozarjamo vsakegj varčnega rodoljuba, da »dica hrvatas»a lavarcvn'na z.-drugt stoječa pod pokroviteljstvom elob. in kraij. giavcegi masla Zaj^cb z jamstveno glavnico 500.000 kron in temeljno glavnico 200000 kron -prejemlje veako vrsto nepremično (hiše, gospodarska poslopja, to\£r e) ter premičnin (aakor poh štvo, gospodarsko orodje, stroje, ž;vino, Sito, slam «eno, blago v sKl d šč h ali na prestem itd.) v zavarovanje piot. ognju iu s:;eh iu najniž, h cenah 10 z najboljšim jamstvom. — Isti posreduje za svoje zavarovance posojila na n^pretničnns p-i urvib d^ Darnih zavodih. Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že «1» ne gre denar v tunno. GLAVNO ZASTOPSTVO za TRST, ISTRO in GORIŠKO je ravna^lj-t n izro čilo gosp. IVANU GORUP-U. inšpektor«u pn »The Mu u 1«, Trst, ul. Miramar 11. Sv jim pravnim konzulentom za te krrja je imenova o g jb,». Dr. OTOKARJA R^ BARA » » » 3.10 sivo » » > » 2.60 Nizko obuvalo vs^ke vrste za ženske od gl. 1. —. Specijaliteta : obuvala za otroke. * * M * K Zaloga obuvala. Piazza Nuova št. 1. — TRST — Zaloga obuvala. Via delSe Poste št. 3. — TRST — Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. -Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke. Ugodne cene. Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantić zala^ratelj o. Lr. redarstvene straže, r. kr. rlavnesra earin-hkt-riJ urada in skladišr. t. kr. pri v. ilojrd. orož. e. kr. finančne straže v Trstu, Kopru In Pnlju. TBST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše £n>f!in voščilo (biks) = Cene nizke. Postrežba točna. Zlatar Dragotin Vekjet — TRST. (C. Vecchiet). TRST. — Corso št. 47. Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. Za birmo I Prve in jedine želodčne kapljice sv. Antona Padovanskega. (Varstvena znamka). Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva. Te kapljice vredijo redno prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije. Okrepi pokvarjeni želodec, stoie, da zgine v kratkem času omotica in životna lenost (m r t v o s t). — Te kapljice tudi store, da človek raji j^. Cena steklenici SG vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. — Za naročitvo in poiiljatve pa jedino le v Lekarna Cristofoletti v Gorici. T R ŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNI registrovana zadruga z omejenim poroštvoa±. ll«-a S. i'r:»ueeseo štev, 2. I. - T" K S T -— - - Telefon 952 l liea S. Franeeseo štev. 2. I. Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruga in ju. obrestuje po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod Kim. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila ilaja samo zadružnikom in sieer na uknjižbo po o1/*0/©* na inenjiee [»o 6°/0> na zastave po Ž>llt°[0-Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno hraniinični račun 816.004. cn Ulica £rcata 9 (vogal ul« Sapone}. za moške in dečke. Velik izbor hlač za delavce. Jako ugodne cene. Utica /treata 9 (vogal ul. Sapone). Fotografični ateiije pri sv. Jakobu, ul. del Rivo 42 | vabi ccnj. totriee in botre za blagohoten obisk, za-gotavljaje dobro delo in nirke cene. Izvršuje tudi slike skupin, razglede, fotografije na porcelanu za spomenike itd. Po-ećanja od gl. 2.50. Op inba: Ateljfe nima nikakega po.ovalnega pooblaščenca za sprejemanje aajočb. Dr. N. Fertilio specijalist za bolezni nosa, grla in ušes. TR3T. Ul. Torre biauea 4"» (vogal Torreute). ORDINUJE: od 9—11 preup.; V,—4 pop. od 4—5 pop. brezplačno. prodajalnica izgotovljemh ofelek am Gitta m Trieste" tvrdke ytK EBVAED kalasch Via Torreute št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI" b krojačnieo, kjer se izvršujejo obleke po meri ia najugodnejših cecah. V prodajalniei ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah Izbor t) o 1 j š i h in navr.dnih saovij. VELIKI IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kaki>r tudi blagu za hlače, ki se napravijo po meri. Avturizovaua krojačnica. X it X K X K X X mM LJUDSKA POSOJILNICA vpisana zadruga z neomejenim amstvom. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., 2 nadstr. v lastni hiši. -- Hranilne tIosc sprejemajo se od vsaoeg* če tudi ni član društva in se obrestu jejo po -t1^0/,), ne da bi se odbijal reatn-davek. jila dajejo se samo e a nora in sicer n^ menjiee po b °/0 in na vknjižbe po b1/«0^ Urad uje vsaki dan otl y. do L2. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Staiije Uran. mg Ista 1902. Kron 1,479.000 Paštno-lhm rdcuii siv. 337.315. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja VM vrste rent, z&atavnih pisem, prijoritet, komunalnih cbligscij. srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promet« Izdaja k vsakemu žrebanja. j ^tmmmmmtmmm !i Zamenjava in eakomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale --kupone. -- Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi -_ Vtnkuluje In dlvlnkulujo vojaške ženttntnske kavcije. Hakompt in inkaMO mmnlc. agr* Bor-ia naročila. Podružnica v Spije tu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim £ obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge cio i — dne vzdiga. - = K Promet m čeki in nakaznicami.