VZDRŽEVANJE FASAD V LOKI Skofja Loka je poleg Ptuja najbolje ohranjeno staro mesto na Slovenskem. 7. vzhodne strani prihajajočemu potniku vtisne mesto v spomin nepozabno silhueto. Čudovita lega mesta posebno zaživi v pomladnem jutranjem soncu, ko se v vznožju zelenega Kranclja in Štangrufa svetij<> zgradbe kljub temu. da so že izgubile svoj nekdanji sij. Pri natančnem pregledu stanja hiš v starem delu mesta mora opazovalec žal ugotoviti, da so v povojnih letih močno propadle. Zob časa je poedine zgradbe načel do škode. Nekje odstopa omet. profilirani okrasni venci so poškodovani, barve fasad so obledele, izprane od dežja, ožgane od sonca in prevlečene z usctMim prahom. Poškodovani žlebovi zamakajo fasado in razganjajo omet oziroma puščajo na njem ovlažene površine in opozarjajo na popravilo. Ob pogledu na marsikatero hi.šo se zdi. da je vsa Loka popolnoma brezbrižna in da nobenemu Ločanu ni mar za vzdrževanje njegove lastnine. Temu pa ni povsem tako. Do takšnega stanja zgradb je žal prišlo zaradi tega. ker morda nimaio skrbnega gospodarja, v glavnem pa zato. ker sc) dohodki od najemnin prenizki, da h pokrili vzdrževalne stroške, ki .so zaradi starosti hiš zelo visoki. Loka bi kot starinsko mesto imela pravico, da bi za vzdrdževanje takih hiš dobila tudi podporo fz sredstev družbenega plana. Ločanom. ki pravilno cenijo vrednost zgradb kot so na primer Kasarna, Honianova. Plantaričeva. Kocelitova. Kajbetova. Zofkeževa, Je- .šetova, Žigonova in Finfarčkova lii.šti. grad. rofovž. kašča itd., prav gotovo ni vseeno, da te propadajo. Vsako leto nastopa z lepim pomladnim vremenom čas. ki je najbolj ugoden za popravilo in obnovo hiš. Glede na dobro voljo poedinih Ločanov. da bi kljub visokim stroškom uredili lice svojih zgradb, iii zaradi površnosti poedinih izvajalcev pri teh delih, se mi je rodilo razmišljanje, kako bi s čim manjšimi stroški dosfgli čim večjo trpežnost obnovljenih fasad. Zaradi visokih stroškov, ki so zvezani s postavljanjem težkih zidarskih odrov in obnovo fasad, ki cesto zaradi pretirane hitrosti dela ali neznanja nepravilno poteka, je potrebno opozoriti na določene ukrepe, s katerimi dosežemo večjo odpornost renoviranih fasadnih površin in tako zmanjšamo izdelovalne stroške. Prvi prihranek moremo doseči z uporabo montažnih jeklenih ali lestvenih odrov, pri katerih je poraba dragega lesa in časa za njihovo ix>stavitev najmaniša. Tak oder, ki je po svoji konstrukciji lahek, popolnoma odgovarja vsem varuostnin\ Dredpisom, saj je manj obremenjen kot so običajni zidarski odri. Te vrste odrov je mogoče v določenih primerih urediti tudi kot premične. Višinske razlike, ki nastajajo zaradi nagnjenega zemljišča, pa se zravnajo s |>osebnim lesenim podstavkom. Kako vpliva uporaba lestvenih odrov na ceno ol)novitvenih stroškov, fasad, je razvidno iz spodnje primerjalne tabele. Nanaša se na obnovo hiš na Mestnem trgu, ki vključno s Homanovo hišo meri ca 5.800 m^. Ako bi torej uporabljali premični lestveni oder in O'l)novo fasad izvedli skupno, hi prihranili samo na Mestnem trgu 704.600 din ali 4.2.81 % skupnih stroškov. Ako vzčvmemo kot nabavno c-enO' lestvenega odra 200.00<) din. se nam ta pri skupni obnovi Mestnega trga amortizira že pri ca 1.4'50ni- obnfl\'ljeuih fasad. S leni grobim računom je koristnost uporabe teli odr-ov dokazana. Najprej lK>do dela pri obnovi fasad osredotočena verjetno na površine, ki so obrnjene na trg ali tilice. Uporaba odra Sjro.ški za i m- ohiiovljoiit' Fasade "/o oljnova diu "/o Stroški ?.a renovirauje vseh fasad iia Mestuem trgu din «/o i. Težak zidar.ski oder 7. dvojnimi sohanii 180 100.00 140 320 100.00 21 Lahek nepremični lestveni oder 85 47.22 140 225 70.31 1.856.000 100.00 1,305.000 "0.51 3. Lahek premični kstvcni oder 43 23.89 140 183 57.19 1,061.400 57.19 217 Sčasoma pa bo treba obnoviti tudi vzhodnn 'trani fasad McstiiPira in .SiKRlnjeira trga, ki s<) vidne predvsem iz okolice. Na Mestnem trgu, kjer bi bila uporaba lestvenih odrov težavna, je pri tem možno uporabljati viseči oder na vrveh. Drugi prihranek pri obnavljalnih delih pa je treba iskati v podaj.šanju iriijanja obnovljene fasade. Logično je. da je cena obnovitvenih stroškov manjša, čim i>olj kvalitetno so dela opravljena in čim daljša je doba do ponovnega obnavlja nji Ključ pocenitve obnovitvenih stroškov je izbira kvalitetnega materiala in pravilni postopek dela. torej v tem. da izrabimo vse možnosti za dosego maksimalne stopnje trajnosti obnovljene fasade. Pri oceni dosedanjega dela lahko trdimo, da posvetijo izvajalci vse premalo skrbi pripravi podloge, ki jo ie treba prebarvati, vse preveč pa prevladuje tolažilno mnenje, da bo barva pač vse pokrila. Od malte in barve zahtevajo, naj se držita na površinah, kjer je čas odložil prah in druge usetlline, ki tako preprečujejo zvezo mahe ali barve z nosilno podloga. Za uspešno delo je treba vso fasado z \ rha navzdol temeljito očistili in razgaliti nosilno zrnasto strukturo ometa. Odluščiti moramo staro beljenje, ki je naraslo IH> večkratnem beljenju neočišč-enih površin na več m,ilimetrflv. Odstopljeni omet, ki ga ugotovimo po razfK>kah in po votlem donenju, če udarjamo po njem s kladivom, moramo odstraniti do zdravega ometa. Robove poškodovanega ometa prisekamo poševno na smer fasadine površine, tako da dosežemo lepšo in boljšo vezavo starega in novega ometa ter izključimo možnost, da bi med .starim in novim ometom zaradi sušenja malte nastale razpoke. Da čim bolj zabrišemo meje popravljenega ometa, naj bodo rotM>vi novega ometa zaključeni v pravokotni ali kviidratni obliki. Rege na fasadi, ki so nastale kot posledica razpok v zidovju stavbe, razširimo le toliko, da jih je mogoče z razpoložljivim materialom zapolniti. Poševno zasekavanje robov starega ometa je v tem primeru nepotrebno. Pri globoki in ozki regi je skrčenje malte minimalno, sprijemljivost novega ometa s starim pa je zaratli značaja rege zajamčena. — Na enak način odstranimo tudi vlažni omet, ob tem pa poiščemo tudi okvaro, ki povzroča zamakanje in jo odpravimo. Preden pristopimo h krpanju razpok, izdelavi ometov in beljenju, tnoramo vso površino hiše z vrha navzdol temeljito oprati, dokler ne ugotovimo, da iečo izprabljati res prvovrstno in čim bolj staro apno. Nepravilno gašcno, zmrznjeno, kašasto ali mlado apno znatno znianišuje trpežnost prenovljene fasade in se rado lušči. Dobro apno za t>eljenje <\a}c pri nas apneiiic« v Veštru. Podlaga za barvano ali brizgano fasado je dvakratno ali enkratno beljenje. Prvo beljenje ima namen ustvariti tesnejšo zvezo barve s podlogo in mora biti rtnlkejše. da se res uleže v razgaljeno strukturo ometa. Drugi belež je gostejši ter je izveden zato. da tvori enotno barvno podlago poznejši barvi. Za brizgani omet pa zadostuje le enkratno beljenje ki služi kot kontrola za enakomerno obrizganje in za lioljšo vezavo z ometom. Drugemu beležu je zaradi enakomernega suišenja barve dobro dodati 1/150 firneža. V starem mestu je treba biti pri izbiri bHr>- ali sredstva za obrizganje za posamezne hiše zelo previden. Baročne zgradbe zahtevajo na primer drugačne barv^ in obdelavo kot klasicistične. Izbiro barv in obdelavo prepustimo zato strokovnjakom Zavoda za spomeniško varstvo. V odpornosti barv proti atmosferskim vplivom (dežju, soncu) in apnu prednjačijo mineralne barve. Kvaliteto poedinih barv lahko 218 |)rc\crinio na že ol)«i<>jeskusninii vzorci, katere pa Je treba seveda pravočasno nanesti ita luke površini:, ki s<, izpostvljene soneii in dežju. Za dosego čim enotnejše l)i;r\e je !rei)a dotlobra obvladati slikarsko tehniko. paziti, da so poteze .s čopiči enakomerne iii toliko dolg-e. da je zajamčena enotna jakost barve (čopič mora vselx>vati doNolj barve do konca poteze), in jih zaključiti na mestih, ki .'o najmanj opuzljivi. Barvo je treba pripraviti \ večji posodi za vso fasado naenkrat in sicer že dan prej. da jo apno oslabi že pred uporalM^ in ne šele med barvanjem. Odvzem barv in glavne posode, kadar barva \eč slikarjev, naj bo izvtnlen istočasno in šele nato. ko je bila barva dobrrt premešana. Za dosego eijotnili tonov barve je priporočljivo, da so ročne posodice za barvo in čopiči enako \eliki. slikarji, ki slikajo fasado, pa naj lK>d<> enako izvežbani za delo. Beljenje daje le|) izgled le na ravnih iKfvršinali. Na krive fasadne površin:-, ki jih želimo ublažiti, nanašanu) barvo z brezovo metlictt. Barvi je dodan droben pesek enakomernega graiiulacijskega sestava, presejan sko/i dve siti. Pred uporabo moramo to barvno zmes vedno dobro premešati, ker se skuša pesek usesti na dno posode. Zmes nanašamo na fasado tako. da vanjo namočeno metlico otresamo ob palici, ki jo z druifo roko držimo ca. 55—45 cm vstran od zidne površine. To delo je mogoče opravljati s posebno ])ripravo. ki ima obliko mlinčka in slu/ži istočasno kot posodica za zmes. V njej sx> vrtljiva jeklena iJcresca. iki na horizontalni osi z udarjanjem ob rob posodice mečejo bar\o na fasado. Ta priprava je zlasti uporabljiva za drobnejšo zmes. Delo z njo je dosti hitrejše in daje bolj enakomerno strukturo ometa. Pri izdelavi brizganega ali nietlanega ometa je treba paziti, kdaj v posodi prične primanjkovati veziva (apno, barva) in prevladovati I>esek. V tem primeru moramo zmes takoj izmenjati. Zmes za brizgani ali inetlani omet ne sme biti preveč mastna. Takšen omet |K>ka in se hitro lušči. Ugotfni dodatek zmesi je dolomitni pesek, metltem ko /mes iz mivke rada posivi, zaradi vsebujočega oglja ali premofovih ugaskos pa pušča na fasadi lise. Ker je ix>zni pomladanski in zgodnji poletni čas najfjolj primeren za barvanje fasad, je treba k deln v tem času intenzivneje pristopiti. Sonce je tedaj /e dovolj toplo, da izsuši ovlažena mesta, ni pa še toliko močno, da bi svežo' barvi) zažgalo. Pozne jeseni pa zaradi deževja in nastopajoiče zime ne nnvrenio smatrati za u,godno, ker se fasada ne suši in pušča na površini temnejše madeže. V Loki imajo starejše zgradbe svoje i>odstavke in okvire vrat in oken izdelane iz kamna, ki je prepleskan z oljnato barvo. Ker je kamen žlalitnejše gradivo kot barva, je barvanje njegove površine zelo neumestno. Ob renoviTanju fasade je treba kamenite detajle samo očistiti. Istočasno z obnovo fasad naj bi prepleskali ludi podboje in krila vrat in oken. Kolikor pa so izdelana iz žlahtnega l^esa (mecesna, hrasta itd.), naj ostanejo v naravni barvi. Da bodo prenovljene fasade v mestu obdržale dalj časa svojo sočnost, je nujno fKitrebno posvetiti več pozornosti tudi rednemu čiščenju in |>olivanju cest. Tako bo izključena možnost pre- Jiitrega zaprašenja fasad. V bodoče naj bi odpadlo lepljenje ali pisanje parol na zidove, saj so za objave vseh vrst po mestu razobešene napisne table, izogibali naj bi se tudi zlaganju drv ali gradbenega materiala ob zidovih, ker običajno poškfvdnjejo omet. V zvezi z vzdrževanjem starega mesta moram opozoriti še na strešno kritino. Kot vidimo, je zob časa dodal opeki ua starih zgradbah posebno patino. Ko hišni lastnika zamenjujejo poško(io\ano strešno opeko, bi bilo želeli, da jo nadomeščajo z enako, to je s starim lx)brovcem in ne z novo zarezano opeko. S staro kaSčo se na primer prav nič ne sklada nanovo obrobljena streha z zarezano opeko. Takih primerov je vse polno tudi na .Mestnem trgu. kar zelo moti staro okolje mesta. Vso staro opeko (bo'brovce), ki ostane na podeželju zaradi zamenjave z novo, naj bi zjito rezervirali za potrebe mesta. Dober bobrovec, ki je kljnlH)\al tolikim vremenskim neprilikam. je do^volj krepak porok, da njego\a obstojnost ni nič m.injša od nove opeke. Zato bi bi'lo treba preprečiti odvoz takšne opeke iz mesta. Tako je na primer s porušitvijo nekaterih hiš v Toki ostalo veliko patinirane kritine, vendar je Točani niso mo'gli ali znali odkupiti za potrebe mesta. Večje količine opek" so bile tedaj odj^eljane v kraje, kjer imajo ljudje smisel za pravilno vzdrževanje zKradb in jih nri tem nii motil ca. 60km do.lgi transport. Zaradi očuvanja starega miljeia mesta bi predlagal, naj se z odlokom spomeniškega varstva ali sradbene inšpekcije uvede v starem delu mesta obvezna uporaba bobrovcev za kritje streh. 219 Ker je lepo in snažno mesto zanesljivo merilo kulturne stopnje obeanov in njihovega spoštovanja do lastnega kraja, je treba vztrajno iskati možnosti in vire. (!a dvifrnemo izgled mesta na dostojno raven. Vsak Ločan naj s svojim delom zato doprine.se svoj delež k samacijti mesta in s tem dokaže, da pravilno ceni arhitekturno delo naših prednikov. M a r i j a n M a s t e r l 220