MartoOPšMl Cena 1 Dfn Leto IV. (XI.), štev. 3 Maribor, sobota 4. januarja 1930 »JUTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnam čak.z«v. v Ljubljani St 11.409 Valja mesečna, prejeman v upravi ali pa pošB 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it, 13 Oglati po tarifu Oglate sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra« v Ljubljani, Prešernova slleft M. 4 Ameriški parlament zgorel SILEN POŽAR UNIČIL PARLAMENTARNO POSLOPJE ZEDINJENIH DRŽAV. — VEČ MILIJONSKA ŠKODA. S političnim tudi gospo-darski preokret Sistem, uveden s 6. jan. 1929, pomeni po precej soglasni sodbi gospodarskih krogov tudi za naše gospodarstvo že davno zaželjeni preokret v razdobju dela in ustvarjanja. Seveda se ni moglo vse na mah preokre-niti in morda smo zlasti v davčnem po gledu občutili v pravkar minulem letu deloma hujše trdote nego kedaj-koli poprej. To je predvsem posledica z lanskim letom uvedenega novega davčnega zakona. Vendar pa ni dvoma, da se jc v minulem letu pokazalo mnogo momentov, ki vodijo k normalizaciji. Predvsem je tu izenačevanje zakonodaje v upravi in gospodarstvu, ki polaga temelje za normaliziranje gospodarskih prilik. Je tu dalje dejstvo, da se cela država pretvarja v eno in edinstveno ekonomsko področje. Pričelo se je delo na re-orijentaciji v pogledu ekonomsko-po-litičnih odnošajev napram zunaj. Trgovske in druge pogodbe iz lanskega leta kažejo širše poglede na svetovne probleme, stremljenje, da postanemo v svetovnem gospodarskem in političnem življenju močnejši činitelj, ne go smo bili poprej. To vse pa seveda v okviru interesov celokupne Male antante, ki stremi za korektnimi od-nošaji z vsemi sosedi,^kateri odnošaji naj postanejo tekom časa osnova za tesnejše politično in gospodarsko sodelovanje. Vse to je dalo nedvomno našemu gospodarstvu nove možnosti poleta in vzbudilo tudi večji interes inozemstva za nas. To je najbolj jasno razvidno iz dejstva, da je tuji kapital v minulem letu izvršil v naši državi precej velikih transakcij zlasti v kemični, gradbeni in šumski industriji. Takšne transakcije so v enem pogledu gotovo simpatičnejše in koristnejše nego zunanja posojila. Pri gospodarski banki za minulo leto se moramo vprašati: kakšna je bila žetev. Kako je odrezala industri- . v i ’laŠ£J zunanja trgovina? Kakšno je stanje državnih in privatnih financ r V kmetijskem gospodarstvu se je v minulem letu nedvomno delalo boljše in bolj racijonalno. Z raznimi zrnastimi, travnimi, industrijskimi in drugimi rastlinami je bilo lani posejanih skoro za 1 milijon ha več nego v letu 1928., kar je dalo rekordno žetev v primeri s povprečnimi žetvami prejšnjih let: v koruzi n. pr. 41 mil. met. st., za 14 in pol mil. met. st. več ko povprečne žetve v 1. 1920—1928; v pšenici 26 mil. met. st. (+ 9 mil. met. st ), v ječmenu 4 in pol mil. met. st. (+ 1,200.000 met. st.) itd. Dočim jc n. pr. koruza dala v 1. 1928. komaj 18 mi. 200.000 met. st., je dala lani 41 mil. met. st., torej za 22.8 mil. več. Nastopila pa je žal na drugi strani za nase kmetovalce bridka in težka preizkušnja: silni padec cen agrarnim proizvodom, ki so pričele kazati šele po vesteh o slabi žetvi v Argentiniji WASHINGTON. 4. januarja. V ameriški javnosti se še ni poleglo razburjenje, ki je nastalo radi požara v Beli hiši. kjer so bile uničene umetnine ogromne vrednosti, in že je spravil nov ogromen požar ljudstvo iz ravnotežja. Snoči je namreč nastal iz dosedaj še nepojasnjenih vzrokov v palači reprezentančnega doma ogenj, ki se je neopaženo zelo naglo razširil. Pojavil se le najprej v arhivu parlamenta, odkoder so začeli ognjeni zublji kmalu dvigati proti sever- nemu traktu velikega poslopja, ki je bil v nekaj minutah zavito v gost dim. Po večurnem naporu gasilcev, policijskih čet in vojaštva se je končno posrečilo rešiti vsaj stranska poslopja, ki so Mia istota-ko v velikanski nevarnosti. Škoda se ceni na več milijonov dolarjev. Bati se .ie, da so bili tudi pri tem požaru uničeni važni dokumenti nenadomestljive vrednosti. Splošno se domneva, da je nastal požar vsled kratkega stika, ‘ar va > icer še ni ugotovljeno. Incident na haaiki konferenci SOGLASNO ODKLONJENI POLJSKI P REDLOG NA SEJI KOMISIJE ZA NEMŠKE REPARACIJE. kraljevski dekret o amnestiji, ki se nanaša na vse kazni izpod enega leta zapora in na vse denarne globe. V amnestiji so tudi vojaški prestopki in bo pomiloščenih skupno okrog 400.000 oseb. BERLIN, 4. januarja. Prvi dan haaške konference so nemški poliučni krogi ugodno komentirali. Komisija za nemške reparacije je imela včeraj p »a predsedstvom belgijskega ministrskega predsednika Jasparja svojo prvo sejo, da sestavi poseben komite finančnih strokovnjakov. Na te. seji je prišlo do zanimivega dogodka. Poljski delegat je mnneč zahteval, da naj se nemško-polj ka likvidacijska pogodba deponira pri haaški konferenci, ker polaga Poljska veliko važnost na to, da se poudari vzročnost med Youngovim načrtom in to pogodbo. Nato se je dvignil nemški zunanji minister dr. Ourtius, ki je izjavil, da je poljsko-nem-ska likvidacijska pogoaba politično in ju-iaično absolutno samostojna pogodba. 'T’emu nazira.iju so se pridružili tudi vsi ostali člrni komisije, nakar je bi! poljski predlog soglasno odklonjen. V Berlinu sklepajo iz tega, da more računati Nemčija topot v Haagu na splošno naklonjenost. LONDON, 4. januarja. Diplomatični ko-respondent »Daily Telegrapha* se izraža o drugi haaški konferenci zelo optimistično in je prepričan, da bo popolnoma uspela. Dejstvo, da dr. Schacht ni član nemške delegacije, se tolmači tako, da z Nemčijo sedaj ne bo prevelikih ležkoč in da se nemški delegati ne bodo vec upirali proti sklepom prve haaške konference. Kar sc tiče sankcij k Youngovemu načrtu, ako Nemčija ne bi izvrševala svojih obveznosti, je pričakovati, da bo ta francoska teza odklonjena in pogodbeno obvezno razsodišče. Spopadi z brezposelnimi u Temešuaru BUKAREŠT, 4. januarja. Tu je prišlo včeraj do težkih spopadov med policijo in brezposelnimi, ki so hoteli zasesti mestno prefekturo. Policija in orožniki so zaprli vse cestne dohode in gasilci so skušali odbiti brezposelne z v »dimni žarki, vendar pa je bil spopad neizogiben. 10 stražnikov je bilo pri ton: ranjenih, med njimi 3 težko. Policija je aretirala 85 | oseb, med njimi tudi komunističnega vo-' ditclja Kolomana Miillerja. »prejme n slučaj «mrtl in dofivetje ni zdrave osebe od (. do 90, k** j» »phb do največ Din 51.000*- n podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo Uprašanje carinskega premirja ŽENEVA, 4. januarja. Tajništvo Društva narodov je prijelo dosedaj odgovore 32 držav na povabilo za udeležbo na predkonferenci o carinskem premirju. V poučenih krogih prevladuje naziranje, da bo težko prišlo do uresničenja tega načrta, ker bi mnoge države iz gospodarskih razlogov nikakor ne mogle privoliti v odpravo ali znižanje svojih carin. Vrh tega obstojajo tudi razna še nepojasnjena vprašanja gospodarskega značaja. lugoslouensko-bolgarska pogajanja u Sofiji SOFIJA, 4. januarja. Bolgarsko-jugo-slovenska mešana komisija ie na svojih zadnjih sejah končala razpravo o vprašanju likvidacije dvolastniškega posestva. Dosežen je bil popoln sporazum. Radi pravoslavnih božičnih praznikov so seje odgodene sedaj do 10. im. 400.000 amnestiranih u Italiji RIM, 4. januarja. Povodom predstoječe poroke italijanskega prestolonaslednika, princa Umberta, je bil včeraj objavljen zopet malce rastočo tendenco. Izvozili pa bomo, kakor so izračunali strokovnjaki, v času od 1. sept. 1929 do 31. avg. 1930 kmet. pridelkov v vrednosti 869S mil. Din, za 1717 'Mii. Din več nego v istem razdobiu 1928^29. Naša trgovinska bilanca je bila v nrvih 11 mesecih 1929 za 148 mil. Din aktivna, dočim je 1. 1928 končala z 1391 mil. Din pasiv. To je posledica gori navedene ogromne žetve na eni in vedno uspešnejšega dela naše industrije na drugi strani. Povoljnejši razvoj naše industrije je zlasti značilen v premogovni produkciji, ki je od 5.1 mil. ton v letu 1928. narasla na 5.4 mil. ton v letu 1929. Znatni nanredek kaže tudi lesna industrija, enako tekstilna, kemična in še nekatere druge. Posledica dobre žetve in povečanega it se pokazale v dviganju državnih dohodkov. Naš d**" O rr * * izkazuje ohilie denarja. Hranilne vloge v '''"'h držav---’1' in drugih zavodih so prekoračile poldvanajsto milijardo dinarjev. Promet ncrvčanic je nar-malen, v «• • čacu c-« manj- ša. Z ustanovitvo Agrarne banke bo šel denar v "»čji meri tja, kamor do-zdaj ni našel poti, v našo vas, k na-•’ kmetu, ki ostane vedno glavni steber drž*"-- r • --"-odnega gospodarstva. Iz go'--M- »--v+mk podatkov je gotovo, da pomeni 1. 1929. tudi v gospodarskem pogledu prekretnico na bolje. Nismo še seveda ižsli 1* Orlov«, ki je pri premijeri napolnil gledališče do zadnjega kotička. Letošnja uprizoritev operete „Orlou“ V sredo, 1.1. m. zvečer, je doživelo naše gledališče prvo letošnjo uprizoritev Granichstaedtenove operete »Orlov«, ki jo je poznalo mariborsko občinstvo že od poprej. Nova uprizoritev je ostala deloma taka kakor je bila prvič, deloma pa je bila spremenjena, posebno po zasedbi vlog. Delo je po običajnem vzorcu zrežiral g. Harastovič, glasbo pa naštudiral dirigent g. Lojze Herzog z njemu lastno marljivostjo in ustrajnostjo. Najboljša med vsemi je bila kreacija Nadje Nadja« konske po gdč. Pavli Udovičevi, tako pevsko kakor tudi igralsko. Njej ob strani je izborno uspel John Walsh v igri g. Josipa Daneša; bil je podan tipično in markantno. G. Harastovič je iz Jeffersona napravil zanj tipično figuro, ki se kre-če po sigurnih tirih in zato ne more nikdar propasti, čeprav se tudi dvigniti do novih oblik ne more. V vlogi Rusa Do-rošinskega se je g. Ivelja pokazal rnnogo boljšega pevca kot igralca. Ker je v opereti tudi igre mnogo, bi mu priporočali, da se z veliko vnemo in resnostjo posveti njenemu študiju, ako noče ostati za vedno na pol pota. Vloge biljeterja (g. Ras-berger), impresarija (g. Tovornik) in nekatere druge so bile rešene na običajen operetni način, dočim je g. Pavle Kovič vzel svojega Stepanova silno resno in ustvaril lik, ki bi delal čast tudi vsaki drami. Gdč. Štefka Tratnikova je kot kon toristinja Kitty pokazala, da se razvija, a treba ji je še mnogo vztrajnosti in dela, da bo pevsko in igralsko dovolj uravnovešena in da bo mogla izpolniti nade, ki jih vanjo stavimo. Težkoče ji dela zaenkrat tudi še tehnika igranja, petja, dihanja itd., zato je njeno podajanje včasih preveč nemirno, neenotno in neizoblikovano. Gdč. Starčeva je bila po igri in zunanjosti dobro po.srdena Jessi-i, gg. Blaž, Tovornik in Gorinšek so v svojih manjših vlogah harmonizirali s celoto. Zbor je bil vigran, baletne točke za naše razmere sprejemljive, orkester discipliniran. Obisk je pokazal, da opereta v Mariboru »vleče«. —r. Mariborski in dnemi drobiž Našim naročnikom! Včerajšnji številki smo priložili položnice. Cenjene naročnike prosimo, da vplačajo zaostalo naročnino, v kolikor ni še poravnana do konca leta 1929, čim prej, tako da Jim zatnoremo nemoteno list še nadalje pošiljati. Pri tej priliki opozarjamo cenjene naročnike, da bomo vsem zamudnikom, ki niso poravnali naročnine za zadnja dva meseca in še nazaj, žalibog primorani, list ustaviti. UPRAVA »VEČERNIKA«. Smrtna kosa. Danes ponoči je preminula v Mariboru gospa Tilčka Vodenik, soproga upokojenega nadučitelja g. Simona Vodenika. Truplo pokojnice bo 6. t. m. ob 15. uri v hiši žalosti, Frančiškanska ulica štev. 21 blagoslovljeno ter ob 15.30 položeno potem na pokopališču v Limbušu k večnemu počitku. Bodi vrli slovenski ženi o-hranjen blag spomin, težko prizadetemu soprogu pa naše iskreno sožalje! — Uvedba avtomobilskega prometa na pro gi Maribor—Ruše ob sredah in sobotah. Na splošno željo občinstva na progi Maribor—Ruše se je mestno avtobusno podjetje odločilo, da uvede zopet poskusne avtobusne vožnje na tej progi ob sredah in sobotah in sicer samo ob dopoldnevih. Avtobus bo odhajal ob 9.50 od Glavnega kolodvora, ob 10. z Glavnega trga, .vračal se bo pa iz Ruš ob 10.40 v Maribor. Sprememba avtobusnega voznega reda v mestu. Z ozirom na svoječasne pritožbe občinstva radi uvedbe novega voznega reda na mestnih avtobusnih progah bo avtobusni odsek prihodnji teden razpravljal o tem vprašanju in upošteva! upravičene in tehnično izvedljive želje občinstva. Ljudska univerza v Maribora. V pondeljek 6. januarja odpade predavanje radi praznika. V petek 10. januarja; dr. Pavlič o pravilni človeški prehrani. Odličen pevec v Mariboru. Prvi tenor opere v Rimu, Moskvi in Bukarešti, profesor Nikola Nagačevski, ki je pel z velikanskimi uspehi tudi na Dunaju in drugih evropskih centrih in če-gar koncerte razvajena mednarodna publika v Monte Carlo najbolj upošteva, pride v Maribor ter bo pel v Unionski dvorani v petek dne 10. januarja. Z njim do-potuje nič manj slavna P1'amstinja profesorica Nina Ilnitzki, odlikovana s prvo nagrado na konservatoriju na Dunaju in stalen gost koncertnih dvoran na francoski rivijeri. Obeta se nam užitek, kakor-šnega že dolga leta nismo imeli. Priredi pa koncert Koncertni biro Glasbene Matice. Predprodaja vstopnic od torka dalje na običajnih mestih. Cene navadne ne-zvišane. — Tovarišice in tovariši Umrla je danes zjutraj žena našega tovariša Simona Vodenika, gospa Vodenikova, učiteljica ženskih ročnih del v pokoju. Pogreb drage nepozabne se bo vršil v pondeljek dne 6. tm. popoldne ob 3. v Limbušu. Natančnejše radi pogreba ie v oglasu na zadnji strani. Vabimo tovariše, da se pogreba udeleže. Društveni odbor. — Prekinitev električnega toka. V pondeljek, dne 6. t. m. prekine elektrarna Fala med 10. in n. dobavo elek-iričnega toka za celo mesto. Omrežje je Mnatraf’ pod tokom. — Otvoritev telefona Rajhenburg. Dne 27. decembra m. I. je biia pri pošti Rajhenburg otvorjena telefonska centrala. — Uvedba gostaščine za vsa poslopja. V smislu čl. 76 mestnega občinskega reda razglaša mestni magistrat mariborski, da je mestni občinski svet v svoji seii dne 2L nov. 1929 sklenil, da se predpiše gostaščina za vsa poslopja, ki niso podvržena zgradarini, bodisi da služijo za obratne svrhe ali za stanovanja. Živinski sejem v Mariboru. Na zadnji živinski sejem je bilo prignanih 46 volov, 4 konji, 4 biki, 1S2 krav in 2 teleti, skupno 238 komadov, prodanih pa je bilo samo 70 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voli 8.50—9, poldebeli 8—8.25, plemenski 6—7, debele klavne krave 7—8.25, plemenske 6—7, za klo-basarje 3.75—5, molzne 7—9, breje 7—9, mlada živina 7.75—8.25. Petelnova očala s® najboljša § Živi mrlič. To globoko delo nesmrtnega Leva N. Tolstega, ki je izšlo šele po njegovi smrti, | se predvaja v kinu Union od 3. do 8, tm. i Samo ruski režiji in ruskim igralcem je bilo mogoče tako veliko delo prikazati v filmu. Film »Živi mrlič« je umetnina in ga je uvrstiti med največje filmske umetniške proizvode. Prva predstava danes ob 6.30 v kinu Union Advokat dr. Makso Šnutierl naznanja, da je dne 1. januarja 1930 preselil svojo pisarno v Mariboru na Aleksandrove c. št. 35 (Ob Spadldjl Balkan) uh Glasbena Matica. Že svoječasno napovedan družabni večer Glasbene Matice se bo vršil prihodnjo soboto 11. t. m, v hotelu -.Orel«. Vsi prijatelji in člani dobrodošli. Prvi koncert pevskega zbora pa je kot proslava stoletnice dr. Benj. Ipavca določen za 5. februarja v Unionu. — Na treh kraljev dan v Št. IIJ. Znan> in delavno društvo »Obmejni Zvon« iz Št. lija priredi v pondeljek 6. tm. v gostilni Kat. Muršec v Cirknici svojo običajno letno veselico. Pridite in videli boste, da se boste prav dobro zabavali ob zvokih naših tamburic. Čebelarskega društva za Maribor in okolico redni občni zbor se bo vršil 6. januarja, na praznik sv. Treh kraljev v deški o* snovni šoli na Ruški cesti ob 10. uri. Čebelarji, pridite in privedite v naš taboi tudi take, ki niso še udruženi! Predsednik. — 29 Nedeljska čajanka s plesom v Palais de dans se bo vršila ob 17, url. Zvečer velika mednarodna kabaretna predstava. 28 Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev, krajevna skupina Maribor, priredi dobro* delni plesni venček dne 11. januarja ^ Unionski dvorani pod pokroviteljstvom oblastnega upravnika pošte in telegrafa gosp. Alojzija Gregoriča. Ker je eventu* elni dobiček namenjen za podpiranje bo!, nih tovarišev, njih vdov in sirot, se prosi cenjeno občinstvo, da podpira to humanitarno prireditev. Vstopnice prodajajo vsi pismonoše. — Odbor— 19 Pripravite sl (at in vstopnin in ne zamudit« sl ogledati ŽIVS MRTVEC Premi Jera danes 4. januarja v KINO „UNION“ ... Planinski ples v Mariboru. Ta tradicijonalna prireditev se bo vrši-la tudi letos v vseh prostorih pri »Unionu« dne 1. februarja. Že sedaj se vršS priprave, tako da je upati, da bo planinski ples privabil tudi letos vse prijatelje od blizu in daleč v rekordnem številu. Kakor že več let doslej, se bo vršil tudi letošnji planinski ples v korist zgradbe planinske koče pri Ribniškem jezeru. — Streljačka družina Hotinjavas priredi v nedeljo, dne 5. januarja v prostorih gostilne Lobnik tik postaje Oreho-vavas-Sfivnica, družinsko veselico s pestrim sporedom. Začetek ob 2. uri popoldan. Zveze z vlaki zelo ugodne. Strelci in lovci vljudno vabljeni. 3590 Ljudje, ki so bolni na žolčnih-ledvičnih in kamenih v mehurju ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Joseiove« grenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je Franz Josefova«« voda sigjrr.o skra.no prizanesljivo delujoče salinič to odvajalno sredstvo, tako da jo r*’pcvo£ijo tudi pri kilah trebušnih, natrgani dan d in hipertrofiji prostate. »Franz Joselo/a« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spec, trgovinah. V M a r I ti o r u, 3ne '4. I. 19.30. Msrflfrtrsfl VF ur P SIK Jafa šfttm % Harem in haremsko življenj® SIN ZADNJEGA TURŠKEGA SULTAN A O SKRIVNOSTIH HAREMSKEGA ŽIVLJENJA V TURČIJI. O haremskem življenju in njegovih skrivnostih se je že mnogo pisalo, čeprav se v splošnem zelo pretirava. Posamezni prizori so namreč običajno skrajno ljubko skicirani in nimajo z dejanskim staniem rrav nič skupnega. Zanimivo bo zato, kaj pravi princ Abdul Kadir, sin zadnjega sultana Turčije o haremskem življen;!r »Za moiih časov je imel vsak princ in vsak bogatejši Turek svojo lastno palačo, - kaieri je imel svoj harem. V splošnem ste obstojali dve vrsti haremov: z godbo ali brez godbe. Moj oče, radnji turški sultan, je bil n. pr. velik ljubitelj glasbe. V njegovem haremu so bile vsak dan glasbene in pevske ure. Haremske žene so bile večinoma z dežele. Pripeljali so jih posebni agenti, ki so potovali naokrog. Posečali so zlasti ubožnejše družine. Tam je bilo mnogo otrok, med njimi zelo lepih deklet. Najlepše -so kupili in jih poslali potem v Carigrad. Revni starši so bili veseli, da so prišle njihove hčerke v hareme. Vsaka deklica je prišla najprej v takozvano haremsko pripravljalno šolo, kjer so jo izobrazili v plesih, petju, godbi, kuhanju, šivanju itd. Čim so dokončale to šolo, so postale zrele za harem, kjer so imele čez dan sicer vsaka svoje delo, vendar pa so kljub temu vživale gotovo svobodo. Tako so se smele neovirano sprehajati po palači in na vrtu, v mesto pa so smele le v spremstvu evnuhov. Tako so vživale svoje živH-ni* do 25. let.) starosti. Od tedaj jih niso več smatrali za mlade in so jih nadom^Sili z novimi. Toda, naj nihče ne misli, da so bile kratkomalo vržene na cesto in prepuščene samim sebi. Nasprotno, vsaki je bila zagotovljena njena bodočnost, pred-lio ie zapustila harem. Vsaka ženska je dobila odpravnino in njen bivši gospod se je trudil, da jih poskrbi ženina. Za dame, ki so bile odpuščene iz sultanovega harema, so poiskali večinoma odlične uradnike ali višje oficirje. In nikdar se ni pripetilo, da bi se ti gospodje pritoževali, da so dobili na ta način čedne žene z lepo doto. Ženski, ki je imela srečo, da je prišla v sultanov harem ali v harem kakega drugega visokega dostojanstvenika, ni bilo treba več skrbeti za njeno bodočnost. Zato so revnejši ljudje naravnost trudili, da bi oddali svoje hčer- ke v hareme. Kaj pa se je zgodilo po polomu turške države? Vsi haremi so bili razpuščeni, ženske postavljene na cesto, ne da bi jim kdo skušal poskrbeti dnevni zaslužek. Vse te ženske so polagoma morali-raznih drugih zabaviščih. »Le maiokteri se je posrečilo, da je dobila drugega moža. Večina je našla svoj kruh v barih in raznih drugih zabaviščih. Le malohteri Turek je vzel s seboj po dve ali več svoji miljenk, ko je bil prisiljen, da se je izselil iz države. Zanimivo je, da je bil zadnji posestnik harema pred končnim razpustom te institucije po Kemalpaši, neki Francoz. Ta bogati francoski trgovec je žive) dolga leta v Turčiji in je kupil harem za smešno nizko ceno od nekega Turka. V splošnem pa je Evropa v zmoti, ako misli, da so bile članice haremov neizobražene igračke v rokah svojih gospodarjev. Nasprotno, celo po absolviranju »pripravljalne* šole je bilo poskrbljeno za nadaljno izobrazbo. Znale so po več jezikov, imele obširno splošno zn.mjj in bile posebno dobro podkovane v •vetov-ni literaturi. Vsekakor so bile r t f go bolj srečne in so imele tudi udobnejše življenje, kakor moderne ženske. Spori Humor V delikatesno trgovino je stopil dobrodušen gospod in vprašal: »Ali imate sardine v olju?« — »Seveda, gospod!« — »Ali imate morda tudi sardine od tvrdke Pitschpein?« — »Seveda jih imamo!« — »Ali so kaj vredne?« — »To so vendar najboljša satdine na svetu!« »Me jako veseli, da slišim to iz vaših ust. Jaz sem namreč Pitschpein in sem vam hotel samo dokazati, kako krivico ste mi napravili, ko ste mi zadnjič pisali, da moje sardine niso nič vredne.« • »Oprostite, ali je današnji program v kinu dober?« je vprašal gospod vratarja. »Take neumnosti še nisem videl vse svoje življenje,« je odgovoril vratar. »Kaj? Vi se sami norčujete iz programa domačega kina. Ako povem to vašemu šefu, vam gotovo takoj odpove.« »To se je že pred pol ure zgodilo,« je rekel vratar. Mednarodne smuške in skakalne tekme v Bohinju. Kakor smo že poročali, se bodo vršile 2. februarja v Bohinju mednarodne smuške in skakalne tekme, katerih se bo udeležilo okrog 15 narodov. Vozili bodo posebni vlaki in bo vožnja polovična iz vseh postaj. Odhod iz Maribora bo 1. febr. ob 23. uri, povratek v Maribor 3. febr. ob 1. ponoči. Za uvedbo posebnega vlaka je potrebna prijava gotovega števila oseb in se bodo upoštevali samo prijavljena. Prijave pismeno, na mariborski zimsko-sportni podsavez, Maribor. Gosposka 24, ali ustmeno pri »Putniku« do 10. t. m. Posebni vlaki bodo vozili iz Zagreba, Ljubljane, Celovca in Beljaka. Iz mariborskega okoliša .-se lahko računa na dovoljno število priglašencev. Prijavijo se lahko vsi prijatelji zimskega športa. Slovenski drsalci na Češkem. Češka drsalna zveza priredi 11. in 12. januarja velike mednarodne drsalne tekme v Strbskem Plesu. Tekme se bodo vršile za prvenstvo Visoke Tatre v umetnem drsanju. — Dne 18. do 20. januarja bodo istotam drsalne tekme v umetnem drsanju za prvenstvo Evrope. Teh tekem se udeleže tudi slovenski drsalci Polo Svab (Ilirija) in Avčin (Ilirija). V razsod-niški zbor je Jug. zimska športna zveza deligirala zveznega sodnika gosp. Vodiška. Upamo, da bodo naši drsalci častno zastopali naš drsalni šport. Male športne vesti. Moravska Slavija (Brno) je igrala dne L jan. v Ha?gu in je bila poražena od tamkajšnje HFV 3:4 (2:2). —- Viktoria Žižkov (Praha) je podlegla v Solunu FC Aris 0:3 (0:1). — Nogometne tekme za državno prvenstvo v Jugoslaviji se začnejo dne 15. maja 1930. Pri zimskih športnih tekmah na Semmeringu je zmagal Josef Handl (Dunaj) nad Hoibauerjem (Dunaj). — Reprezentativni branilec Ivkovič je izstopil iz beograjske Jugoslavije. Zdi se, da je prišlo do spora med njimi in Jugoslavijo, ker je Ivkovič proti volji kluba sprejel mesto komisarja JNSa v beograjskem podsavezu. Medklubska tekma smučarskega kluba »Ljubljana«, ki bi se morala vršiti dne 6. januarja v Ljubljani, je radi neugodnih snežnih prilik odpovedana. Pač pa se bo 16. t. m. vršila v Planici smuška tekma na 12 km — za nad 18 let stare tekmovalce in smuški tek na progi 4 km za naraščajnike nad 14 let. Start ob 10. odnosno za naraščaj ob 11. uri pri koči smučarskega kluba Ljubljana pri Tamarju, — cilj istotam. Filmska tragedija u zraku Nad Tihim Oceanom se je v četrtek popoldne v višini 700 m blizu obale Los Angelesa odigrala strašna letalska nesreča. Dve letali Fox-Film družbe iz Holly\vooda sta trčili drugo ob drugega. Mrtvih je vseli 10 oseb, ki so bile v letalih: oba pilota, 7 filmskih operaterjev in režiser. Tretje letalo s padalom se je takoj vrnilo na letališče in poročalo o nesreči. 20 motornih čolnov je pohitelo na mesto nesreče. Našli so samo tri osebe, ki so očividno med padcem letal padle iz njih, dočim o letalih in ostalih osebah ni sledu. Režiser Kenneth Havks je bil mož filmske igralke Mary Astor. Kakor poročajo, so imeli namen, filma ti sceno, ki bi spominjala na smrt belgijskega finančnika Lfrvvensteina, ki je — kakor znano — padel v Rokavskcm zalivu iz letala. Senzacijonalna prazgodovinska najdba. Iz Tangerja poročajo, da so v Rio Martinu našli okostje dinozavra, ki ie dolgo 10 metrov in široko 2 m. Cenijo, da je o-kostje staro 300.000 let. Sodoma odkrita? — Po •poročilih iz Jeruzalema so 8 kilometrov severno od Mrtvega morja odkrili razvaline nekega starodavnega mesta. Splošno se domneva, da gre za svetopisemsko mesto Sodomo. Najdeni p'.ed meti izvirajo iz pričetka bronaste dobe. Kupuite srečke Državne razredne loterije pri ANTONU CIOLEŽ-U MARIBOR, Aleksandrova cesta štev. 42 * Žrebanje dne 1*. januarja 1930 Žrebanje dne 16. Januarja 1*30 Mihael Zevaco Beneška ljubimca Zgedevlnskl roman iz starih Benetk 263 Ob devetih je stopil v krčmo moški, ki se >'e ozrl naokrog, zagledal Skalabrina ter prisedel njemu nasproti. Oblečen je bil po mornarsko. »Prihajam, točno ob deveti uri,« je dejal. > Prav,« je odgovoril Skalabrino. »Ali ste pripravljeni?« »Sem; ali imate denar?« Skalabrino je pokazal s prstom na svoj usnjati pas. Mornarjev obraz se je razjasnil. »Potem pojdiva,« je dejal. Skalabrino je plačal večerjo in odšel z mornarjem. *Kako mislite napraviti?« je vprašal orjak, ko sta bila zunaj. “Pojdiva; videli boste,« sta stopala ob starih nabrežnih hišah. V luki so se nejasno dvigali obrisi državnih ladij, Črte njihovih jamborov in vrvi, zapletajoče sa na temnem nebu, in svetla okna zgradb na njih zadnjih delih, lesketajoča se v odsevih na morski površini. Mornar je krenil v neko hišo, šel v prvo nadstropje odprl vrata, stopil v izbo in prižgal svetilko. Na klopi je ležal zavoj iz debelega platna. »Včeraj sem prinesel to,« je dejal mornar. Skalabrino je odprl zavoj. V njem je bila popolna obleka za mornar.a njegove velikosti in postave. Preoblekel se je takoj. Nato je odpel svoj usnjati pas in ga vrgel mornarju (rekoč • »Poglejte, če je račun pravilen.« Mož je segel željno po pasu, odprl ga m začel skrbno šteti denar. v Natanko, bogme!« je vzkliknil čez malo časa. Skalabrino se ja bil med tem popolnoma preoblekel in izpremenil v mornarja beneške republike. »Kda; vkrcajo vojake?« »Ko se zdani,« je odgovoril mornar. »Dobro. Kako napraviva?« »Ne skrbite. Samo, ko pristaneva ... če bi vas kdo nagovoril, odgovorite tako kakor jaz . . . ali še bolje, ne recite ničesar ... A zdaj na pot, kajti po enajsti uri bi biia operacija nemogoča.« Mornar je spravil z zlatom napolnjen pas od plošče kamina, ki jih je moral med dnevom zrahljati: nato je stopil iz sobe in jo trikrat zaklenil. Zunaj sta se zopet napotila ob nabrežjih Mornar je obstal pred nekim čolnom. Sedci je vanj in Skalabrino je skočil za niinu Mornar je začel veslati naravnost proti vrsti državnih ladij. Čez cltset minut je pokazal Skalabrinu temno maso, rekoč: »To ;e admiralska ladja. K njej pristaneva.« Zdaj je položil Skalabrino roko na ramo svojega vodnika. »•Prijatelj, ali hočete dober svet?« »Le dajte mi ga.« "No dobro. Ko me spravite na ladjo, glejte, da pridete brž na suho, če morete, in nc vrnite se več nazaj.« Mož se je tiho nasmejal. »Hvala za vaš svet,« je dejali »Ravnal se bom po njem, tem bolj, ker mi pravi ravno tisto, kar sem si že sam položil na srce. Verjemite mi, da odpiram oči in jasno vidim.« Čolnič je držal ta hip pod gladom na zadnjem delu admiralske ladje. Nato je zavil ob boku spečcg? velikana ter pristal spredaj. Mornar je rahlo zažvižgal. Žvižg, podoben njegovemu, mu je odgovoril s krova v znamenje sporazumljenja s tovarišem. (Nadaljevanje sledi) POZOR! POZORI Kam pa, kam tako urnih korakov, pa ne, da bi imel — »silo«? Kaj ne, prav tako izgloda, ko da tuc goni »ta zadnja«, vendar pa se ml mudi le v gostilno k »STARI POŠTI«, katero je prevzel z Novim letom nov Dalmatinec. Tam dobiš najcenejše dnevno sveže morske ribe in res samo prvovrstna dalmatinska in tudi štajerska vina. Gostilničar se pa imenuje FRANJO CEIAR ki vsakomur toplo priporoča svojo gostilno »Pri stari pošti«, Maribor, nasproti glavnega kolodvora. Preprodajalci popust! Pošilja se na vse strani l Polskusfte naše nove pekarske Spedlalftete kakor: Štole a la cokosette, sijajne v okusu in trajne Samostanske rogljlilie jz francoskega te*ta , Pravi tirolski sadni kruh (st z* zamenjat * drugimi iidelki) v vsaki velikosti, trajen S «Ln,kl prepečenec v vseh oblikah, izvrstno čajno pecivo, veselje vsake gospodinje Pravi opatijski prapetenec, Izvrstnega okusa in naši vsestransko znani in priljubljeni orehovi rogljiikl, poiunjski upognjenci In vinske palCicOi vanJasti kolaCl itd. Pekarna Schmid, Maribor, Jurflteva ulica 6 SIKTI v T&i9ftorr*rffirirvw38. Mlad gospod se sprejme na hrano in stanovanje. — Tattenbachova 30, pritličje levo 5. 13 Sobo, opremljeno, električna luč, strogo separirana v vili, oddam s 15. januarjem za 250 Din. Vprašati Čopova ulica 10. 20 Gostilna Lacheiner-Starman v soboto, dne 4. t. m. vsfcka ___ domačih, jeternih in krvavih klobas. Se priporoča Rado. 14 Malo posestvo ugodno na prodaj. Eno uro od glavnega kolodvora. Naslov v upravi »Večernika«._________16 Soliden mladenič išče sobo, po možnosti v bližini koroškega kolodvora. Naslov v upravi. 19 Celo, klarinet in flavta, svršnik in havelok prodam. Naslov v upravi lista. 15 Hiša v Celja, dvonadstropna v sredini mesta z velikim skladiščem, trgovsko pisarno in lepim vrtom se proda. Potreben kapital 750.000 Din. Posredovalci izključeni. — Ponudbe pod šifro: »Dobičkanosna hiša« na upravo »Večernika«. 3344 Jako dobri šivalni stroj »Singer« na prodaj. Betnavska c. 67, Rupnik. 3 Kdor bi naučil dva fanta privatno valček v Mariboru. Ponudbe z navedbo honorarja pod »Valček« na upravo lista._____________________________4 Kolesarji pozor! Zima je tu! Priha- 3'a ^as’ k° k° *re^a oddati vaše kolov popolno oskrbo in shrambo čez zimo. V istem Času se vam nudi prilika, da daste vaše kolo temeljito popraviti Generalno popravilo z emajlacijo na 180 stopinj vročine potom električne peči, poniklanje ter temeljito očiščenje in brušenje vseh krogljičnih ležajev/ tako, da postane kolo z malimi izdatki zopet novo. Zadostuje dopisnica, da pridem po kolo na dom.. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14, nasproti Narodnega doma. 3009 M a trače, otomane, vse tapetniške izdelke in popravila iz vršuje po najnižji oeni tapetnik Ferdo Kuhar, Gosposka ulica 4-_________________8 Žimnice, otomani, divani, posteljni vložki, afrik, konjska žima in vse predelave v in izven hiše pri J. Mandl, tapetništvo, Gosposka 36.____________________________3257 TrbovHskl premog in suha drva se dobi v trgovini meš. blaga Ivan Slavinec, Betnavska c. 21. 24 Domače klobase, (prekajene), krapi, pojedina zajcev, pekersko In ljutomersko vino. Mariborski dvor, 'Oset. 25 lesna trgovina priporoči trojo bogato zalogo bukovih Hi mehkih dr*, kakor tudi premog iz Trbovelj ter Josip Govedli Maribor, PreSemova ul. 19 to Zabukovcev. Maka centi Totaaposrtreiba! 3 besede Altvater Gessler JSgerdorf naibollii rastlinski liker se v Jugoslaviji povsod dobi ZMtopstvo: , Maribor, Stolna 5 'ŠTAMPILJK' kT. SOKLIČ, Prodam dobro ohranjen čevljarski »Singer« stroj za 1.600 Din. Aleksandrova cesta št. 24. 21 Starejša gospa išče pri starejšem gospodu ali dami skupno stanovanje. Pomagala bi tudi pri hišnem delu. Ponudbe na upravo lista pod »Poštena«. 26 Učenko in gospodično za belo perilo sprejme 'Atelje Rupnik. Slovenska ul. 20.______________________ 22 Opremljeno sobo tik kolodvora, oddam. Aleksandrova 48 I. n. o= Oddam dvosobno stanovanje proti posojilu 10.000 Din. Naslov v u-pravi lista. 23 Stanovanja, solnčna z 2—3 sobami oddam, Maribor, Smetanova ul. 54. 11 Učenec za manufakfamo trgovino v Mariboru se takoj sprejme. Ponudbe pod »1930« na upravo lista. 12 Športniki! Drsalke brusi in ponikla najbolje in najceneje, mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14. eno In dvosedežne nudi najugodneje galanterijska trgovina Drago Rosina Maribor, Valrlajika ulica lazinUal Plai l se je pozabil na Mm lip vi um. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi na policiji. Miitesel! OTVORITVENO NAZNANILO 1 Cenjenemu občinstvu vljudno nazna-njam, da sem otvoril v Magdalenski ul. 33 mm m zii m m t in prosim cenj. občinstvo za naklonjenost. Potrudil se bom s solidno in točno postrežbo, kakor zmernimi cenami cenj. ob. činstvo v vsakem oziru zadovoljiti. Se priporoča Ferdo Kosem, brivski salon za dame in gospode 92 Maribor, Magdalenska ul. 33 Nove spalne in jedilne sobe najmodernejše uzorce po konkurenčnih cenah prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova 48. 24 Sobo, snažno in solnčno z eno ali dvema posteljama z uporabo kopalnice, s posebnim vhodom, oddam. Naslov v upravi »Večernika«. 27 !ODOL Kalodont, Clorodont, Pebeco i. t. d. nudi najugodneje in kap! ODOL steklenice. Galanterijska trgovina Drago ROSINA Vetrinjska ulica št, 26 ——0—0——— Potrt od žalosti naznanjam prebridko vest, da je moja dobra ženica TOčka Vodenik po dolgotrajni bolezni danes ob 4. uri umna. Truplo pokojnice se bode dne 6: t. m. ob 15. uri v hiši žalosti, Frančiškanska ulica 21, blagoslovilo in ob pol 16. uri na pokopališču v Limbušu potožilo k večnemu počitku. Maribor, dne 4. januarja 1930. 30 Škoon Vodenik. TOVARNA OLASBH. IN OftAMOFONOV TAL Diplomirani optik z državnim izpitom r »ofTELN , I MARfem GOSPOSKA S ............ Oramofoni od Din 388 — dali« Mandoline . . 136_ „ Violine_______________________at-____________________ Čutare " ’ " Tiombe ‘ Z * Mtotiaraoii , , 85— " PRODAJALNA: TRG SVOBODE Nova Scfcorbauaaovo agradba KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM reglstrovana zadruga z neomejeno zaveso Centrala: LJUBLJANA Podružnica: MARIBOR, SlomSkov trg 3 Sprejema: Vloge na knjižice in tekoči račun in jih obrestuje brez odpovedi po 6«/0, proti trimesečni odpovedi po 7l/*V0 brez odbitka rentnega davka« Jamstvo za. vse vloge presega večkratno vrednost vlog, iz česar je razvidno, da je denar pri zadrugi popolnoma varno naložen. Da|e: Posojila na vknjižbo, proti poroštvu, zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Stanle vlog: Din 30,000.000"— Rezervni zaklad: Din 500.000"— fedaia Konzorcij »Jutra« * Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavni Stanko QetpJr * Maribor*