GLAS NARODA
Listslotfeffskih flelavcevr Ameriki,
— Sm«< O— Hatter Binciii Htk. 1»4« »t tht Pm* Offl« m Nw Iwfc. N. 1, mmšmr id af Cmgnm af ianb M 1«1».
No. 89. -
V
(Telephone: CHelsea 3-1242)
ki int.
NEW YORK, MONDAY, MAY 10, 1943. — PONEDEL JEK, 10. MAJA, 1943.
VOLUME LL — LETNIK LL
BOJI SE BLIŽAJO KONCU
Včeraj je bilo iz glavnega stana v Tuniziji uradno naznanjeno, da je bilo od petka do nedelje vjetih nad 50,000 Nemcev in Italijanov. Poročilo pravi, da je med ujetnliki največ Nemcev. Ameri kanci so vjeli tri nemške generale, Angleži pa enega.
Severno od T muza, se je nemška 15. oklopna divizija podala angleški sedmi aklopni diviziji. Petnajstu nemška divizija je bih* najboljša divizija fadauaršala Rommela in «e je borila dve leti v vseli bojih v Afriki. Angleška sedma oklo-pna divizija pa je del Montgo-anervjeve osme armade, ki je gnala Rommelavo -armado iz Kgipta celo pot ob obrežju Sredozemskega morja v Tunizijo.
Alžirski radio naznanja, da se kampanja v Tuniziji bliža koncu in da Amerlkanci, Angleži in Francozi naglo napredujejo in da se Nemci in Italijani predajajo. Večje skupine nemških in italjanskih vojakov med Bizerto in Tunizom so obkoljene in se bodo morale poda. ti ali pa bodo pobite.
Včeraj ni bilo v Tuniziji videti v zraku nobenega nemškega aeroplana in izgleda, kot da se je nemška zračna sila popolnoma umaknila iz bojev iai je na njeno mesto prišla angleška vojna mornarica.
Ostanki Rommelove armade so umikajo na polotok Bon, zavezniški aeropjani pa jih neusmiljeno zasledujejo. Angleške bojne ladje so bombardirale l>oglavitno pristanišče na polotoku Kelibijo.
Afrika od časa Napoleona ni videla tako velikih bojev. Na-l»oleonova armada je bila sioer Uničena, toda sedanja nemška in italijanska armada je mnogo večja in čaika jo popolno uničenje. iZa voznik i sovražne vojake ali love ali pa streljajo, ako {■>e jim postavijo v bran.
Medtem ko Amerikanei, Angleži in Francozi zadajajo sovražniku hude vdarce na kopnem, angleški ru&ilci in druge lahke ladje straiijo celo tuni-ško obal, da Nemci in Italijani ne bi mogli pcfbegniti. Toda o-paziti ni nobenega transportnega pa mika, iki bi vozil vojake, le tu in tam so angleške (bojne ladje našle kak čoln, v katerem so skušali Nemci ali Italjani pobegniti.
Nemški generali, ki so jili A-»nerikanci vjeli. so: Weber Manteuffel in Krause; Angleži pa so vjeli generala Boro-wietz-*.
Skozi Stockholm prihaja tz Berlina poročilo, ki pravi, da sta iz Tumi a je odpotovala feldmaršal Erwin Rommel in general Dietlof von Arnim. Poročilo pa ne pove. kjer se sedaj nahajata.
i
Berlinski dopisnik «tockholm_ skega lista Dagens Nvbeter poroča, da oshški armadi na Bon polotoku v Tuniziji, sedaj poveljuje italjanski general Giovanni Mies se.
Nad 400 ameriških aeroplanov, med njumi mnogo letečih trdnjav, je včeraj napadlo veliko italjan&ko pristanišče Paler, ino na Siciliji. V pristanišču je nastalo mnogo požarov, ki jih je bilo mogoče videti na razdaljo 50 mffj.
Zadnje radijtdro poročilo naznanja, da je bilo od petka v tTumiziji vjetih 64.000 Nemcev in Italjamov, 42,000 pa jth je bMo ribitih.
Iz Jugoslavije
Poroča Office of War Information. Watelriaigton, D. G.
JUG-OSLOV. DUAKI SE UPIRAJO
Washington. — Od nacistov kontrolirani beogra j ski list Novo Vreme, je pred kratkim poročal, da so po daljšem presledku geri 1-aki boji zopet zagoreli v Srbiji, v bližini Požarevca. Pa-triotični guerilci so pod vodstvom dijakov, katere list obtožuje, da s svojimi oddelki borbenih Jugoslovanov sabotirajo "novi red", katerega os išče skuša s tolikim trudom uvesti na Balkan.
Glasom brzojavke, objavljene v listu Novo Vreme, katero je prejel OWI so organizirale o-
Poglavnik prenovi vlado
_ Washington. — Najnovejše spremembe v hrvaški kvizlin-ški vladi govore o težavah po-glavnika in njegovega režima. Nedavno je poglavnlk imenoval za ministru prava dr. Jožef Du-mandžč-a ki je prevzel posle dr. Andrija Artukoviča, zdaj ministra za zunanje zadeve. U-tetaška organizacija je izgubila svojega generalnega tajnika dr. Scholtz-a, ki je postal državni svetnik. Njegov naslednik kot generalni tajnik je dr. Sušič kakor trde poročila, ki jili je dobil OWI.	•
fcupacij^e čete več kazenskih pohodov proti tem nevidnim patriotskim oddelkom. Ponavadi trpe pod njimi največ miroljubni domačini, osumljeni, da pomagajo patriotom, dočim se guerilci umaknejo globlje v go. Te in zvabijo za seboj vojaštvo
VEST IZ LJUBLJANE
Ustanovitev korporacij za Ljubljansko pokrajino
V mesecu decembru se je sestala v Ljubljani ko r po racija svobodnih profesij in umetnikov za LjriWjan-sko pokrajino.
osišča, nakar mu prekinejo zve zo z izhodiščem in jih tako nevtralizirajo.
Dvoje smrtnih obsodb v škandalu na Hrvaškem
Washington. — Švedski časopis Svendska Dagbladet objavlja brzojavko, katero je prejel OWI, ki poroča o 'i veliki senzaciji" v zasedeni Jugoslaviji zaradi obsodbe dveh vladnih uradnikov, obtoženih izsiljevanja v velikem dbsegn in tihotapstvo z valutami." Švedsko poročilo daje i riven a "sekretarja Havraneka v finančnem mili isterstvu in Kolaka, šefa oddelka v zunanjem minister-stvu."
V brzojavki Švedskemu listu Uppsala Ny* Tidning je rečeno, da je hrvaška policija, katero kontrolirajo nacisti, izjavila, da bodo sorodniki oseb, ki so "nevarnfe za javni mir in red' mogle biti poslane v koncentracijska iaboriSča, a njihovo imetje zaplenjeno.
Su&a v zahodni in osrednji Jugoslaviji
Washington. — Glasom brzojavke, katero je prejel švedski časopis D agens Nvbeiter in preko njega OWI, je huda suša zadela široke predele zahodne in osrednje Jugoslavije, tako da se je bati "poljedelske katastrofe". Vsi ribniki in močvirja v tem ozemlju so se popolnoma osušila, pravi poročilo, ki doda-je, da "take suše ob tem letnem čaisu še nikdo ni doživel."
Jugoslovanski časopis, ki ga je dobil v roke OWI pravi, da so bili meščani Sarajeva "še zadnjič" opozorjeni na to, da morajo odstraniti iz podstrešja vse gorljive snovi, ter da morajo urediti domača siklonišča aH pa izkopati jarke na dvoriščih in po vrtih. Časopis svari, da bodo oni, ki se ne bi pokorili "kaiznovani z zaporom ali težkimi globami."
Predsednik je bil ing. Pirkma-jer, odlbor pa naslednji:
Dr. Andrej Kuhar in Stanko Knez. pod-odbor za pravo »n trgovino.
Dr. Anton Raje in dr. Kmet, pod-odbor zdravnikov.
Ing. Boleslav Likar, tehnični pod-odbor.
Dr. Branko Vroon in prof. t>aša Santelj, pod-odbor ume-nikov.	(JIC.)
Uspehi pri Novorosisku
Poročilo iz Moskve naznanja, da so Rusi v enem tednu uničili 930 nemških aeroplanov, sami pa so jih izgubili 235. — Rdeča armada je zdrobila vse nemške protinapade v bližini Novorosiska. -----------
VAŽEN ADAMIČEV SESTANEK V WASHINGTONU
Ohcašro. — (SAXS)—Louis Adamič, častili predsednik Slovenskega ameriškega narodnega sveta, je imel 5. in C. maja važno konferenco v Washing-tonu, D. C., z državnim podanikom SuHinerjem Wellesom in z uradniki Office of War Info rrnation in Office of Strategic Services. Razgovor je bil v zvotzi z interesi Slovencev v stan domovini.
SREČANJE MED AMERIKANCI IN ANGLEŽI
Ruski aeroplani so tudi bonu bardirali železniška križišča in postaje za nentško fronto. Tako je bito uničenih več vlakov z vojnim materjalom v Brian-sku, Poltavi, Kirovu, Belgoro-du in po drugih mestih.
Na Kavkazu Rusi napadajo ob Črnem in Azovskem morju. Potopljenih je ibilo 10 osiških ladij, ki so najbrže skušale prepeljati vojaštvo s Kavkaza na Krim. Rusko opoldansko poročilo naznanja, da je bil včeraj v Ornem morju potopljen en nemški transprotni parnik.
Rdeča armada je v ofenzivi na celi fronti| Na osrednji fronti pri Smolensku so ruski aeroplani razbili 40 osiških železniških voz. Štiri lokomotive, dva aeroplana in 35 trukov.
MUSSOLINI JE BIL SPET NA BALKONU
London, 5. maja. — Benito 'Mussolini, ki je spet govoril z balkona palače Veqgcije, je I- H. Barth. talijanom alj boljše fašistom,	n-T -
ki so ga prišli poslušat, zatrdil, da s« bo Italija zopet povrnila v Afriko. Tozadevno poročilo
je dal rimski radijo.
Poročilo povzeto po rimskem radiju dalje pravi, da je bil Mnssolini sprejet in pozdravljen z navdšenjeni in prisr-STČnostjo, ki se je izražala v vzkikih, "Duče, Duče!" S temi vzkliki so ga pozdravili, ko je stopil na balkon, da zapri seže nove člane direktorata fašisti.
Raba sulfanilamide v Rusiji čne stranke.
Dr. Vladimir Lebenko, kirurgi "Pred devetimi leti" je de-Prvega moskovskega zdravni.]jal Mussolini, "je bil s te<*a
Ameriški Segt. Joseph Randall iz State Center, Iowa (desno) in Sgt- William Brown iz Anglije se jKjadravita •ia cesti, 'kjer sta se nujni armadi združili v Tuniziji.
General Barth je tudi izgu-i bil življenje pri letalski nesreči na Islandiji
Washington. D. C. — Vojni department j<f naznanil, da je bil med 14 osebami, ki so izgubile življenje, ko je treščilo na tla v Islandiji letalo, v katerem se je vozil general Andrews, tudi brigadni general Charles
škega instituta, je dal konvenciji American Neurological As-f?ociation poročiiVi, v katerem je navedeno, da je takozvana sulfanilamida ali okrajšano sulfa, pomagal zmanjšati smrtne slučaje med ruskimi vojaki ranjenimi na fronti v toliko, da zdaj umrje komaj 15% ranjencev, dočim jih je v zadnji in v prejšnjih vojnah pomrlo od 60 do 70 odstotkov.
'Velika medikalna vrednota sulfe je pa še posebno vidma pri zdravljenju ranjencev, ki so zadcfoili Idbanjske poškodbe.
Konvencija omenjene asociacije se je vršila v New Yorku pretekli teden.
Bolgarske šole zaprte iz "varnostnih" razlogov
Washington. — OWI je pred kratkim prejel poročilo rimskega poročevalca švedskega lista Stockholm Tidningen, glasom katerega so bile bolgarske šole zaprte dne 1. maja iz "varnostnih razlogov". Švedski li>*t pravi, da je to "mnogo bolj zgodaj kot ponavadi" in da se
balkona naznanjen zaključek afriške kampanje in varite v italijanskega imperija. Ta stvar pa še vsekakor ni končana spričo sedanje situacije, ker Italija je nesmrtna in mi moramo zina-gati."
Mussolini je ob koncu svojega govora postal tako razburjen, da je pri svojih zaključnih besedah glasno vpil, da Italija b« zmagala.
Najvišja prestolica
La Paz, prestolnica republike Bolivija ima 1*2,000 čevljev morske višine in je zato najvišja prestolica na svetu.
Angleško prodilo o zračnih izgubah v mesecu aprilu
Poročilo United Pressa. povzeto po londonskem radiju, navaja, da so osiščniki izgubili tekom meseca aprila letos 633 letal v Severni Afriki, med tem. ko je RAF zgubila samo 336 letal v napadih na evropski (kontinent.
Približne izgube so zabeležene v naslednjem redu:
to dozdaj še ni dogodilo v vsem poteku te vojne.
Bolgarija ima vlado stražarja v skrajnem jugovzhodnem ko*u Evrope in mora biti pripravljena na vse. Vojn« živcev proti Bolgarom je postala bolj napeta. Poleg Španije, je Bolgarija edini postranski vbod, skozi katerega bi zavezniki mogli vdreti v Evropo," pravi ^Stockholm Tidningen.
Izgribe v evropskem vojnem teatru—RA1F., 336 letal; nemška Luftwaffe, 74 letal.
Izjgnbe na Srednjem Vzhodu —RAlF., tri letala; osiščnikl pa 32 letal.
Izgtibe v Severni Afriki — zavezniki, 195 letal; osiščniki, 633 letal.
Izgube v Indiji in na Burmi— RAF., devet letal; Japonci pa enajst letal.
Barth, Tfl je M	let, Te
bil načelnik Andrew so ve ga generalnega štaba. Njegov oče je bil tudi general v ameriški armadi.
Generalni poročnik in poveljnik ameriških čet na evropskem kontinentu. Frank M. Andrews, ki je zgubil življenje v tej letalski nesreči, je bil nadomeščen po generalnemu majorju, William S. Key.ju.
V tej nezgodi je našel smrt tudi ameriški metodistični nadškof Leonard, ki se je nahajal na kontinentu z namenom, da poseti ameriške fante v Angliji, na Irskem in v Islandiji, kjer je padlo letalo na tla in se razbilo. Nadškof Leonard je pasti-roval v okrožju Buffalo do leta 1932, odtlej naprej pa je bil za nadškofa v Pittsburgh u. Pa.
Vse ostale žrtve nesreče so bili ameriški vojaški častniki, ter časnikar Morrow Krum iz Ohicaga. Od vseh oseb, ki so bile v letalu, je ostal živ samo štabni narednik George A. Ei-fel iz Columbusa. Ohio.
ŽIVILSKI POLOŽAJ V MESTU NEW YORKU
New York, 7. maja. — Poročilo konii^rja za živilske trge v New Yorku, ki .je'bilo objavljeno včeraj, podaja približno sliko živilske situacije v tej ogronmi veleiiie-trapoli. kajti iz poročila Mr. Daniela P. Wooleyja je razvidno, da prihaja sedaj na tri glavne farmarske trge v New Yorku komaj četrtino ikoličine živil, ki so bile navadno dostavljane na te trge.
Tekom preteklega
mesecas
je dojal-Wooliftjv je bilo pripeljanih 308 tovorov ži veznih produktov na tri glavne marke-te ali trge, ki so, Gausevoort Market, na vzhodni nižji strani mesta; Bronx Terminal Market in Brooklyn Terminal Market. V aprilu leta 1942 je bilo na te trge pripeljanih 1205 tovorov ali dovozov živeža.
Posebno občutno je v mestu pomanjkanje krompirja. V lanskem aprilu je bilo dostavljenega v mesto več kot štiri in pol milijone funtov krompirja. Letos pa je bilo pripeljanega na tri glavne trge samo 212,200 funtov krompirja.
Farmarji dolžijo hudo zimo za pomanjkanje živil v tem času leta.
Živilski vešča k i pa so mnenja, da farmarji nočejo dostavljati živil zato. ker se nahajajo na vseh trgih inšpektorji
OPA., ki pasu jo, da..«auie-lušijp
stropne cene. Farmarji radi tega najbrž raje prodajajo svoje produkte nelegalnim tržiščem, za katere nakupujejo živila posebni agentje, ki plačajo farmarjem višje cene, nego so dovoljene po OP A administraciji.
Pritožbe pa so prišle tudi proti županu La Guardiji, ker je dovolil, da je bila zadnja dostava krompirja dana na razpolago samo mestnim tržiščem, medtem, ko na ostalih trgih ni bilo moč dobiti nobenega krompirja. Poseben odbor, sestavljen iz predstavnikov delavskih u-nij in manjših razpečevalcev živil. kakor tudi večjih verižnih in drugih trgovin, je sestavil >n poslal županu brzojavko, v kateri apelira nanj naj skuša v bodočnosti poskrbeti da bodn mestu dostavljena živila bolj pravično razdeljena.
Devet žensk rešenih na morju
London, 5. maja. — Devet angleškiii žensk, ki so bile na poti v Amglijo, da tamkaj dobe delo v: vojni industriji, je bilo te dni pripeljanih v neki brit-ski pristan zaeno z 56 člani posadke holandske trgovske ladje, ki je bila torpedi rana na morju. Brodolomu-e, ki so se rešili je našla na morju majhna angleška korveta. kakor pravi poroči lo admirali tete.
Ubogi kvizlingi!
London, 5. maja. (ONA). — švedski novinar Obroča, da je pred kratkim obhajal svoj 71. rojstni dan Emil Hacha, lutkar ski predsednik takozvanega protektorata Češke in Mo-ravije, ter je pri gostiji, ki so mil jo priredili ob tej priliki, bil bolj podoben mrliču nego živemu človeku.
V knjigi, ki je ravno izšla, pi_ se Gosta Block, da je bila tista
moritvami in vse izgleda, da da se Hess ova družina nahaja
U WMAJ vmt KOT
2 na dan dobiraU..,
C 'GLAS NAR ODA" |
PO POSTI NARAVNOST NA DOM :(h»iMil mK mMJ 1» pramlkt
Pitajte, kar vas zanima ~
na Škotskem.
Na slično vprašanje Thoma
v j&ornici lansko leto, je bil dan odgovor, da He&sova žena sploh ni v Angliji, ter da ni niti misliti nato, da bi se ji dovolilo priti tja. •
Radijsko omrežje NBC pa zdaj poroča sledeče:
Britska javnost ugiblje kaj naj pomeni naznanilo, oziroma omemba v zbornici glede Hes-sove družine. Ali je bivši Hitlerjevi deputij res dobil svojo družino k sebi!
Vsakdanji brit-ški človek, kakor tudi večina uradništva pri vladi, je pa še bolj radovedna če se za vzdrževanje Hess a in njegove družine uporablja njegovo vrednost v papirjih, ki jrli je prinesel s seboj.
Vprašanje laborita Thorpa, naslovljeno na Churchilla se smatra, kot potrditev dejstva, ,da se Hessova družina nahaja res na Angleškem. Objava tega faikta je angleško publiko zelo presenetila, pravi NBC omrežje.
London, 6. maja. — William | J. Thorpe, Iaiborit, je v nižji zbornici predložil vprašanje, vi katerem je bilo namignjeno da se nahaja v Angliji žena oziroma družina Rudolfa Hessa .ki je priletel z letalom v Anglijo' v letu 1941. ter po nesreči pri-1 stal na Škotskem in je bil po-j tem obdržan kot vojni ujetnik' na Amgleškem.
Thornovo pisano vpraisanje, katero jo Jbilo predloženo pre. mierju Churchillu, zahteva pojasnila, če rabi Hess za vzdrževanje sebe in svoje družine, ki je sedaj v Angliji, tistih petnajst tisoč funtov, ($60,000) katere je prinesel s seboj v vrednostnih papirjih, ko je pristal t
gostija bolj podobna pogrebu nego slavnosti rojstnega dne.
'Block tudi piše, da se Nemcem ni posrečilo zatneti odpora češkega ljudstva s terorjem in moritvami in vse izgleda,. da postajajo Nemci žrtve svojih lastnih metod, kajti med njimi se širi nervoza in duševna potrtost.
HESSOVA DRUŽINA V ANGLIJI
F ftlTATELJIl Prosimo, poglejU ba 1 I! itevilke 9 v naslova ta dan, ko | I Va»' ^ a poteče. V teh časih I I sp. % % ^anja cen, potrebu-j je i \ \ kovanje. Skuhajte || Imet, c ^ vnapre^plačančj
ZA NEMCE NI DUNKIRKA
V p^tek popoldne so po radio prihajala poročila o zavezni-- ki h uspehih v Tuniziji. Sredi kakega programa je bilo nazna-t fieno, da so. Angl«ži v predmestjih Tuniza, da so že t t^ku boji po mestnih ulioah. Kmalu zatem je radio postaja naznanila, da je general Eisenhower sporočil, da so Amerikanei zavzeli Bizerto.
Poročila so priliajala vsevprek po radiju, po kalblu in po hrczžčnem brzojavu. Iz teh poročil je vsakdo mogel sklepati, kiiko naglo slede dogodki eden dragemu. Pozneje je bilo naznanjeno, da so Amerikanei zavzeli Bizerto pet minut prej, predno ^o Angleži zavzeli Tuniz.
Amerikanei so vkorakali v Bizerto v petek popoldne ob 4.15, Angleži pa so zavzeli Trni iz ob 4.20.
Za vojaške strokovnjake je prišel padec Bize/te in Tuniza en teden prej, kot pa so domnevali. Tunizija je sedaj za osi-šee izgubi jena; zavezniške armade bodo sedaj imele samo še nalogo iztrebiti posamezne oddelke osiških armad, ki se skrivajo, ali pa bore po hribih. Osiska armada je presekana na dvo-o. En del armade se nattaja v predelu med Tunizom na juga m med Bazerto na severu ob Sredozemskem morjju; dragi del, užno od Tuniza, pa beži po ozkih cestah v severovzhodni smeri 1K> Bon polotoku.
Prava bitka za Tunizijo se je pričela 10. marca, ko je an-•Ješka osma armada pod generalom Montgomeryjem pričela azbijati Mareth črto na južnem koncu Tunizije.
Dan pred padcem Bizerte so Amerikanei na razdaljo devet milj prvič zagledali rdeče hiše Bizerte. V enem dnevu so napredovali še zadnjih devet milj in korakali v mesto.
Malo prej, predno so Angled! vdrli v Tuniz, so zavzeli Le Bardo, štiri milje pred Tunizom in kjer je imel svoj dom ttrni-Iki bej. kateremu so Nemci pred nekaj dnevi nadeli ime kralj Tuniz je.
Splošni napad na Bizerto in Tuniz so zavezniki pričeli 6 trahovitim artilerijskim ognjem. Več tisoč topov je pričelo naenkrat grmeti, več tisoč aeroplanov je bombardiralo in obstreljevalo osiške postojamke v ozadju. Nek poročevalec pravi, da 70 bila bomfbardirana vsaka ped zemlje, ki eo jo držale osiake armade,	'
Vrhovni poveljnik zavezniških armad general sir Harold R. L. G. Alexander je v svojem dnevnem povelju med drugim rekel: "Storili ste svojo• dolžnost, sedaj pa boste dobili svoje i-lačilo . . - Dosegli smo zadnjo fazo kampanje. Zbrali smo svoje zmagovite armade in bomo sedaj pognali sovražnika v mor-> . . . V tem boju bomo zmagali in dobili bomo celo severno Afriko . . . Naprej do zmage!"
Pred nekaj tedni je osiška armada v Tuniziji štela okoli Hi0,000 vojakov. Od tedaj jih je bilo mnogo ubitih, od 4000 do r>r00 — kot pravijo poročila — pa jih je pobegnilo čez morje
in največ častnikov.
Največja oeuška armada ibeži po Bon polotoku proti rtu i^ega imen® na skrajnem koncu polotoka. Zavezniški aeropla-ni neusmiljeno bombardirajo ibežeee Nemce in Italjane. .
Od Bon rta je najkrajša pot na Sicilijo, toda na celem polotoku ni niti enega primernega pristanišča %& kako večjo ladjo. Zato je bežeča armada zašla v past, v kateri mora poginiti ali pa se podati. Dusiirirka za to armado ni.
0 -L'ka armada bi se megla umakniti samo iz Bizerte in ■n ' toda >edaj je prepozno. Ako 'bi Nemci ali I tal j ni še
- li .^-»egiiiti na ladjah, jih "bodo zavezniški aeropjani po-1 . jj.
Za Ncm.'o in Italjane nd Ehmkirka, temveč samo predaja
fW9tf TORPEDO scum
t^ SPISANA V ANGLEŠČINI
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO
CiiilillUliliiillHHilllilililllUtlllUlItillHII
V^^	Združeni narodi potre-
G „ -	bujejo ves odvisni ži-
aiQcn vež,kigajemogočepri
delati v Ameriki . . .
ENCYCLOPEDIA Vsak lahko nekoliko
Cena knjige:	pomaSa' mu * mo
goče letos obdelati
tf? O CA	1 VICTORY VRT
*P VDU	Pripravite se za to de-
_lo že sedaj!_
V LIČNI IN TRPEŽNI PLATNENI Tukaj Je < eni aaml knjigi VSE, VEZAVI	KAR VAM JE TREBA VEDETI O
TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! Skoro 1400 strani —	lO.OOO flankm? vam podrobno poja-
rjezn oiji,	™ • vrtnarstvu, • saditvi in
/OU Bila sejanju, o gnojenju In «akxM vrta.
Najnovejše p a Je VRTNARSTVO
Popolni voditelj za vat	ZBanJ®: T4®* J*
J	uničevanje škodljivcev, Kajenje div-
vojni vrt.	J^ natua, nove acitaiine evetiie! —
Jfr	Abeeedno kazalo van pove takoj.
Popolna vsaka beseda, vsaka stran,	kar 4r,ite- Prirejeno sa vsako ponebje
vsaka slika — mnogo NOVE snovi	v Mrnienih državah, sa vsako remije
novih ilustracij!	te vsako sezono.
F.OINA VRTNARSKA ENCIKLO J?!?*!**	U ° ^^
PEDUA ZA DOMAČO POTREBO! M0UR' B- S- A- poznana aseba v Nil visokih besed — vse Je jaaao, raz- vrtnarstvu, U ga eenije vrtnarski U-
I'lMW ft two* ^	V^filprfa*	1
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Štafet	New York, N. Y.
^yi. ID'- •' r . !»	—:-r=— . < 1 —	'	1
Kadar se zločincem in razbojnikom bliža kazen, tedaj se hočejo kazati blazne, da uteee-jo kazni Hitler, ki je največji zločinec in morilec vseh časov, bi tudi rad ušel zasluženi kazni ter že prihajajo poročila o njegovih *ivčtyb napadih.
j« izučil znanstvenega zločin« atva.in mučenja ter krutosti.
Teko izšolan je pomenil za nacije veliko vrednost in j« tudi kmalu postal prominen/ten. Ponašati se je mogel, s tem, da je pripadal nacijski stranki, k 8S četam in de pregunjacem Židov v Avstriji še pred letom 1038. Sodeloval je tudi pri prevratu. ki je dovedel do umora Dolliu&sa.
Ko je Hitler prikorakal v Avstrijo, je 'bil gauieiter in je uvedel svoj poseben naeiji za smehovanj-a židov, kateri so morali pometati ulice po Dunaju, čistiti avte naeijem in predvajati na ulicah akrobacije za zabavo ljudem.
Julius Strcicher mu je Čestital na njegovih aktivnostih, kot dim jski gauleiter in pobijalec židov. Kljub jijegovim velikim za>lug"=im za nacije pa je bil za nekaj časa odstavljen, ker je preveč pil.
Dane? pa je spet n a trdnem pri nacijih, ki so ga imenovali za gauleiterja v Liibinu — to je , tisti strahotni kraj, kjer 14 znanstveno'' in drugače pobijajo
■	mase Židov in Poljakov, katere gonijo skupaj v ta kraj, k3-
i kor govedo.
•	Njegovo ime pomeni .strah in . grozo, smrt, make m počasno
-	umiranje v skrajni bedi iri la-|koti za stotisoče, ki so pripeljani v Lublin iz vseh krajev Ev-
■	rope in po?ebno pa še iz Polj-
•	ske.
On je tisti "znanstveni^'* iz gestapovske šole. ki si je omislil masno ubijajije človee-kih
■	bitij s pomočjo plina v okrožju Liiblina in Zamosca, kjer je postavljen za gestapovfiiega načelnika in glavnega rablja, ka-
-	terega povelja izvršujejo nacij-i ske beštije. ki so bile nalašč
zato izšolane.
V svojem krvavem poslu je cinično praktičen, ker vse krep-' kejše moške, ženske in otroike posije v Rajh v snžnost.
To nam kaze k2kšni podli kai-akterji se zamorejo izcimiti iz potujčenih janičarjev katere. ' gakoli naroda. -
i Opis te zveri v človeški podobi sem povzela po publikaciji: "Poland Fights", katero izdaja "Polish Labor Grouip."
Gornjemu priimku je trdba dodati samo strešico na c, pa imamo pred seboj Slovenca. . . Enega od tistih zgubljenih sinov slovenske krvi, ki so se pod staro Avstrijo ponemeili in s tem zgubili svojo narodnost in vse kar more dobrega in ple-| men i tega človeku dajati (zavest, da pripada k gotovemu narodu. , Vsi narodi imajo take svoje , zgubljene črne ovce in za nas Slovence je čudno, da jih nima-j mo obilo, ker janičarje so skušali napraviti iz nas tekom pol-, nega tisočletja in več, ko so nam i vladali tujci.
P* oglejmo si tega Globočni-ka od bližje.
Fant se je rodil v letu 1913 v ' Avstriji in je bil "izšolan" v . dunajskih zaporih, iz katerih je prišel v času, ko je Avstriji j vladal Dollfuss in.potem Schu-schnigg Zaporne kazni je dobival zaradi napadov na ženske, [ katere je po samotnih krajih terorizirala ganga mladih kri-, minaloev, katerim je bil on vo-
j dja. Ta mlada drha.1 je tudi ro-%
Ipala po trgovinah, gostilnah, itd. Enkrat so dobili policaji Globočnika spečega poleg svoje žrtve, kateri je razbil glavo.
>	Za nacije je delal že zgodaj 1 s tem, da je raznašal nelegalno 1 nacijsko literaturo v Avstriji.
-	Pozneje se je polotil podtikanja bomb. Vse je bilo v očeh na_ j
i ci jev, ki so ga poznali tako imenitno. da so ga poslali v pose-. bno šolo za Ge^tapovce, kjer se
L ____
b) kadar pade število članstva ? pod T;
c)	kadar jih SAKS z dve-I tretjineko večino izključi;
d)	ko bo na koncu sedanje t vojne SAX6 prenehal s svojim
delom.
-	Imovina
i	se podružnica razpusti,
>	pripade vsa podružnična imo-i vina z zapisnikom računskimi
-	knjigami in vsemi drugimi pri-* kliuaim vred SANSu.
Podružnične listine.
Član
ske izkaznice in druge listine ee izdajajo iz urada i SAXSa.
(Nadaljevanje na 4. str.")
___\
jega članstva in denarnih zadev pa o svojem delovanju, razdeljevati vse publikacije SAXSa med svoje članetvo pa slovenske in druge ameriške prijatelje ter gledati na to. da je zaniin^njv za delo in cilje SAXSa vedno živo v naselbini. Seje.
(Podiužnične redne seje se rvršijo najn^tnj enkrat na mesec. Kjer so podružnice organizirane iz že obstoječih društev, je najbolje in najceneje, ee se vršijo takoj po rednih dnaštvenih Zborovanjih. Izredne seje pa se vršijo po potrebi.
Vse podružnične seje vodijo podružnični odbori s sodelova-I njem vsega članstva po redu, kakor ga imajo določenega za društvene seje..
Izredne seje lahko skliče po* drttžnični odbor. Ali kadar jo zahteva eedem Članov ali članic j jo odbor mora sklicati. .
Letne seje.
| Jjetne seje se vršijo vsako | loto meseca januarja. Na njih podajo podružnični nradniki in cdselci poročila o svojem delo-, vanim v preteklem letn.
Xa lefnih sejah se volijo tudi , vsi podružnični uradniki.
Posebni odseki se lahko izvolijo, kadarkoli to zahteva potreba. Začasne odseke imenuje podružnični predsednik 1 ali odbor.
'Vse podružnične zadeve se določijo in rešijo na letni seji. Fpravliajo jih pa odborarki. ki se izvolijo na ta-k-šni letni seji.
Podružnični odbor sestaja iz predsednika, tajnika, blagajnika, zapisnikarja in treh nadzornikov, ki imajo pregledati
vse podružnične knjige vsako četrtletje ter poročati članstvu r.a seji o svojem dognanju. Posebni odseki tudi sodijo v podružnični odbor, č- jih zahte-• vajo potrebe. .
Razpust podružnic.
iPodražmce prenehajo biti članice SAXSa:
a) kadar same izstopijo;
bah in navodilih teh pravil ter vestno opravljati vse dolžnosti, naložene po sklepih izvrševal-nega in podružničnega odbora.
2.	Rtdno ima plačevati svojo članarino, ki jo naj določi vsaka podružnica sama. .
3.	Udeleževati se mora podružničnih sej.
4.	Podpirati mora SANS v vseh njegovih prizadevanjih, varovati njegov ugled, delovati za njegove cilje vsepovsod, zlasti pa «e med ameriškimi prijatelji in znanci.
Izključitev.
/lan ai'1 članica se izključi iz /podružnice SANBa, če vedoma in namenoma škoduje svoji organizaciji in njenim tcdljem.
Za izključitev kakega člana ali kake članice je potrebna dvetretjinska "večina glasov, oddanih na Tedni ali izredni seji podružnice. Kdor je ta&o izključen ima pravico vložiti
(pri izvrševalnem odboru SAKS priziv proti svoji izključitvi.
Podružnice.
a) Vsaka podružnica pobira Članarino in ima pravico s privoljenjem ali pa na pi iporočilo SAXSa odrediti pobiranje prostovoljnih prispevkov ter prirejati vzgojne in zabavne pro-grame.
(b) Vsaka podružnica ima pravico do tega, da posije enega delegata ali eno delegatinjo na kongres SANISa.
Za vse podružnice so veljavni sklepi Slovenskega narodnega kongresa in ukrepi SANiSa. V krajevnih, stvareh so podružnice avtonomne, morajo pa obveščati i^vrsevalni odbor o vseh svojih odlokih. .
c) Podružnični- blagajniki morajo redno vsak mesec pošiljati nabrano članarino, prostovoljne prispevke in Čiste dohodke podružnični k prireditev sproti svetovemu uradu pri prostovoljnih je treba navesti , imena posameznih prispevate-11 jev in zneske, ki jih prispevajo. Poročilo o tem Se mora vsako pot poslati svetovemu j uradu
I d) Vsa'ka podružnica mora imeti seznam imen in naslovov vsega svojega članstva, poro-(čati vsako čeitrtletje svetovemu uradu v Ohicagu o stanju svo-
PRAVTLA ZA PODBUŽNICE.'
SANSa
Ime:
Ime te organizacije je: Po-, dimnica št. .... Slovenskega' Ameriškega Narodnega Sveta (SAN1S).
Organiziranje in namen.
Vsalko podporno, kulturno, gospodarsko ali politično dru-| atvo, vsaka podružnica, vsak j krožek ali klub že obstoječih narodnih ustanov, vsaka samostojna podporna, kaltunna, gospodarska ali politična organizacija pa vsaka skupina osebi se lahko organizira v podružni-, co SANSa. Za-ustanovitev podružnice je, treba najmanj sedem članov ali članic.
Podružnice SANSa eo lahko ali mešane, ali samo moške ali pa samo ženske.
(Podružnice sodeluejo s Slovensko ameriški nar. svetom za dosego ciljev, ki jih je določil Slovenski narodni kongres dne< 5. in 6. deceirfbra 1942 «v Cleve-I Iandu, Ohio. .
članstvo.
Član ali članica katerekoli podružnice postane lahko vsaka oseba slovenskega ali pa tudi kateregakoli drugega po-koljenja, če se strinja z name-| ni in smotri SANISa in če jo ■ sprejme podružnično članstvo z dvotretjinsko večino oddanih glasov
Pravice
Vsak član in veaka članica katerekoli podružnice ima enako pravico do tega. .
a) da glasuje voli in se da voliti (v svoji podružnici);
jb) da deluje ▼ vseh prizadevanjih in gibanjih te organizacije;
c)	da še lahko udeležiuje kot gost sej drugih podružnic in svetovih zborovanj;
d)	da lahko prestopi v drugo podružnico z uradno izdanim prestopnim listom, ne da bi bilo za to potrebno še kako posebno glasovanje;
e)	da dobiva iz yrada SAN1S publikacije, poročila in obvestila o skurmem delu za namene m cilje SANSa.
Dolžnosti
1. Vsak član in vsaka članica se mora rarvnati po doloc-
-iTi-2—"—TI-7"—5—~-
Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta
3935 West 26th St., Chicago, HI
SONART
REKORDI
Lepe Melodije!
Št. MS71—Na Marijaoce, polka
Kje po jntfe roijce Harička pegla—polka Oaqueane University tajuburlca orkester
-—9-
St. M57J—Terezinka polka
Na pLanlncah—valček Jerry KoprirSek in orkester Za tm. cenik te cene plofič a« obrnite Da: JOHN MAK8ICH, 463 W. 42p< SL, New \orii
RAZGLEDNIH
Pile Anna P. Kragna
. . —.. ... . j .. . j..
GLOBOCNIK ODILO
HULB NAKOPA" ^ wwr ferfc____MONDAY, MAY 10, 1943	^	'	^. tm
ii—————I	_ . J________--	.„11	, —	fWAWOVLWiN 1* 1»
a'	-------.
"GLAS NARODA" _
_<v-cp il vma riftfMi),
1	. ... L
Owned and PoMltfMd by Wwlii PebUafcin« Oampasy, (A Corporation) rrmnk Sakaar. Pzaddent; Ignar Hade, Tmnnr; Joaepb Lnpaba, Baa. Place e< trnMnea ot the corporatioo tad addreaw ot above oCfioece:
2ii wmtrr iam grlin, nsw tobk. n. t.
_____ 50th Year
-- —*
"«*■ Narod«" la liwa erery day cxeept Satnrdaya, Soadaya and
dobeedpttw Xaarly H.	AdrertiawDent <* A»reeoumt.
Za eelo Law velja Oat m Ameriko in Kanado te — ; aa poi leta 98.— j aa fetrt lata flJK»- — fla New York aa ealo late t aa pol feta $3*00. Za inomaatvo aa otto leto $7— : aa pol leu »3.60.
■ i i i ■ .i iii i . .	.■'..-
-<Hae Naroda" iafaaja faakt can iaraendl eotoot . aedelj la jgaaqikpr.
-QLAM NABOOi", »II WIST Utb STREET. NEW IORK, H. 1 Telephone: CHelaea 1—IU2
Našim naročnikoml	1
Ysi veste, kako velika je sedaj draginja v vseh ozi-1 rih, posebno že pri papirju. Zelo nas bo veselilo, ako | bi zamogli po možnosti imeti naiwamio vednQ vna-1 prej plačano. Poglejte datum poleg Vašega naslova, |
kateri dokazuje, do "kdaj imate naročnino plačano, j Ako je Vam naročnina že potekla, ozir. bo v kratkem | potekla, skušajte isto kakor hitro mogoče poravnafti. | S tem, da ne čakate na nas opomin, nam prihranite | ;a stroških, kar je ba£ v tem času listu dosti poma-| -ano.	U p r a v a. |
HLAB MA1QP4-	___" MONDAY, MAY 10, 3£43	. JI
--~	TgTAWOTWl
Domača fronta
le stroške razun sobe in brane.
Kvalificirane deklice, ki nimajo sredstev za pokritje stroškov, lahko dobijo iz federalnih aH privatnih fondov štupendi-je za pokritje vseh učnih stroškov ali dela istih. Prošnjo za tako štipendijo mora deklica predložiti šofti, katero «ri je izbrala za učenje..
Uradni krogi pravijo, da na stotine deklic vsak dan zahteva ^program za dijaške bolni-1 čarke. Te mlade žene seveda niso pozabile hrabrih žrtev bol-1 ničark v Comgidorju, v Bat taanu, Wake Islandu,, Gnam, — tudi one se želijo pridružiti borbi. .
-.-
JUGOSLAVIJA ODKLANJA
MONAKOVSKI PAST.
(JIC.) — "The United Nations Beview"* poroča v svoji številki od 15. marca 1943 naslednjo vest:
Jugoslovanska vlada je odgovorila na noto, katero je dostavil eehoslovaški minister za zunanje zaditve Jan Masaiyk, criede razveljavljenja monakov-skega palita; noto, s katero jugoslovanska vlada odgovarja na češki dopis, je podpisal ministrski predsednik Slobodan Jovanovio
Dokument naglasa, da so tu-d i Jugoslovani mnenja, da je Itreba smatrati, da monakovsbi ! pakt ni nikdar obstoja*. Jugo-(slovanska nota nadalje izjavlja. I "Že naše postopanje o prili-' ki obnovitve naših diplomatic-. , nih odnošajev je nedvomno pokazalo nagnranje jugoslovanske ; vlade v tej stvari. To se ne bi | 'bilo moglo zgoditi, ako ne bi jpripoznavala kraljeva vlada,, ' da so neodvisnost Cehoslova-ške republike in konstitucijske j prerogative njenega predsedni-' ka nepretrgano obstojale brez vsakega presledka.
"Hvaležen bom vaSi excel-lenci, da' obvestite čehoslova-ško vlado o trdnem prepričanju jugoslovanske vlade, da bo sodelovanje naših dveh držav, zaveznikov v boju proti nemškemu in madžanskemn napadalcu, procvitalo v smislu tradicionalnega prijateljstva naših bratskihm narodov. Jugoslovanska vlada je prepričana, da bo naše tesno sodelovanje uspešno podpiralo stabilizacijo trajnega miru v centralni Evropi in mnogo pripomoglo k boljši splošni organizaciji povojne Evrope.**
se je Kujundzač prostovoljno j javil v britansko letalstvo, to-' da preskrbel si je še poprej do-( voljenje naše vojaške Oblasti.
I Njegov cilj je bil, da se .v službi britanskega zrakopl,ov-i stva maščuje Neancem za xaz-! rušenje Beograda in Sarajeva, j Britanska RAF mu je priijž-idila veiieasteu pogreb. ,yi§c$ki j britanski častniki so sledili 'sprevodu. Nad njegovim grobom je častna četa britanskih letalcev izpalBa tri salve, do-čim mu je vojaška godba odigrala zadnji pozdrav.
G O Z D A E J I
Potrebujem mnogo gozdarjev za beliti smrekov les. — Plača dobra in hrana. Dela se za West Virginia Pulp and Paper Co., Stratford, N. Y. — Foreman Floyd Miklič, Camp 4, Stratford, New York.	3x
T'i i
posadki povelje, da se reši. Ko mu je zadnji člen posadke za-1 klica'!, naj se reši tudi sam, mu' je Kujundžič odgovoril, da sej ni obupal nad tem, de reši obo-j je, sebe in letalo. Vedel je, da zanj ni rešitve in se je v polni zavesti žrtvoval. Letalo, vse v j plamenih, je izgubljalo brzino, i toda nahajalo se je nad veli-: kim angleškim mestom, kjer bi bil padec povzročil mnogo- j številnih žrtev. Zato je Ku-junkžrč sklenil, toliko časa krmariti legalo, dcfcler ne izide iz zračnega prostora nad mestom tudi ako bi bfto treba, da pogine; ko je bombno letalo strmoglavilo na tla, je našel svojo junaško smrt.
Poročnik Kujundžič je Srb, Todom iz Sarajeva. Prispel je v Veliko Britanijo, da tam dokonča svoje tehnične študije.
Diplomiral je z odliko kot tehnični inženir v letu 1941. Takoj po napadu na Jugoslavijo.
ZNIŽANA CENA KNJIGE —
te. =» ** '9
"Ko smč šli v morje bridkosti"
Km- pišatelj U knjige REV. KAZIM IB ZAKRAJbEJi *4J, prida ta važna in veleranimiva knjiga o razmerah in trpljenju na&ega
naroda v stari domovini v čim največ hiS po vseh naselbinah žirom Amerike, ji je znižal ceno na $2-—, da ako omogoči nakup čim vet rojakom.
Vsaka od tefa knjig bo potem kakor stalen gost In agitator v dotični hiši za obuditev in povečanje zanimanja naiilt tukajšnjih rojakov za njihove trpeče in zasužnjene brate v Sloveniji, ki zp^ služijo vse mri* simpatije, ljubezen in pomoč, b tega zanimanja tn ljubezni se bo brez dvoma rodila tudi požrtvovalnost, ki je zmožna nuditi jim vso potno In tudi propagandno pomoč.
Dosti naših rojakov se Se vedno ne zaveda v polni meri, kake stračne stvari so se dogodile r našem starem kraju, a knjiga pa jim bo dala jasno in pregledno sliko s strašnih dogodkih, Id SO spremenili lepo in cvetočo Slovenijo v eno samo veliko bolečino, ki pete, žge in mori nad slovenski narod na njegovi lastni zemlji.
Kakor številni dosedanji kupci poročajo, nobena knjiga ni namo enkrat prebrana, temveč gre iz rok v roke, iz hiše v hišo in • tako od hiše do hiše vrši svojo važno misijo, to je da vzbuja zanimanje in oživlja ljubezen pri ameriških rojakih do njihovih nesrečnih rojakov doma.
Upamo, da bodo rojaki sedaj, ko je cena znižana, še v dosti večjfm številu posegli po tej knjigi, ki Je prva in do sedaj edina knjiga svoje vrste, ki je izšla v slovenščini o dogodkih v Sloveniji In ostali Jugoslaviji ixza časa sedanje vs^svetovne vojne.
Knjiga je fino izdelana, ima 207 strani in je vezana v platnu.
Knjiga stane sedaj samo $0
Poštnina In zavarovalnina plačana.	■■
Knjiga se naroča pri:
SLOVENIC PUBLISHING CIO.
216 West 18th Street	New York City
Kratica Dnevna Zgodba
Dijakinje bolničarke. L
Ar»c>rika potrebuje 65.000 di- I
jakinj bolničark za leto 1943. j Labko ste ponosni na bolni- i čarke, katere sem pustil v Cor- s regidorju Odlične so in odlično j višijo svojo službo.	1
Tako je pisala Floramunda t Ana Folknufch od povedjstva vo j jaških boinieark, ko je bila na 1 poti iz Filipinov v Avstralijo z grupo ranjencev.	t-
Ostali del zgodbe pogumnih i in človečanskih del bolničark < na (Jorregidorju in na dmgili t bojnih polnil, spada sfdaj že i v zgodovino.	1
Toda bolničarke na bojnih -poljanah celega sveta dodajajo 1 vsaki dan tej zgodovini nova sijajna poglavja osebnega po- J grema; poglavja, ki bodo za vselej ostalla v .opominu narodov, ki ljubijo svobodo.	^
Banes Amerika potrefbnje > ve« žen, kot je bolničarka Fell-muth in kot so njene prijateljice, katere je pustila na Oor-Tegidorju. Ako se vec dija- j. : bin j ne vpise v letu 1943 med „ bolničarke, pravijo zdravniški \ strokovnjaki, bodo Združene * , države stale pred gotovo zdravstveno krizo. .
S:<laj ©teje poveljstvo bolni- i čartc vojake in mornarice 33 « i tisoč članov. Ali to ni zadosti. Vojska rekrutira vsak mesec < 3.000 novih bolničark. Potreb-11 no število bolničark mora bitij] na rafzpolago, da bi se pri&ky v okom nepotreibuenra trpi je-1 i n ju in izgubi življenja potom M epidemij sabotaže, nesreč ali(; sovražnih dejanj. Povprečno1] število pacijentov v bolnicah; je poskočilo za 8 odst. nad 1941.£ in ta številka stalno raste. j-
llijakinie bolničarke so po- . klicane, da pomagajo deželi 'krizo.
In kako se lahfko postane du jakinja bolničarka! To je kar
se najmanj zahteva:
H. Starost od 17 ali 18 do 35
(odvisno je od državne določ-
he ^ iji -1
!2. Graduacija visoke šolej (High School) ali višja z zado- ' voljrvimi ocenami posebno iz ! naravoslovnih ved.
3.	Dobro zdravje.
4.	Ako imate gornje predpogoje, pišite na naslov: Študent Nurses, Box 88. New York, N. V. Od ni i h dobite imena bolniških Šoi v vaši državi. Informacije pa lahko dobite tudi . od vsakega dobrega zdravnika ali bolnišnice v vaši. občina
iCaikor v slučaju bolničarke FelfaitK, katere sta riši so prišli v Ameriko iz Nemčije, je bolnicarski poklic privabil mnoge žene tujega porekla.
Olga Konstantina Bendorff,^ ki se je odlikovala v južnem^ Pacifiku, kjer je vodila prvi * kontingent bolničark v l^ojne vrst je rodom iz Rusije.
(Marija Gnaddlnpe Gentile, katere oč.e je bil meksikanski general, se sedaj nahaja v Camp Backer, Alabama. Kot prvi rekrut je bila dijakinja bolničarka, sedaj pa pričakuje | postavitev prekn morja.. i Ali bi unlade žene, .k^. niso j ameriPie državljanke, želele postati dijakinje bolničaikeT
Po zakon« Iramigraiion Aict iz leta 1924 se je nekoliko bolničark tujk izučile v ameriških soSaih in so se potem vrnile domov, da tam ymijo to plemenito delo.. Ena^o sedaj postopajo bolnjčarske «ole po celi deželi.
' Po gradnaciji na katerikqli od 1130 ibolničar^kih šoj v se^ vernih diržavah, dijakinja bolničarka labko napravi državni iapit in postane registrirala bolničarka..
Šola za one. vpišejo, za-O^nja junija in jeaeni. ^olni-, čaraki kurzi navadno trajajo 3 leta, toda radi -^pjn^ so bi^i po-apešeni tako, se ^hko končajo v 24 do 32 mesecih. 'Da postane bolničarka, mora * deklica plačati sama vBe osta—
J.IA-M <rFLAHEBTY:
T R E S K A
globini. Svinčena, pritea se je vle<kla za njo po dnn. OdnLeniča ji je nad hrbtom hrestaiila in se napela. Možu na skali je ma'lone iztrgalo ribiško palico iz rok. Palica je skoneem tlesk nila po vodi. Tedaj je mož vzdignil protioo nad glafvo in zagrabil odničnico. Kavelj se je izvil ribi iz goltanca in se ji s 'konjico zadri za obkraj gobca. .
iPri potegu je t reško zavrtelo in silovito pognalo nazaj. S srpečim glasom se je strmo ko-lebala skozi vodo proti zijariiki. Ko je mož odničnico nategnil,, se je ta spet napela. Ob skali je potegovalo šiloma kvišku. Dvakrat je skočila in se vznes--la. Na ^ljusti ^e ji je zatrgala »nehka debela koža, za katero se je je zabodel trnek. Obešena na trnek za zatrgano kožo je zevala in prihajata višje. Mož je na moč vlekel in vmes stokal.
Zdajci se je prazni zgornji i kavelj ujel v veliko bilko morske trave. Zadiral se je po trdem steblu in končno obtičal v njem. Mož je vlekel, pa ga ni mogel rzvleči. Treska je obnemogla visela na spodnjem | trnku. Mož se je z desno nogo uprl ob palico. Nagibal se je nazaj z vrvjo, ki jo je držal v j obeh rokah čez želodec in pritegoval, kar so mu dale' moči. Zsrornji trnek se je odlomil, Odničnica se je mahoma pomaknila navzgor. Poskusila je zadihati s široko odprtim gobcem. Poti r j se je vrgla v zrak in se potopila na glavo. Zatrpana koža ii je padla raz čeljust. Treska se le osvobodila.
POGt&EB LOUISA PERNETA.
V petek je bilo poročano, da bo pogerb Louisa Perneta ^ pondeljek 10. maja, pa je bil
preložen na tojrek 11. maja ob 10. s sv. mašo v slovenski cerkvi sv. Cirila na Osmi..
leno visela g stebel po skalovju, j i Temne zijafke v znoiju čeri &o metale dolge sence po morskem' < dnu okoli trnkov. Ondod eo v j i skupinah rastle goanoljaste j stvarice, ki so zaprskale, ka- i dar so se zganile.
Mož, ki je sedel vili skale, je ' pljunil v morje. Stisnil je ri- t •biško palico med lakti desne ; roke in si zehaje začel nadeva- i ti pipo. .	j
Iz zijalfke pod skalo je ^muk-l nila majhna treska Žmignila ■ je z repom in iznenada obstala za veliko bilko morske trave. Opazila je svetlikajočo se *vado. j Ribica je imela kot povodno i rastlinje rdeče luske. Od sred-ka se ji je život ožil koničasto do oakega repa in do trivogla- V te glave. Dolgo je srepala v 1 vado, ne da bi se premaknila. Ški^e so se ji dvigale enakomerno. Potlej je trepnila z repom in spolzela k zgornjemu trnku,. Pritaknila se ga je z gobcem. Trikrat ga je bo jaz* ljivo obgriznila. Nazadnje je bavsnila po njem pri vrhu in s troho polža v gobcu šinila nazaj v zijalko. Mož na čeri se je vznemirjal in vzdignil. Vr-( gel je^pipo na ekalo in dihaje skoz nos, zagrabil ribiško palico oberoč. .
Več tresk se je Zbralo okoli ribice v zijalki. Hotele so ji| iztrgati košček polža celo iz gabca. Toda ribica se je potopila pod skalno polico in ga urno pogoltnila. Po tistem so se vse treske zadrevile k trnkom. Manjše So švigale sem in tja. Tri srednje velike so se ustavile pri obeh vrhnjih trnkih in ju ovohavale. Potem so začele pazljivo objedati »vado. Majhna treska je stala na g^avi nad spodnjim trnkom in ga vohala. Rak pa je zvil nogo in ribica je po bliskovito planila j proč. Vse treske eo se pogna-j le za njo v zijalko. Potlej je i ena od srednje velikih prišla nazaj sama. Splavala je dot zigornjega trnka in ga neutego-' ma popadla. Posnela je z nje-; ga vso vado. Ko ji je kavelj drsel iz gobca, ji je oprasnil; spodnjo čeljust. Treska je spustila vado, se prefcopicnila in potopila v zijalko.
Mlož na skali je zavihtel pa-j lioo nazaj čez glavo, pa jo spustil spet naprej in zaklel, ko je .videl, dfi odničnica opleta mda-havp 4\Nii£ ni," je dejal. Svinčena pritea je vnovič zdrsela v vdolbino. Trop tresk se je poganjal za ^osci polža, ki so padli iz gobca srednje veliki ribi. Kosci so bili prelahki, da bi ee potopili. Pluli so naokrog. Potlej so dn®g za drugim izginili v ribjih gobcih. .
Iz gldboein se je pritepla na ropanje velikanska treska. Obstala je na voglu sk^Je in motila ribe, ki so se pulile za ko-ece snete vade. Bila je tako velfka, kakor vse druge skupaj. Meriti je morala tii čevlje. Na sredi je bila pjočna ko mesarski pes v prsi. Po hibtn je imela luske vse mavričaste, po trebuhu pa je bMa črnor^ava Neka^ časa je bila na miru. Obstre-zala je ko star bik- Kadar so ji škrge j»dprle eo ee ji pokazale velike rdeče luknje v grlu. Potlej se je zapodil^ med manjše tihe, ki so se ji u-maknile in potopile v zijalko. Velikanka je požrla oetale kose vade. Nato se je dvakrat počasi zasuknila in splavala čisto na dno k trnkom. Ugledala je raka, ki se je pošiboval na spodnjem kavlju. Ko bi trenil je pograbila raka s trn?-kom vred in se okrenila in spustila proti svoji zakotlji vi
Note
za
KLAYIR
i
PIANO HABMONIKO
35 centov komad — 3 sa $1.—
*	Breetes of Spring
Time of BUwaom (Crptnl Caa>
*	Po J,eaern Koto
*	Tam na vrtni gredi Maribor Waltz
*	Spavaj Milica MoJa Orphan Waltz
*	Dekle na rrtn
Qj, Marička, MgUaj
*	Btj^c-a
Mladi kapetane
*	Gremo na Štajersko
StaJerifi
Ce na tuj^m ¥ Slovenian Dftnqg Vanda Polka
*	Marel*
bruci
*	Ohio Valley Sylvia Polka
*	Zvedel mm nekaj gp ptička ta mala
f Pojdi r menoj Dol i planine ¥ Kadar boi ti randrat fiel
YE^SKIH PESMI za pianoAaTOoolfe) za $1.
Po 26c komad
MOJA DEKLE JE ŠE MLADA
)——1—i—T-1—1-—
2?*ro«*e jpi:*
K M j i ir * r b i
flkUMBW Vnhliihinrr rt* oiw»vp ii ruuinttiaiK v«.
*1fl - 1M. »	11» V^b
POGREB JTOOSLOV.
JUNAKA
(JIC.) — Dne 9. marca je bi r Pittsburghu pogTeb jugoslo danskega prostovoljca v bri anski Eoyal Air Force Neboj le Kujundžiea, pilota poročni ca ki je dne 7. marca umrl ju laške smrti.
Bombno letalo, katero je pi otiial poročnik Kujundžiča j< >ilo v plamenih, nakar je da
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjiiica
U dapoljudna navodila, kak« l^rtjifl
ameriški državljan.
Pote« ▼praSanJ, U Jih navadno sodniki starljo pri laplta n dr-iavljanctvo. vsebuje knjižica Se t IL delu ne^aj važnih letnic ia Egodorlne Zedinjenih držav, j HL deln pod naslovom Razno, pa Proglaa neodvisnosti, Ustava 2edl-nJ enih drtav, Useoloor govor v Gettysburg«, Predsedniki Zedinje-nlh drla v ln Poedlne driave.
Cena knJfflH Je
aamo 50 cantov.
•4<J "T - * ' - " ■ -T
ta m dobi pri: SLOYKOC PUULiaffCiQ OO.
ti« UM* 8L, New Ymk
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
TWO-WAY PASSAGE
PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO
$2.5°
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za
Moje ime -—	'
St, ulica ali Box št.. .......• ■ • ■
Mesto in država--—__J__
Naročite lahko to knjigo pri: .
KNJIGARNI
"Glas Naroda"
ai6 WEST 18tb STREET	NEW YORK
Važno za narooniLe
Poleg naslova Je raividna d« kdaj imate plačano naročnino. — Prva številka pomeni mesee, druga dan in tretja pa leto. Da na« prihranite nepotrebnega dela In siru-škov. Vas prosimo, da skušate pravočasno naročnino poravnati. IV ^TJile naročnino narw^qst nam aU jo pa plačajte natanu sasiopnikn v Vašem kraju. Zastopnik bo Vam iirožil potrdilo sa plačano naro-
-čnin«. _
California:
Sna FrancinfO. Jacob I^uwhin* t oiorado:
Pueblo, Peter Cuiig ' Walaenbarg, M. J. Bajuk* Indiana:
Indianapolis : Fr. Markich Illinois:
CbUugo. Jooeph BevčiC* (Chicago, .k FaiUKO (Chicago. Cicero in Illinois) Juliet. Jeuuie Htunbicb I ji Salle. J. Spelicli JJascoutali. Martin Dolenc North Chicago in Waukegan, Math Warsek ^Moland:
Kitzmiller. Fr. Vodopivw Michigan:
D^roiu L- PUnkar* Minnesota: Cbisfaolm, J. Dnkanlch Kly. Jo«. J. Peshet £veletb. Louis Gouie Gilbert, Louis Veasel Montana: Uoundup, M. M. Pan Ian Waahoe, L. Champa Nebraska:
Omaha, P. Broderick New York: riowanda. Kart fitcBisho* Little Falls, Frank UaMe* Worcester, Peter Rode* Ohio:
Barberton. Frank Troha* Cleveland. Anton Bobek, Char 1m
Karllnger*, Jacob Resnik Qirard, Anton N&gode r^oraln, Louis Balant, John KumSe Tonngatown. AnXoo KlkelJ Oregon:
Oregon City, J. K obla r Pennsylvania: Bessemer, John J«vnlkar -Conemaugh. J. Breaovec* Coverdale in okolica, Jos. Psiernei Export, Louis BnpanCif* Farrell. Jerry Okorn Forest City, Malh fcamin*, Frank
Blod nikar Greensbnrg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferenchak
Imperial, Vence Paldch
Johnstown, John Palgnla*
Krayn, Ant. TbnlelJ
Lucerne. Frank Ballocfa
Midway, John 2nst*
Pittsburgh in okolica. Philip Progar
Steelton. A. Hren
Turtle Creek, Fr. Schifrer*
WbeousfaifW*0n	Iawx
Milwaukee. West AJHs, Frank Skok* ehebojgan, Joseph Kak««* WyspsUPfJ
BoQk Springs, Louis Tanchar* Diamond viBe, Joe Rollch (•Zastopniki, ki imajo poleg imena •, so upravičeni obiskati tudi drago naselbine ▼ njih okraju, kjer Je kaj oafifh rojakov naapljeaih.)
priporočamo-—t prava "GUi Naroda",
1'ljusk. Stožeaiita trvinoena • -t, privezana 'konec odnionice ,i»* padla v morje, ne da bi ga -krogljala. Naglo s« je spuščala ni>fd dolgo morsko travo, ki rasftla po skalovjn. Potapljala se je pet in dvajset čevljev in nato udarila ofo dno.l Prevračala se je \*senaokrog[ l»r>tloj pa obležala v vdolbini j nad okroglim tolmunom. Mož, vTh čeri je pritegoval odnično vrv, da se je napela. Svinčena ■ je dvakrat odletela in se potem v vdolbini vstromila na konico. Nad svinčeno pritežjo «> se v rednih pre^led-kih stegovale z odničnice tri kratke vrvoe iz trde konjfke žime. ki ^o se krivile ko tipalke. Ko-j nec vsake vrvice je bil trnek,, vw pokrit i obrežnim iz lupi-r p kmetim polžem. Na najniaž-' jr m truku se je zvijal gko^i trebuh preboden majhen moff.4:i »ak. Pa Obeh <zgorujih trikih je bil namotan zdro^gan rak in privezan na polža priTepka s tankimi vrvicami. Vsi trije j t »tiki z vado so se vrteli v krog in belo svetili skozi rdeča i>re-'jenn velike morske trave, fei je
mmM MlMDA" « M Y«M
MONDAY, MAY 10, 1943 w' "" ' i" ■
frjEBO GORI
B.
■
VSAKEGA MALO
(Nadaljevanje.) —>. . -
ROMAN. — Spisal: IVAN AUBRECHT.
.23
Ne, ne vsi — ga zaskeli v dtsši. Živ«? še Brniki, Zapisani, Gomilarji, na Doleli. Nič ne reko, nihče jih jie krepi, lihče jih ne vodi, a so vendar hrasti, ki koreninijp globoko v zemlji kakor Maeen ali Obir, ee ne še globlje.
"Smešno," si pravi *4kak&na sentimentalnost me obhajat le vidim, da je krokanjo res škodljivo. Bom moral čisto ■ pustiti to reč."
Kakor hitro nato pogled spet poboža pokrajino, ki je vizprta ob vznožju molčečih gora. s-p silama presekane misli Nime pleto dalje. Vsa v zelenje skrita A*asica s svojimi pu»-carji in jeklarji je žalostna priča inuirauja. Kakor mravlje ^o se stisnili delavci, ki so zdoma, s hribov, s Hur% izpod Celovca, in od koderkoii prinesli s seboj tkot edino doto prirojtno hrepenenje po svoji -trehi in vsaj krpici lastne zemlje. Vsak A skuša pritrgati toliko, da si kupi zaplato zemlje in postavi bajto. Potlej močki dalje hodijo v tovarno, doma pa modrujejo in zabavljajo, a ž nc jini^ gospodinjijo in garajo zanje, zase in za družino; kajti zasluižet je pičel. Možu vedno zmanjka za drva in še za nekatero drObnjavo. To mora prislužili žena.	»
Jernej Seelinschegg se ustavi in si zažge cigareto. Da, te žene in te delavske družine! Opoldne se ženske*kakor v procesiji pontikajo proti jeklarni, puškami in delavnicam po trgu s kosilom za maže ir einove, popoldne pa z otroki vred v gozd — in naj bo ta občinski, grajski ali ČEgarkoli. Iz gozda potlej kapljajo vse popoldne posamič domov. Kakor tovorne živali s»e opotekajo pod butarami vejevja in suhljadi.
Davkar rad hodi lod skozi na sprehod in ogleduje in motri to življenje. Za moža ali sina ee začne čas počitka, ko piide iz tovarne. Obiskuji jo se. posedajo pred bajtami in po vrteli, mažujejo o delu in politiki ter rešetajo norice in male vaške zgodbe.. Žene medtem pripravljajo večerjo, otročad pa vrišči po vasi, se prt t epa in se po svoje igra. To pač po svo-jt; kajti nobena bajta ni brez orožja in mladi zemljani imajo največje veselje z njim. Pridno streljajo veverice in vrabce in vrane, cunjasta strašila na fvrtnih lehah, in sadjv z drevja. Kdor odstreli jabolko ali bruSko z veje, je že korenjak, kdor pa celo oreh, je vsaj za nekaj časa poglavar mlade trope. Po vseh bajtah govore o njem kalcor o junaku, ki ga bo nekoč občudoval svet.
Starih to početje ne moti. "Vamrpovje in frocovje" se mora znoreti, pravijo, in se smejejo nerodnežem, ki vtčkrat zgreše cilj. Tak polič ni za rabo in ne bi nikoli nič iz njega. Koze ho pasel ali dreto »vlekel, pa še tam lx> zadremal zraven.
Pred vasjo si S^elinechegg premisli. Kar je hotel izve deti, je itak že vedel. S trpkim nasmehom mimra sam vase in zavije po poljski poti nazaj v trig. Spotoma ga z? prehitevajo ženske, ki se žurijo h kmetom v dnino
"Tak niti spati ni maral doma?" sliši dajvkar njih po-menke. 14 Da ga ni sram. Kakšen delež Šimen neki hoče s take bajte? Vesei naj bo, ko ga je rajna dala nčit. Dober kruli ima in lahek, lažji je kakor nas."
" Rj. je tako, da bi so najrajši polakonmil cele krave, kdor prime za rep."
"Henda se fant ženi. pa bi si rad gnezdo mehko postlal."
Druga giuča spet:
"Prav nikakor ni, da je Zala fciimna tako odrinila Folta-uu, ki niti njen n'u je izgovorila kot in užitek, lastatinu pa nič."
"Oh, fajmošter je bil pri testamentu! Kakopak, njeuiu je Siinen preveč na nemško plat".
"Misliš, da bi Mojca nemškega nagnala, če se oglasi?"
"Ali ima fanta?"
"N"e vem, huda pa le ni, če jo kdo prijazno pogleda, ntyf bo tudi devetkrat Nemec. Tistti kandist s sodnije se vfca-;*ih na trgu suče za r.jo kakor cvet za soncem."
44Ta je pa res povsod pričujoči" -se zahahlja Seelinschegg in se komaj premaga, da ne zine tega na glas. Mfcdtem ve Uiti nova gruča žensk mimo njega, razgovor pa je isti. .
'' Xe »vem, da bi se kdaj Mojca s takim zmotila. — Deklina ni neumna."-
''Zdaj "že oelo ne, ko so se z Zavišani uravnali. Ti eo na Xenvce pičeni kakor mačke na miši.'*
"Kako pa potlej, ko bo Miha vzet Šterjakovo, ki je tako na nemško stran?"
"Bo, bo. t akaj, dokler sla vsak na svojem, ne verjamem nie."
"Beži. beži. seveda jo bo vzel! Tam je denar. Kup zmeraj najde h (kupu pot, le zapomni si! Nas katera ima lahko kaj velikaldšno hčer, kakor jutranja zarja ali ko zgodnja da-nica, pa naj bo še taka Slovenka, ne bo prišel Završanov po njo, a tudi ne Kleberjev, ali županov, če je 'se ne vem kakšna Nemka! Glavani potegnejo skupaj in mi smo jim le za pod-nožnika."
"Tale o podnožnikili ?ii slaba," se razvedri davkar, "nemara je ceVo košček resnice v njej."
Pomirjen in skoraj sam s seboj zadovoljen pospeši korak proti trgu.
"H Kleberju zavijem, pa bom koj videl, kakšen veter vieče."
Natakarica Cija stoji na pragu.
ste pa vasovali, gospod davkar, da ste danes tafeo
zgodnji?"
\far že misliš, da nis<?m vele za vasovanje? Za dva fanta še zmeraj," jo hoče ujeti za roko, a Cija se mu umakne, češ:
"Za dva že, samo za kakšna!**
44No. no," jn zasliši gospodar, 1 'že vidim, da bo trelba trospo Mi jo opozoriti na preteče nemarnosti!" potreplje dav-karja pokroviteljsko po ramenu in odide z njim na vrt. "So vam morebiti že povedali."
"In sem tudi pogledal. Prav z nohti razpraskano, da — sta se morala precej spoprijeti.**
Oštir zadovoljno mežika, češ:
"Zdaj pa res komaj čakam, kdaj iho zlezel Sivankar iz postelje. Je videti, da se mu nikamor nič preveč ne mudi. Bo treba pobiti, da se nam" ne
Naj se povrnem nazaj v domači kraj, ker tu imam še poročati več zanimivih stvari. Ker domžalski Sokol in scfcol-
ski dom je bil trn v peti vsem tistim, ki kleče plazijo okoli farovža, zato tieba protiutež.
Ustanovili so telovadno društvo Oiel, katero smo mi vedno Padali s Čuki. Da pa ne smejo (biti brez društvenega doma, to se samo po sefbi razume. Sezidali so 3ares lepo poslopje, ki je stalo skoro premoženje več pre goreč ih posestnikov. No, tu »vidite, kdo je kriv, da sta soseda razdvojena, brata 8© gledata po strani, ali ni kriva vsa ta sebičnost za čast, za prvenstvo v politiki? To strankar-stvo je izpodkopalo temelje in vse pridobitve naših že nmrlih slovenskih pi vofooritel je v. Za torej je skrajni čas, da se Slo-■venci.ž* enkrat spametujemo in delamo zložno rani<i ob rami, vse k napredku k zboljšanju naiih".gmotnih razmer. * :
Ako smo mi tu složni v svobodni deželi, koliko bode več koristilo našim dragim v stari domovini, ki so zasužnjeni. Zatorej polena proč za vselej, č«w
<Sf» n rp	i T\ ctamlrnnUnu
ljene, čudež bi bil, da bi čreda ostala nedotalknjena in volk sit.
V domžalski Okolici je več grajščin, ki so bile večinoma v rokah nemških baronov. Te bi mogli po vojni enostavno pognati čez mejo, kakor se te godilo in se še godi slovenskim trpinom sedaj, grajsko zemljo pa razdeliti mled revne kmete, ki imajo premalo zemlje za obstanek. To bi držalo ljudi doma, in vse prizadete občine bi bile dosti na boljšem. Ljudstvo sbi ostalo na lastni zemlji, ne pa da bi si iskalo kruh v tujini.
Kje ste pa dragi dopisniki? Ali ste res vsi tako zaposljeni, da ni nobenega časa več za kak dopis? Ujpam, da so vam še stvai i iz stare domovine v spominu. kakor meni, ker vem, da se je vsem enako godilo. Največkrat smo ibili obdarovani po sedežu. Če je pa priletelo na •glavo, so rekli, da ne bode šan-tov. Odkod izvira izraz ne vem al^y dojuiža 1 skLokolisLye .vsak otrok.
Od hatbbsurškeiga Otona ni nobenega glasu ve-:\ Mogoče da išče primerni sedež. Jaz imam tu eden polomljen.- stol z malo višjimi nogami, za primerno vsoto ca lahko dobi.
S pozdravom,
P. Hode, Worcester, N. Y.
so preresni, za starokopitne prepire. Voditelje, katere ste izvolili in oni so prevzeli nase odgovornrst, ne biatite. Vsi ne moremo sedeti za zeleno mizo. Zaradi tega je med nami toliko nesoglasja, ker yb\ bi radi sedali »v sedlu. Kimovci se naj drže v stran, kar je bolje za nje, in ;:a nas vse, da ga zopet kaj ne polomimo, kakpr že večkrat. Naj napredni element vodi stvar do konca. Že je bilo večkrat poročano, da se naj zasužnjeni narodi po osvoboditvi sami postavijo lastuo vlado po ovojem okusu. To je vse pametno, ali vptašam vas. Kje je naša inteligenca? Kar jih ni v prvih dneh napada pobegnilo. so bili pobiti, ali odgnaoii neznano kam, kolitko se jih vrne, ne dosti, če poprej ne omagajo pod težo udarcev. Zakaj volkovi so žejni slovanske krvi. Ni dolgo tega kar sem či-tal »v amerBškem časopisu članek izpod peresa znanega pi satelja. Da ibi bilo najbofci pametno ustanoviti po vojni federacijo balkanskih držav po ameriškem vzorcu da potmi no- bode toliko ljubosumnosti. Po tem bi Balkan prišel do svoje veljave, ker bi bil združen. Kaj je treba toliko teh poten-tiranih oseb, ki kričijo do zadnje kaplje krvi. m prvi odne«o pete. ko se nevihta bliža? Če pastir pobegne, so ovce izgub
PRAVILA ZA PODRUŽNICE SANSa.
(Nadaljevanje z 2. str.)
Krajevne zveze
V	manjših naselbinah se podružnice lahko združijo v krajevne zveze, če vidijo, da bo tako njihovo delovanje lažje in uspešnejše. V velikih naselbinah pa je takih krajevnih zvez lahko več, če se to zdi članstvu umogtuejElc ju koristnejše.
V	področje krajevnih zvez spada vse, kar je skupna zadeva cele naselbine.
Krajevne zveze imajo svoje odbore, za kateri veljajo enake določbe kakor za podražnice.
Krajevne zveze imajo seje vsaj enkrat na mese-e, če zahteva delo. pa tudi večkrat. Teh sej se naj udeležuje tudi članstvo vseh pripadajočih podružnic. . Zaupniki.
Da se olajša zveza in sodelovanje članstva in podružnic z izvreevalnim odborom SANISa, imenuje ta v okrajih, .'kjer je večje število podružnic, po posvetovanju s tema zaupnika, zlasti če ni v tistem okraju čla-
7NOVA IZDAJA
(Nadaljevanje prihodnjič.
Dobri Atlas
je nujno potreben
... pn ravno v
HAMMONDOVEM NOVEM.
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoržen je danes In vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad. nekaj ^osebnih važnosti
Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu.
Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu.
Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta,
NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne Številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem.
VBEBINA ATLASA
ZcBljetln! iretovaU «A«r J« Izbral Ixm« ve« Um« slik mm aaJMji« barv*m allk*— fat sMrkft Je take popolna, da Je u tukep m-»Mrtdae peirebmi tekem vojne in p« voJaL
Vključeni m oamulednji zemljevidi: — »vet, Erript (dmora), earcdnja Err epa (efc Ura-ha vaja«), Angleške etoCJe, Francija, Ncaa-Clja, Italija, ftviea, Hetandska, Belgija. Sved-eka. Nervcdka, Danska. Unija Mrjetakik eecja* Matičnih repabUk. Bolgaraka, Romrnia, #aga> alavija. Gr*ka, AAanija. Azija, Turfija, Sirija, Lebanon. Arabija, Vzhodno Indljak* atoCJ« ia Malajski polotok, Indija. Borna, Kitajeka. J-poiwka. Pacifik J of na Amerika (aevenil del). Jnina Amerika (Jntaf del), Afrika. Sevam Amerika, Kanada. Zdraiene driave, Mehika, O* arednja Amerika hi Zat
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja
Ta atlaa, ki Mm aebe popravlja, Ima namen refiiti marsikatera nasprotujoča al rpraftanja. U nastanejo » raanlb razgovorih. Strani M akladlMe svetovnega znanja in podajajo ras-se£nost zemlje, prrlne sončnega sestava, pokrajine ln globotlno ooeanor tn jezer, dolgost najdalj« li rok in prekopov, povrftlno poglavitnih otokov ln vl«nkont svetovnih gora. Tu M odgovori na mnoga dnnainja vpraianja.
SEDAJ
40
centov
po poŠti
v uradu — 35 centov
NaroČite pri:
48 VELIKIH STRANI
Slovenic Publishing Company
216 west 18th street	new york, N. y.
Slovenski:
KVIŠKU SRCE
(štev. 3551 Vi * 3»; inCev; 224 strani; r belem cflolidu.
Cena 75 centov
KVIŠKU SRCE
(Štev. 415) 2*4X3% inč-ev ; 224
strani.	Cena 75 eeotov
RAJSKI GLASOVI
(Stev. 408) 2%X4 InCe; 255 strani — Vsterši Sv. KriSev Pot .
Cena $1.50
BAJSKI GLASOVI
(Stev. 416) 2\4X4 inčev; 2K »tr.; rstevSi Sv. Križev Pot
«L5«
Molitveniki
* iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiifiiiiitiiiiiiiiiiii
v krasni vezavi importi-rani iz starega kraja še pred vojno . . . Ko zaloga poide, je ne bo mogoče nadomestiti do konca vojne.
NEBESA NAŠ DOM'.
(Stev. 415) 2«4X4% Lacer
Cena 75 center
RAJSKI GLASOVI .
(itev. 353 )	inCey, v be-
leru celolidn; 384 strani.
Cena centov
NEBESA NAŠ DOM
(iter. 401) 2%X4% infer, 374
strani
Cena IS centov
Angleški:
(Za mladina)
KEY OF HEAVEN
fino vezano--
-35e
t usnje vezano
-.75
Slovenic Publishing
Company 216 West 18th Street New Yčrk1
JOHN KEBE UM&L.
Gozdič je že zelen — travnik je razcveteli — ptički pod ne-4x>m — veselo po j o . . .
Dne 6. maja je na Coreapolis, Pa., prem mul John Kebe po doftgi bolezni. Rojen je bil leta 1872 T Dolenjem jezeru pri Oerfcnici. Tulkaj zapušča soprogo Frances, in brata Antona, brata Josipa in Franka v Greensburgn, sestro Mary, por. Kovae v Homer Citv. brata Mateja, župnika slovenske župnije v Pittsburjrhu, ter mnogo dmjjib sorodnikov in prijajte-Ijev. V to deželo je prišel ta-kpj. ko je odslužil vojaScino v stari Avstriji, it* je vse psroje življenje težko clelal, v začetku po raznih premo^rovriikih, za i njih 14 lot na mali farmi, kjer ara je dohitela smrt.
Pokojni John je bil zelo mehke in dobrohotne narave ter izvanredaio trdnega zdravja, tako da smo fra nje-irovi mlajši tovariši radi^tejfa zavidali in domnevali, da na« bo preživel vse. Pred kakimi dvemi leti pa se je potuhnjeno priplazila za vratna bolezen, katere nevarnosti se on ni pravo^ s no žavedeT in tudi zdravniki so pronašli njen pravi
druga zdravila — je trdil. Toda vreme je bilo vedno slabo in solnee je le slabo ogrevalo. Na dan njegove smrti pa je solnee toplo grelo, tocla Johna r?i moglo najti na njegovem polju, kot dru^a leta. ker bil je (preslab, da bi se ^ogreval ob njegovih žarkih. Bil je ,edini dan t ujeigovi dolgi bolozni, da ee mu noge hi&o ved pokorile in tako je na ta lepi/ majski dan Jolm za vedno zaspal, mirno, kot je bil on miren vse svoje življenje. Zato mu tudi mi privoščimo večni pokoj in njegovim preostalim nase iskreno so-žalje.	V. P.
Coraopolis, Pa.
SLOVENCI, KUPUJTE BONDS DRUGEGA VOJNEGA POSOJILA.
/ Rojaki v celi držatvi New York naj vsak nakup Vojnih b->ndon- naznanijo zaklad ni šk emu oddelku Združenih držav ter se v ta namen posložijo spodaj prioboenega fcupona.
WAR BOND PURCHASE ADVISE OOUPON
War Saving Staff
U. S. Treasury Department,
1270 Sixth Ave, New York. N. Y.
Th iy ifi to advise you that during present Second W ar Bond Campaign I (we) Lave purchased Bbnd(s)
amaunting to $............ of maturity values as my
(our) contribution towards buying the PT Boats alloted to residents of Yugoslav origin in the State of New York.
Respectfully
Name .. Address
• »» i m
vzrok, ko je bilo že prepozno.
John je bil dober pripovednik in neštetokrat nas ja zabaval s pripovedovanjem dogo-Jdo^čin iz SAojeg-a vojaškega j življenja, kako je po jezeru ribe lovil in po Javorniku srne zalezoval. Nič se ni zavedal* da se mu pridružuje bela žena. Do zadnjega je razpravljal z nami. kako bo letos farm al, in vse ga je zanimalo, kar jo bilo v zvezi z njegovo domačijo, ker on je ljubil svojo zemljo, ker je ibil pravi sin narave. Ko bo l)olj toplo vreme, pa bom bolj-ši — je govoril. — Solnee je najboljši zdravnik. Ko te ono ptegreie. pomaga veo, kot vsa
na ali članice osrednjega sveta. Zaupnikova naloga je to, da •opazuje delo v svojem območju sodeluje z nasveti m pojasnili, vzdržuje stike z uradom izvr-sevaliiega odbora 'in mu' daje nasvete v prid ciljev SANSa'na podlagi razmer v svojem okra-ju. .	v
1 TitW" vi
i ca®0' ^Zzlo"«^ A ovoUW«^