YU ISSN 0352-7808 UDK 651,926(05).:5/6 PREVAJALCEV SLOVENIJE Mostovi letnik XXVI št. 2 str. 1—54 Ljubljana 1991 H 1 97991 GLASILO DRUŠTVA ZNANSTVENIH IN TEHNIŠKIH PREVAJALCEV SLOVENIJE Ljubljana 1991 Po mnenju Republiškega sekretariata za informiranje št. 23-91 z dne 20.5.1991 je glasilo oproščeno temeljnega in posebnega davka od prometa proizvodov. © MOSTOVI Mostovi letnik XXVI št. 2 str. 1 - 54 Ljubljana 1991 Uredniški odbor: Narcis Dembskij, Viktor Jesenik, Tomaž Longyka, Zdravko Markošek, Anton Omerza (glavni in odgovorni urednik), Ines Perkavac, Lidija Šega, Savin Vilhar - Likovno-grafično uredil: Nedžad Zujo - Lektorica: Nada Čolnar - Fotografije: Savin Vilhar - Stavek: Marko Šinkovc - Tisk: Tiskarna Ljubljana - Izhaja dvakrat na leto - Avtorske članke honoriramo - Naslov uredništva: Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, Ljubljana, Petkovškovo nabrežje 57 DacF®ma/A\(3DJj[i B>03BE>88£\ \708WB 88B®03®UC00 ŠB/AHHD3D [PU3ll\y/A\U/A\ll8C3£\ DBOB\S7ttOG®\ 8BB8®\®/®B803D 80803 4 MOSTOVI 211991/XXVI Vsebina Informacije □ Novosti v Društvu. 6 □ Nekaj finančnih podatkov . 9 □ Posvetovanje prevajalcev iz dežel skupnosti Alpe-Jadran .12 □ Novi člani Društva .15 Predstavitve □ Savin Vilhar: Slavko Blagotinšek .16 Strokovni članki □ Alan McConnell Duff: Crossing the border .19 □ Darinka Jezovšek-lvanuša: Prvi prevajalski seminar ruskega jezika.27 Prevajalska delavnica □ Narcis Dembskij: Slovensko-francoski slovar strojniških in komplementarnih izrazov, S - Ž.32 □ Ines Perkavac: Si dice o non si dice?.44 Prevajalski tisk □ Maja Dolanc: Iz naših prevajalskih revij .45 □ Špela Kutin: Jesenik, Dembskij: Slovensko-francoski slovar.46 □ Marjan Golobič: Grad, Leeming: Slovensko-angleški slovar.48 □ Objavljeno v Managerju .49 Contents Information Corner □ DZTPS News . 6 O Cost Estimates . 9 □ The Alpe-Adria Translators Symposium. 12 □ New Members of the Association.15 Presentations □ A Portrait of Slavko Blagotinšek, by Savin Vilhar.16 Professional Papers □ Alan McConnell Duff: Crossing the Border .19 □ Darinka Jezovšek-lvanuša: First Russian Seminar. 27 MOSTOVI 2/1991/XXVI 5 Translation VVorkshop □ Narcis Dembskij: A Slovene-French Dictionary of Mechanical Engineering and Related Terminology, S - Ž.32 □ Ines Perkavac: Si dice o non si dice? .44 Translation-Oriented Publications □ Maja Dolanc: From Our Translation-oriented Periodicals.45 □ Špela Kutin: Jesenik, Dembskij: A Slovene-French Dictionary.46 □ Marjan Golobič: Grad, Leeming: A Slovene-English Dictionary.48 □ Published in the "Manager" .49 Sommaire Informations □ Nouvelles de TAssociation. 6 □ Quelques donnšes financišres de 1’Association. 9 □ Consuitation des traducteurs des rčgions Alpes-Adriatique .12 a Nouveaux membres de TAssociation.15 Prčsentations □ Savin Vilhar: Slavko Blagotinšek .16 Articles professionnels □ Alan McConnell Duff: Crossing the Border .19 □ Darinka Jezovšek-lvanuša: Premier sčminaire des traducteurs de langue russe .... 27 Atelier des traducteurs □ Narcis Dembskij: Vocabulaire slovčne-frangais des termes concernant les constructions mšcaniques, S - Ž.32 □ Ines Perkavac: Si dice o non si dice? .44 Publications des traducteurs □ Maja Dolanc: De nos revues des traducteurs .45 □ Špela Kutin: Jesenik, Dembskij: Dictionnaire slovšne-frangais.46 □ Marjan Golobič: Grad, Leeming: Dictionnaire slovčne-anglais.48 □ Publiš dans Manager.49 6 MOSTOVI 2/1991/XXVI aco[F®[BOt]/^Gom Novosti v društvu Od pomladi se je v društvu zgodilo precej novega. Preživeli smo prvo zimo v novih pos¬ lovnih prostorih in z veseljem ugotovili, da smo imeli srečno roko pri izbiri ogrevanja. Termo¬ akumulacijske peči so nas prijetno grele, z njimi je bilo lahko ravnati pa tudi poraba elektrike ni bila velika. Doživeli smo prvo krajo, nekdo nam je iz stranišča ukradel umivalnik in električni radiator, s katerim smo sušili stene. Nasploh imamo v hiši pogosto delavce. Stranišče so popravljali že dvakrat, tudi električno napeljavo na stopnišču je bilo treba nekajkrat popravljati. Glavno delo pa nas še čaka, to je popravilo strehe in žlebov. Oboje je že tako dotrajano, da ob močnejšem deževju zamaka na podstrešje in dobesedno lije na dvorišči. Tam se nabira vlaga, ki potem prodira po zidovih navzgor. Vendar bomo pred začetkom tega pomembnega popravila morali sprazniti podstrešje in odstraniti vso navlako, ki se je tam nabrala v dolgih letih. Priložnost bomo izkoristili za odvoz materiala, ki ga imamo v kleti, saj nameravamo klet urediti tako, da bo varna in uporabna. Vse to dokazuje, da smo kupili dobro ohranjeno stanovanje v zelo zanemarjeni hiši in da bomo sedaj potrebovali nekaj let pa tudi precej sredstev, da bomo hišo vsaj za silo uredili. Na vse te podrobnosti se moram kot poslovni tajnik vsaj nekoliko spoznati, saj sem prevzel tudi funkcijo predsednika hišnega sveta. Nekaj prevajalcev se je že navadilo na vhod s Trubarjeve ulice, ki je bolj prijeten in primernejši od uradnega. Tudi parkirni prostor za nekaj minut se tam lažje najde kot na Petkovškovem nabrežju, kjer imamo namen rezervirati dve parkirni mesti. V tem času, tj. v letu in pol, odkar smo v novih prostorih, se je zasebna dejavnost v naši ulici tako razmahnila, da smo dobesedno obdani z lokalčki - butiki, bifeji in podobnimi lokali, ki dajejo Trubarjevi ulici poseben čar, s tem pa je tudi pot do društvenih prostorov zanimivejša. Spomladanski seminarji so potekali po programu. Najprej je Nino Principato (ki je po¬ stal naš član) s skupino dvajsetih prevajalcev nadaljeval s pravno terminologijo pri prevajanju v italijanski jezik. Naslednji seminar je vodil dr. Pavel Apovnik, Slovenec iz Avstrije, ki je s predloženimi glosarji, z razlago in odgovori na vprašanja navdušil štiriintrideset prevajalcev. Gradivo s tega seminarja bomo objavili v prihodnji številki. Z gospodom Apovnikom smo se dogovorili za trajnejše sodelovanje, zato bo spomladi pripravil še en seminar za naše člane. Alan Duff je svoj seminar o poslovnem angleškem jeziku izpeljal odlično, tako kot vedno, na koncu pa je vseh štiriintrideset udeležencev navdušil z uporabo sodobnih metod, saj so ustrezne termine iskali po metodi, imenovani "brain storming". Gospod Duff je zdaj naš stalni sodelavec, kljub temu da je zelo zaposlen, zato nam je bilo v čast, ko se je včlanil v naše društvo. Novost na področju usposabljanja prevajal¬ cev je bil ruski seminar, ki se ga je udeležilo trinajst prevajalcev; število je zadovoljivo, če MOSTOVI 2/1991 /XXVI 7 vemo, da je sedaj prevajanja v ruskem jeziku vedno manj. Seminar je odlično pripravila Darinka Jezovšek-lvanuša, ki se je dela lotila točno po navodilih za delo izobraževalne komisije, ki pa so bila takrat oblikovana šele kot koncept. Predavala sta prof. Sever in prof. Lobačova s Filozofske fakultete, Nikolaj Safonov pa je prispeval tematsko razpravo. Gradivo s seminarja objavljamo v tej številki. Z ruskim seminarjem smo povečali število jezikov, za katere pripravljamo seminarje, na šest. Angleški, italijanski in nemški seminar naj bi bili temelj izobraževanja, zato bodo potekali dvakrat na leto. Slovenski, francoski in ruski seminar pa naj bi pripravljali po enkrat na leto. Načrtujemo tudi zanimive novosti, le da še ne vemo, kdaj bodo na programu. Gre za seminar o lektoriranju slovenskih besedil, ki ga pripravlja Nada Čolnar, Nevenka Ljeskovac-Bura pripravlja seminar o konsekutivnem prevajanju, Marjan Golobič pa delavnico o uporabi računal¬ nika pri prevajanju. Omeniti moramo, da se v zvezi z usposabljanjem prevajalcev obetajo pomembne novosti. Gre za ustanovitev med¬ narodnega centra za usposabljanje strokovnih prevajalcev. Ne vemo še, kje center bo, niti, kdaj bo začel delovati, pomembno je predvsem to, da se bo društvo dejavno vključilo v izvedbo projekta. 8 MOSTOVI 2/1991 /XXVI Verjetno bomo kaj določnejšega izvedeli čez leto dni na posvetovanju prevajalcev iz dežel skupnosti Alpe-Jadran, ki ga bo pripravilo društvo. Vsekakor moramo pri pripravi izobraževanja za naše člane računati na obstoj in delovanje tega centra, saj bi bilo nesmotrno, če ga ne bi izkoristili. Ena od pomembnih organizacijsko-strokov- nih nalog v tem času je bila izdelava poslovnika društva. Najprej smo se lotili popisa dejavnosti, nato smo nalogo razdelili v tri stopnje. Na pod¬ lagi popisa dejavnosti smo izdelali opise del or¬ ganov društva (upravni odbor, komisije, zaposleni v društveni pisarni). Ko je upravni odbor opise potrdil, smo na drugi stopnji ob¬ delali delitev dela in ovrednotili delovna mesta, s tem pa tudi na novo točkovali dela zaposlenih. O posvetovanju prevajalcev, ki ga pripravljamo za jesen leta 1992, bo govor v drugem prispevku, tu omenimo le nekaj zanimivosti. Zamisel o posvetovanju se je porodila že leta 1987 na posvetovanju v Por¬ torožu, ki smo ga pripravili skupaj s hrvaškimi prevajalci. Nanjo smo se potem večkrat spom¬ nili, ko pa so lani politične razmere postale primerne za njeno uresničitev, smo začeli res¬ neje razmišljati o projektu posvetovanja prevajalcev iz dežel skupnosti Alpe-Jadran. Tako smo spomladi o tem dvakrat razpravljali na sejah upravnega odbora, na avgustovski seji pa smo potrdili sestavo organizacijskega in redakcijskega odbora ter sprejeli okvirni ter¬ minski načrt dela. Na naslednji, septembrski seji upravnega odbora smo obravnavali vsebino posvetovanja, ki naj bi jo dokončno izoblikoval redakcijski odbor, ter prvič dobili vpogled v predračun posvetovanja. Tukaj torej le nekaj o zgodovini priprav na posvetovanje, več o njem pa v posebnem članku. Spomladi smo opravili pomembno nalogo, ki ima toliko večjo težo, ker smo jo izpeljali tako, da se je povezalo deset društev na republiški ravni. Slo je za zakon o dohodnini, ki je vse av¬ torje izenačil z obrtniki in jim naložil kup nepotrebnega dela, stroškov in prispevkov. Imeli smo več sestankov koordinacije društev, ki jih je vodil direktor Avtorske agencije gospod Oman, končni rezultat naše dejavnosti pa je bil, da so v Skupščini Republike Slovenije preklicali določila iz zakona o dohodnini ter ponovno uveljavili določila, ki so veljala leta 1990. O tem smo člane sproti obveščali v informacijah na hrbtnih straneh cenikov. Neprijetnost, ki jo moramo omeniti, je izključitev članov zaradi neplačane članarine. Leta 1990 smo izključili 30, letos pa še 40 članov, to pa je kar 6,7 odstotka vseh članov. Upam si trditi, da članarina v višini neto honorarja za poldrugo stran prevoda v slovenski jezik ni tisto, kar bi vplivalo na ne- izolnjevanje obveznosti do društva; vzrok je nerednost članov, to pa ne more biti pohvalno za ljudi, ki se s strokovnim prevajanjem poklicno ukvarjajo. Še nekaj besed o "večni" temi - o neplačeva¬ nju računov. Še enkrat moram poudariti, da s tem, ko društvo prevzame obveznost za izstavitev računa za prevajalsko storitev, ne prevzame v celoti tudi obveznosti izterjave plačila. Večinoma dobi prevajalec naročilo neposredno od -naročnika prevoda, zato je njegova naloga, da si pri prevzemu naročila zagotovi plačilo. V pomoč vam je lahko raču¬ novodkinja društva, ki vas bo poučila o ak¬ ceptnem nalogu in bariranem čeku, dveh instrumentih za zavarovanje plačil. Vsak prevajalec se mora potruditi, da si bo sam zagotovil zavarovanje plačila, namesto da si zmotno predstavlja, da bo za plačilo poskrbela strokovna služba društva. Šele takrat, ko se bodo prevajalci zavedali, da so naročilo sprejeli sami, da so obračun izstavili sami, daje društvo račun samo izstavilo v njihovem imenu in da morajo sami poskrbeti za plačilo računa (pri tem pa jim v društvu ponujamo vse strokovne na¬ svete), bo to vprašanje bolje rešeno, tako za prevajalce kot za društveno pisarno. A. O. MOSTOVI 2/1991/XXVI 9 Nekaj finančnih podatkov Doslej smo dejavnost našega društva prikazovali le atributivno, samo na občnih zborih smo članom postregli z numeričnimi podatki o poslovanju v letu, ki je minilo. Tokrat pa se je upravni odbor odločil, da našo dejavnost tudi v Mostovih prikažemo z nekaj številkami. Finančno poslovanje v letu 1990 po dejavnostih Prvič smo stroške in dohodke za leto 1990, ki jih izkazuje bilanca, razdelili po posameznih dejav¬ nostih društva. Stroški v letu 1990 po dejavnostih v 000 din Dohodki v letu 1990 po dejavnostih v 000 din 10 MOSTOVI 2/1991 /XXVI Iz tabel sta razvidna predvsem dva zbirna podatka: za osebne dohodke porabimo polovico vseh sredstev, več kot 84 odstotkov celotne dejavnosti društva pa se financira iz dohodkov od izstavljenih faktur. Verjetno bodo bolj zanimivi ali pa vsaj nazorni naslednji kazalci. Izračunali smo jih iz finančnega poročila za leto 1990, ki smo ga razdelili po dejavnostih: □ skupni stroški društva na izdan račun - 384 din □ stroški servisa za prevajalce na račun - 202 din □ stroški izdajanja cenika na izdan cenik (900 izvodov) -12.600 din □ stroški izdaje cenika na člana - 21,70 din □ stroški seminarja na udeleženca - 2.400 din □ stroški Mostov na izvod (stroškovna cena) - 272 din □ skupni letni stroški za strokovno dejavnost na člana - 1.560 din, to je protivrednost 10 članarin v letu 1990. Od 100 din stroškov društva porabimo za: □ plače 51,00 din, □ režijo 20,00 din, □ naložbe 15,60 din, □ neposredne stroške strokovne dejavnosti 13,40 din. Od 100 din dohodkov porabimo: □ 45,50 din za stroške servisa za prevajalce, □ 17,30 din za seminarje, □ 17,10 din za Mostove, □ 6,30 din za druge strokovne dejavnosti, □ 13,80 din za dobiček, ki se ga prenese v naslednje leto. Iz teh kazalcev je razvidno, kakšni so stroški za izdajanje cenikov in Mostov ter pripravo seminar¬ jev. To, da so dejanske cene (članarina in kotizacija za seminarje) bistveno nižje od navedenih, pa je zasluga našega samofinanciranja iz dohodka, ki ga ustvarja servis za prevajalce. Večji ko bo ta dohodek, več strokovnih dejavnosti za prevajalce bomo lahko pripravili, zato imejte to v mislih ta¬ krat, ko vas skuša naročnik prevoda prepričati, da fakturo izstavite mimo društva. Prikaz strukture stroškov od leta 1987 do 1990 Da bi članom prikazali smeri gibanja posameznih najpomembnejših stroškov v zadnjih štirih letih, smo pripravili naslednjo tabelo: v Pri tem podatku so upoštevana samo tista sredstva za nakup poslovnih prostorov, ki so izvirala iz tekočih sredstev za leto 1989. MOSTOVI 2/1991/XXVI 11 Navedene podatke je treba obrazložiti. Najočitnejše je padanje deleža osebnih dohodkov, to pa pomeni razmah in razširitev dejavnosti, pa naj gre za strokovno dejavnost ali za naložbe. Ti dejav¬ nosti sta v prvih dveh letih skupaj obsegali dobrih 15%, v zadnjih dveh letih pa že okrog 25% vseh stroškov. Materialni stroški nekoliko naraščajo, vendar njihov delež ni odvisen le od dejanskih stroškov, ampak tudi od naše politike prevajalskih tarif, saj vse te stroške krijemo iz dohodkov od izstavljenih faktur. Podatkov o deležu stroškov za strokovno dejavnost ni moč razložiti popolnoma enostavno, saj se je ta dejavnost iz leta v leto spreminjala (leta 1987 je bilo posvetovanje v Por¬ torožu, leta 1988 smo izdali Golobičev glosar), le izdajanje Mostov je bilo ves čas stalno. A kakor koli že, delež stroškov za strokovno dejavnost naj ne bi bil manjši od 10%, delež osebnih dohodkov ne bi smel preseči 50%, materialni stroški pa ne 30%. Potemtakem naj bi nam za naložbe ostal približno 10-odstoten delež vseh stroškov. Prikaz realnih osebnih dohodkov, izraženih v številu strani Nekako smo se že navadili, da v teh negotovih časih jemljemo kot osnovo neto ceno za stran prevoda iz tujega v slovenski jezik, ki po ceniku z dne 1.9.1991 znaša 300 din. Vsi vemo, da znaša letna članarina 1,5 strani (po veljavnem ceniku na dan plačila članarine). Tudi pri Mostovih honoriramo stran originalnega članka enako kot stran prevoda, cena prirejenih člankov in glosarjev je enaka ceni 0,8 strani, informativnih pa 0,6 strani. Tudi predavatelje na seminarjih plačujemo po straneh, 2 strani za uro seminarja. Tako se mi je porodila zamisel, da bi tudi osebne dohodke zaposlenih v društveni pisarni izmeril s tem merilom, toliko bolj je to upravičeno zato, ker so dohodki od izdanih faktur (ki s spremembami tarif nikakor ne nihajo tako močno, kot bi si kdo mislil), temeljni vir naših plač. Gibanje povprečnih prevajalskih tarif, povrečnih bruto plač na delavca pisarne in plač, izraženih v straneh, po polletjih od leta 1987 do leta 1991 prikazuje spodnja tabela: 12 MOSTOVI 2/1991 /XXVI Tabela potrebuje nekaj pojasnil. Vse vrednosti so izražene v dinarjih iz leta 1990. Bruto plačo smo vzeli v obravnavo zato, ker primerjava neto plač zaradi različnih prispevnih stopenj ni mogoča. Ti podatki so zelo koristni, saj so skupaj z drugimi pokazali, da so bruto plače v letošnjem letu močno upadle, če jih merimo s številom strani. Na podlagi teh podatkov je upravni odbor sprejel ustrezne popravke, hkrati s tem pa tudi sklep, naj se raven realnih plač zaposlenih v bodoče izraža v številu strani. Toliko številčnih podatkov smo pripravili od zadnje številke Mostov. Nekaterim se bodo zdeli odveč, drugim bodo odstrli pogled na dogajanje v društvu, ki ga še ne poznajo, upam pa, da smo s tem le napravili korak naprej, kar se tiče boljšega obveščanja. A. O. Posvetovanje prevajalcev iz dežel skupnosti Alpe-Jadran Najpomembnejša informacija o delovanju društva od izida prejšnje številke Mostov je vsekakor novica o pripravah na posvetovanje prevajalcev iz dežel skupnosti Alpe-Jadran. Za pripravo posvetovanja smo se odločili, ker smo bili slovenski prevajalci z osamosvojitvijo odrezani od mednarodnega sodelovanja, ki je potekalo prek Zveze znanstvenih in strokovnih prevajalcev Jugoslavije v Beogradu. Stike smo ohranili le s hrvaškim in bosanskim društvom prevajalcev. S posvetovanjem prevajalcev želimo navezati mednarodne stike s sosedi. Ker je geografsko področje, ki je zanimivo za naše posvetovanje, pravzaprav regija Alpe-Jadran, želimo delovati znotraj delovne skupnosti Alpe-Jadran, in sicer pri gospodarski komisiji. Cilj našega po¬ svetovanja je vzpostaviti povezave med prevajalci iz dežel skupnosti Alpe-Jadran. Prva seja redakcijskega odbora MOSTOVI 2/1991 /XXVI 13 S temi izhodišči smo se lotili priprav na posvetovanje. Najtežja in najpomembnejša naloga je bila v posameznih deželah skupnosti Alpe-Jadran poiskati primerne prevajalce in jih povabiti k sodelovanju. Imeli smo srečo, da smo v redakcijski odbor posvetovanja lahko vključili naslednje člane: □ Pavla Apovnika, Avstrija □ Diomiro Bajc, Italija □ Julianno Dudšs, Madžarska □ Vladimirja Ivirja, Hrvaška □ Alana McConnella Duffa, Slovenija □ Ines Perkavac, Slovenija □ Lidijo Šega, Slovenija. Redakcijski odbor posvetovanja (RO) se je na prvi seji sestal 26.9.1991 v Ljubljani in sprejel dva pomembna sklepa. 1) Vsebina posvetovanja, o kateri bomo obvestili povabljene referente, je naslednja: A Vpliv gospodarsko-političnih razmer in sociolingvistični status jezikov dežel skupnosti Alpe-Jadran A1 Problematika terminologije ob spreminjanju političnih in gospodarskih razmer A2 Sociolingvistični položaj posameznih jezikov v regiji Alpe-Jadran A3 Vloga manjšin v jezikovnih povezavah B Strokovno usposabljanje prevajalcev B1 Oblike rednega šolanja prevajalcev in nove možnosti B2 Strokovno izpopolnjevanje prevajalcev B3 Sodelovanje in povezovanje dežel skupnosti Alpe-Jadran v procesu izobraževa¬ nja prevajalcev B4 Družbeni status prevajalca v posameznih deželah C Povezovanje in sodelovanje prevajalcev iz dežel skupnosti Alpe-Jadran C1 Stiki med posameznimi prevajalci C2 Povezovanje prevajalskih združenj in ustanov C3 Skupni projekti (glosarji, kontrastivne študije, prevajalski priročniki) 2) Vabila bomo poslali prevajalcem in združenjem prevajalcev v naslednjih deželah: □ Avstriji □ Bavarski □ BiH □ Hrvaški □ Italiji □ Madžarski □ Sloveniji □ Švici S temi sklepi je redakcijski odbor posvetovanja opravil svojo prvo nalogo, delo pa bo nadaljeval po novem letu, ko bo ocenjeval in izbiral prispele referate. 14 MOSTOVI 2/1991 /XXVI Predstaviti moram še člane organizacijskega odbora posvetovanja (00), ti so: □ Slavko Blagotinšek, DZTPS □ Marjan Golobič, DZTPS □ Tomaž Longyka, DZTPS □ Anton Omerza, DZTPS □ Štefanija Pieruzzi, TTC Avditorij □ Savin Vilhar, DZTPS Glavne naloge organizacijskega odbora posvetovanja v prvem obdobju priprav so bile naslednje: □ formiranje redakcijskega odbora v mednarodni sestavi, □ vodenje komuniciranja (pisno, telefonsko, osebno) med člani obeh odborov in povabljenimi referenti, □ priprava pravilnika o sponzorstvu in razdelitev nalog pri pridobivanju sponzorjev, □ priprava finančnega predračuna posvetovanja. To so glavni podatki o pripravi posvetovanja, sedaj pa si bom dovolil dodati še nekaj pojasnil. Vsi naši člani, ki so obiskali kako posvetovanje pri nas, lahko iz vsebine posvetovanja prevajalcev iz dežel skupnosti Alpe-Jadran ugotovijo, da so teme izbrane skrbno, da ni preveč teorije in da je poudarek na dvojem: 1) Na pridobitvi celostne informacije iz dežel skupnosti Alpe-Jadran (teme A2, B1, B2, B4). 2) Na praktičnih možnostih povezovanja dežel skupnosti Alpe-Jadran (teme B3, C1, C2, C3). Druga prednost posvetovanja je, da smo k sodelovanju povabili prek 100 referentov, od tega polovico iz tujine, in upamo, da bomo lahko izbrali med 20 do 30 najboljšimi referati; izbor bo seveda opravil mednarodni redakcijski odbor. Kdor pozna prakso pri pripravi posvetovanj na Ohridu in v Hercegnovem, ve, da so tam v program uvrstili prav vse referate, ki so jih prejeli. Tretja prednost posvetovanja prevajalcev iz skupnosti Alpe-Jadran je, da ga pripravljamo z zavestno željo po vzpostavitvi povezav med prevajalci in v tem vsi vidimo korist za prihodnost. To stališče se je izoblikovalo v pogovorih s tujci, člani redakcijskega odbora. Skupna korist prevajalcev in združenj prevajalcev v deželah skupnosti Alpe-Jadran, ki jo bo prinesla uspešna izvedba po¬ svetovanja, je glavna spodbuda za vse. Seveda pa ne smemo zanemariti finančne plati posvetovanja. Organizatorji se zavedamo, da so časi, ko se je podobnih posvetovanj udeleževalo več kot 200 ljudi, minili, zato nikakor ne smemo pričakovati tako množične udeležbe. S tem torej postane pomembnejše pridobivanje sponzorjev, saj moramo iz tega vira zagotoviti toliko sredstev, da bo višina kotizacije za posvetovanje znosna. Na koncu naj navedem še najpomembnejše podatke in roke. Uradni jeziki posvetovanja še niso določeni, to bomo storili ob razpisu posvetovanja. Načrtujemo, da bomo posvetovanje razpisali maja leta 1992, izvedli pa oktobra 1992 v Portorožu. Uspešna izvedba posvetovanja prevajalcev iz dežel skupnosti Alpe-Jadran bo našemu društvu in njegovim članom prinesla veliko koristi, predvsem na izobraževalnem in terminološkem področju. Če pa bo posvetovanje postalo redna oblika srečanj prevajalcev teh dežel, bomo dosegli končni cilj, ki smo si ga zastavili. Vsi, ki sodelujemo pri pripravi, se bomo trudili, da bomo ta cilj dosegli. A. O. MOSTOVI 2/1991/XXVI 15 Novi člani društva Nadaljujemo z objavljanjem seznama novih članov, ki smo jih v društvo sprejeli od marca do septembra 1991. Berisha, Halil alb. Božič, Branka angl. Černilec, Jana angl. Davis, Margaret angl. Devide-Atanasov, Jadranka nem. Dolenc, Boža angl. Gačnik-Gombač, Lidija rus. Gorjup-Posinkovič, Vida ital. Hoffman, Irena angl. Hribar, Helena nem. Karanjac, Jasna nem. Kastelic, Slavko ital. Kobe, Tomaž nem. Kolenc, Dušan fra. Kostanjšek, Gertrude, nem. Kukovec, Ankica nem. Leskovec, Alfred nem. Mahne, Julijana angl. Maurovič, Silvana sh. McConnell Duff, Alan angl. Mrva, Blaž nem. Musizza, Elio ital. Muller, Borut rus. Naka, Nina mak. Periček, Vesna rus. Petelinšek, Bernarda angl. Počinka, Abdulaziz tur. Poklar, Franc ital. Povše-Kastrevc, Marinka rus. Prestor, Ciril nem. Principato, Antonino ital. Ramiz, Hodža alb. Rupar, Marija angl. Teran, Darja angl. Tomšič, Tadeja nem. Vrbinc, Marjeta angl. Vukelj, Breda angl. Weber, Alenka špa. Žiberna, Biserka nem. 16 MOSTOVI 2/1991 /XXVI [POSlI&Sff/Sl C7Z757C7ZF Savin Vilhar Predstavljamo vam tf«U N) Slavko Blagotinšek Skoraj vsi ali pa vsaj številni prevajalci zelo dobro poznamo našega prizadevnega prevajalca Slavka Bagotinška. Zaradi obsežnega strokovnega znanja predvsem na področju ekonomskih znanosti je odličen prevajalec. Ker pa je prevajalcem tudi dober tovariš in prijatelj, nam je v veliko veselje, da ga poznamo. Pogosto nam pomaga. Da bi ga še bolje spoznali, smo ga prosili, naj najprej pove kaj več o sebi. MOSTOVI 2/1991/XXVI 17 Doma sem iz Celja in številni prijatelji ter sošolci, ki me poznajo iz Celja, me v šali ime¬ nujejo tudi "celjski grof". Tako so me imenovali zato, ker sem po drugi svetovni vojni pomagal obnoviti celjsko gledališče in sem v drami Celjski grofje igral nekega celjskega grofa. Po maturi na gimnaziji v Celju sem jeseni leta 1946 prišel v Ljubljano, kjer sem se najprej vpisal na pravno fakulteto, dve leti kasneje pa prestopil na ekonomsko fakulteto. Leta 1952 sem začel delati v zunanji trgovini. To je bila moja prva zaposlitev in od takrat pa vse do leta 1983 sem delal v zunanji trgovini na različnih področjih. Seveda je dobro znanje tujih jezikov prvi pogoj za delo v zunanji trgovini. Prav mi je prišlo znanje tujih jezikov, in sicer nemščine in francoščine, ki sem se ju začel učiti že pri sedmih letih, kasneje pa, ker je delo tako zahtevalo, sem se naučil še angleščine. V času službovanja sem seveda spoznal, da je znanje tujih jezikov zelo pomembno, saj brez tega ni uspešne mednarodne trgovine. Moj nekdanji sodelavec v podjetju Intertrade IBM Tomaž Lon- gyka mi je leta 1983 svetoval, naj se včlanim v Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (DZTPS), ker sem pač že prej, pri svojem rednem delu, veliko prevajal, sicer ne kot prevajalec, ampak pri raznih pogovorih; seveda sem ga poslušal. Oglasil sem se pri takratni predsednici DZTPS, gospe prof. Doris Debenjak, ki me je sprejela v društvo. Spomladi leta 1984 je bila pisarna društva zaradi kadrovskih težav v nezavidljivem položaju, saj preprosto ni bilo več nikogar, ki bi opravljal administrativna in druga dela. Ker sem se malo prej upokojil, sem seveda imel nekoliko več časa kot drugi, in prostovoljno sem se javil za opravljanje vseh del, ki jih zmorem, v pisarni društva, takrat še na Resljevi cesti. Knjigovodske posle je opravljala honorarna knjigovodkinja, vse drugo, kar se tiče pošte, banke, stikov z naročniki in našimi prevajalci, pa sem v glavnem opravljal sam vse do jeseni, včasih tudi po ves dan. Tako sem osebno in po telefonu, ob posredovanju gradiva za prevajanje spoznal veliko kolegov in sedanjih prijateljev. Delo, ki sem ga takrat opravljal, me je zelo veselilo, ker sem vedel, da društvo mora delovati tako, kot da je vse v redu. In delovalo je tako. Ob tem moram povedati, daje bila to zelo dobra šola, in spoznal sem, kot sem že povedal, številne kolege, ki so tudi meni kot novemu članu društva s svojimi nasveti veliko pomagali. Iz vsega povedanega je seveda jasno, da so vaše izkušnje iz gospodarstva, če naj tako rečem, zunaj društva, zelo bogate, seveda pa so tudi izkušnje, pridobljene pri delu v društvu in v pisarni, ki je pomemben dejav¬ nik, zelo pestre. Zato se kar ponujata nas¬ lednji vprašanji, prvič: Kakšen je pravzaprav pomen pre¬ vajalskega društva za naše gospodarstvo? Že v času službovanja, ko sem delal v zunanji trgovini, sem se prepričal, kako pomembno je delo strokovnega prevajalca, tudi znanstvenega in tehniškega, kakor pove že ime našega društva. Poleg tega, mimogrede povedano, sem bil v društvu član nadzornega odbora, dve mandatni obdobji pa sem član in tajnik uprav¬ nega odbora. Prevajalci z dobrimi prevodi pogosto rešujejo podjetja. Delo ni lahko, je precej težko, vezano na včasih težko razumljivo ali šele nastajajočo terminologijo. Prevajalci povezujejo podjetja in našo deželo z drugimi, pogosto tujimi podjetji in končno tudi z drugimi deželami v Evropi in v svetu. In še drugo, sicer kratko, a za nas zelo pomembno vprašanje: Kaj DZTPS pomeni prevajalcem? Pri naših, nekdaj jugoslovanskih podjetjih in ustanovah pa tudi pri naših sosedih v tujini sem pogosto imel priložnost ugotoviti, da ima DZTPS zelo velik ugled, in to zaradi kakovostnega prevajanja. Kaj sploh je DZTPS? To je prostovoljno združenje dobrih prevajalk in prevajalcev Slovenije, ki seveda sodelujejo tudi s prevajalci onstran naših meja. Menim, da DZTPS, ki ga predstavljamo vsi člani, članom pomeni to, da si drug drugemu pomagamo, sodelujemo, svetujemo in s tem bogatimo ne samo naše prevajalsko znanje, ampak tudi, in to je po mojem mnenju zelo pomembno, med¬ sebojno razumevanje za najrazličnejše težave. Preprosto bi dejal, da smo velika družina na tem področju v Sloveniji, in moram reči, da tako na nas gledajo tudi naročniki, pa najsi bodo to 18 MOSTOVI 2/1991/XXVI podjetja ali ustanove. Najbrž to občutimo mnogi ali pa vsi, kajti kamor koli pride kak naš prevajalec in pove, daje član DZTPS, to pomeni velik ugled na tem področju. Izgleda torej, da tako prevajalci kot DZTPS dosegamo pomembne uspehe. Postavlja se torej vprašanje, ali bi lahko in kako bi lahko še kaj izboljšali. Res je, da je društvo, pravzaprav so njegovi člani, ki jih društvo predstavlja, že doslej dosegali zelo pomembne uspehe in ne samo uspehe, ampak tudi zadovoljstvo ob tem, ko so pogosto reševali zelo težavne, skoraj nemogoče situacije v podjetjih in ustanovah. Res pa je, da je težnja po nečem boljšem, vedno novem, pogonska sila, ki pripelje do novih in novih izboljšav, sprememb in tako naprej. Vsak naš prevajalec si prizadeva za vedno višjo kakovost prevodov in menim, da ne bi bilo slabo, če bi se prevajalci ne samo na občnem zboru, ampak pogosteje, o tem bi se še dogovorili, osebno srečevali, se pomenkovali o težavah, uspehih in tako prav gotovo pravočasno izluščili marsikaj koristnega za vse; kajti najpomembnejše je, da so osebni stiki popolnoma nekaj drugega kakor povezanost prek pisem in telefona. Pogosto se namreč slišimo po telefonu, ne da bi poznali drug drugega. Mislim tudi, da bi v sedanjih razmerah DZTPS moral navezati stike s kolegi prevajalci in s sorodnimi društvi v sosednjih deželah. Predvsem in za začetek pod pokroviteljstvom skupnosti Alpe-Jadran. S tem se že ukvarjamo, kajti že za prihodnje leto pripravljamo po¬ svetovanje, na katerega bodo vabljeni prevajalci in predavatelji iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Avstrije in Italije. Mislim, da povezovanje našega (slovenskega) DZTP z omenjenimi sosedi ne bo težavno, kajti naši sosedje, če že ne poznajo društva, poznajo številne slovenske prevajalce. Ob koncu naj še dodam, da mora biti DZTPS dobro administrativno organiziran, in to po mojem mnenju je. Pomembno vlogo pri tem ima pisarna društva, s katero prevajalci zelo dobro sodelujemo in katere uslužbenci so, moram reči, strokovno zelo sposobni, prav zato pa jim moramo prevajalci, kadar je to potrebno, pomagati s svojimi nasveti; zanje nam bodo gotovo hvaležni. Torej: dobri prevodi so kakor mostovi - služijo razumevanju in povezovanju med ljudmi in narodi. Razumevanje paje ključ do prijateljstva. Prevajalci niso politiki. Če bi bili politiki dobri prevajalci, bi bilo manj vojn ali pa sploh nobene. Rad bi se ob koncu zahvalil vsem kolegom, ki so mi doslej kakor koli pomagali. Tudi sam jim bom, kakor doslej, s svojimi izkušnjami in zna¬ njem vedno rad pomagal, bodisi z nasveti ali pa kako drugače. Tudi mi se vam ob koncu tega zanimivega pogovora zahvaljujemo za nesebično, kolegialno pomoč in vam želimo še veliko prevajalskih uspehov. MOSTOVI 2/1991/XXVI 19 3um®c3@\ycoa g^/a\ooogo Alan McConnell Duff Crossing the Border On the use of translation in language learning Prestop meje O uporabi prevajanja pri učenju jezika V skoraj 20-letni praksi kot prevajalec in pisec literature za učenje angleščine kot tujega jezika je avtor spoznal, da se pri poučevanju tujih jezikov premalo uporablja prevajanje. Kot vzroke za odpor do uporabe prevajanja v te namene navaja: tradicijo, da je prevajanje bolj povezano s preverjanjem znanja kot pa s poučevanjem jezika; prepričanje, da je prevajanje na splošno vezano na pisano besedilo in se ne šteje kot komunikativna dejavnost; da je zelo zamudno; da se s prevajanjem jezika večidel lotevamo nesistematično in učenci ne vedo, česa se pri tem učijo; in končno, da se pri poučevanju tujega jezika odločno premalo uporablja materin jezik, pri prevajanju pa brez njega ne gre. Avtor nato predlaga, kako bi lahko odstranili ali omilili navedene vzroke in s tem pri učenju tujih jezikov omogočili uporabo prevajanja kot izrazito naravne jezikovne dejavnosti. Nato postreže z mnogimi primeri, iz katerih je razvidno, da utegne biti uporaba prevajanja pogosto zelo smotrna in učinkovita metoda pri poučevanju tujih jezikov. Translation, as the process of conveying messages across linguistic and cuiturai barriers, is an eminently communicative activity, one whose use could well be considered in a vvider range of teaching situations than may currently be the čase. (Dr. lan Tudor, in ELT Journal) On the vvhole, translation is regarded (except by specialist departments) as a nuisance, an ac- tivity vvhich goes on "outside". Since it cannot be taken tor granted that translation has a rightful plače in the language teaching programme, let us look briefly at the reasons for this resistance. I. Some theoretical questions Hovvever persuasive the arguments in favour of translation may be, we must acknowledge that it is stili not widely used in language learn¬ ing. This natural and necessary activity is either ignored in the language programme, or else grundgingly given a little space. 20 MOSTOVI 2/1991 /XXV/ Why is translation not more widely used? The chief reasons, I suggest, are the following: • Translation is traditionally associated with language testing rather than with language teaching. The emphasis is on error detection and cor- rection: translation reveals what the študent does not know. The focus is negative. Marks are deducted for mistakes, but rarely given for intelligent Solutions or "trouvailles”. The language is corrected, not taught. • Translation is regarded as text-bound, con- fined to reading and vvriting. Discussion, if any, is limited to points of detail (mainly vocabulary). It is not a “communicative ac- tivity". • Translation is time-consuming. If the work is done in class, and in vvriting, couid not the students’ time be better used? If it is done out of class, couid not the teacher’s time - spent on correction - be better used? Translation is associated with "difficult" texts, often literary, and full of language traps. The students spend precioustimetusseling with a language they do not "need" (thšme et ver- sion). The language of translation seems to bear little relation to the language of "real life". • Translation activities have no clear focus. They involve a random approach to lan¬ guage. There is no coherence. The problems raised by one text may have no bearing on those raised by another. The students do not know what they are learning, and their progress - if any - cannot be discerned. • And, finally, translation involves use of the mother tongue. This, in many institutions, is inadmissible, and even vvhere it is permitted it is not always encouraged. (Students come to language classes to learn a foreign language, not to practise the mother tongue!) What translation has to offer The objections raised above are ali valid. But underlying them is the implication that the mother-tongue has no proper role in language learning. In fact, the mother-tongue is often regarded as a gatecrasher at what should be a cosy (monolingual) language party, hosted by the 12. But the guests ali speak another lan¬ guage, the mother-tongue, the L1 of the vvorld "outside". If we are to use translation successfully in lan¬ guage teaching, we must accept - not ignore - the importance of the mother-tongue. Not ali foreign language learners become teachers. Many become doctors, engineers, sales representatives, journalists, and ... trans- lators. Their work demands the ability to work easily and speedily from one language to the other. They are constantly Crossing the border from the foreign language (L2) to the mother- tongue (L1). Of ali language learning activities, translation can best teach us how to cross these borders. Before outlining ways in vvhich translation might effectively be used in language learning, I should like to look back at some of the points already raised. Discussion Teaching or testing? The value of translation as a testing device is proportionate to the amount of time spent on the practice of trans¬ lation. Like any other škili, translation requires practice 3 . If no practice is given, translation should not be used - or be used only sparing- ly - as a testing device. If translation is used for testing, the texts should not contain arbitrary (lexical) traps, and the marking should not be based solely on errors. Inventiveness should also be revvarded. Time. There is no purpose in using translation if it is merely a sporadic activity. it must either be regularly used, or not used at ali. Time-wastage in translation classes can be reduced: a) by svvitching the emphasis from vvritten to oral translation, b) by using short texts (2-3 sentences) with a clear language focus, e.g. -ing-forms, if-clauses, phrasal verbs, etc. c) by "sharing the load", ie. by dividing up longer texts into manageable seg- ments (up to 5 sentences) and asking the stu¬ dents to work in groups of three on just one segment. This last approach has several ad- vantages: it combines vvritten and oral work; it allovvs the students time to grapple with part of a complete text; it ensures that ali are ac- MOSTOVI 2/1991/XXVI 21 tively engaged at the same time; and finally - because the load is being shared - it turns what vvould have been a chore into a chal- lenge. Communication. It is sometimes argued that, because translation is so closely associated with vvriting and the printed page, it must be a "non-communicative" activity. This is true only if the translation is done in vvriting and in isolation. But it is possible to devise activities vvhich involve both vvriting and speaking, and vvhich encourage the exchange of ideas. Translation is not - as some may think it is - a matter of finding the "right" solution. It is, rather, a matter of vveighing up several plausible Solutions and selecting the best among them. In this process of selection, the more suggestions that are offered, the more likely one is to reach consensus as to vvhich are the best. This involves dis- cussion, therefore communication. I should also add that many of the most satisfactory translations are arrived at after the students have "rubbed off" their ideas on one another, picking up fresh thoughts on the way, and gradually modifying and improving their original suggestions. As an example, let me quote tvvo short passages from an activity in vvhich the focus is on the use of make: i) Mrs. Thatcher has succeeded in making people believe in her economic "miracle", vvhich as vve have repeatedly argued, is largely an illusion. ii) Although Miss Quested had not made herself popular vvith the English, she brought out ali that vvas fine in their character. For students translating these sentences, the first proved relatively easy, as a con- venient verb aiready existed in the mother tongue for "make ... believe" (uvjer(i)ti). The second, hovvever, presented a greater chal- lenge, partly because no suitable equivalent for "popular" could be found in the mother tongue. They had no difficulty in under- standing either sentence, the problem vvas to convey the meaning of the second. And this leads me to the next point. Difficulty. With regard to difficulty, materials used for translation differ notably from other language learning materials in that a text vvhich is "easy" to understand is often "hard" totranslate. The reverse may also betrue. For instance, an expression such as: “You’re dead right", vvhich is not hard to understand, might not be easy to translate. (Tas raison(?), Absolument! (?), Lš je suis bien d’accord (?) etc.) While a sentence vvhich may appear difficult because of its length and complexity, may in fact be easy to translate: "Detailed calculations find that the accelera- tion of an object under gravity depends on both the mass and temperature of an object in a vvay that makes heavier, or coooler ob- jects fall faster than lighter or hotter ones." One of the great merits of translation as a language learning activity is that it can allovv students to take a fresh look at familiar language. Translation need not imply long minutes spent poring over the dictionary. Indeed, in many of the activities I shall shortly be outlining, no dictionaries vvould be required (though they could, of course, be used). One of the main aims of using translation in the language class is to encourage flexibility in the students, to make them more open to the options offered by both languages. This aim cannot be achieved if the material offered is over-complex or, simply, untranslatable. Language focus. If you run a race, you expect there to be, somevvhere, a starting-point and a finishing-line. VVithout these, the race is not a race, merely an uncoordinated run. In most language-teaching activities, the starting-points and finishing lines are clearly defined (at least in the text-books). There may be room for discussion, improvisation, but generally the students knovv vvhere they are going and vvhat they are doing (prac- tising the present perfect, polishing up their prepositions, etc.). In translation, alas, there is often no sense of direction. The text is tossed to the students 22 MOSTOVI 2/1991 /XXVI with a dismissive: "Translate this, then hand it in! 11 This is not good enough. The students should know why they are vvorking on the material. Although it is not diffficult to find suitable material to iliustrate points of language (L1 and L2) through translation, there are unfor- tunately few practical text-books of translation vvhich are designed specifically for classroom use. As a result, the teacher may have to devise his or her own materials, and this is time-consuming. Until suitable materials are produced, designed specifical!y for language learners, translation will remain a marginal activity in foreign language learning. Use of the mother-tongue. If a particular institu- tion feels that the mother-tongue should not be used in foreign language learning then, clearly, there can be no translation. If the mother-tongue is allowed, certain hidden benefits may emerge. One of these is a sense of ease and relaxation. If students are not obliged to pretend that they do not have a mother-tongue, they often open out more readily in the foreign language. When the mother-tongue is admitted, the foreign lan¬ guage seems less threatening. An experiment I carried out recently in Austria helped to confirm this view. The theme of the seminar was not translation, but literature. The vvorking language was English, not German. Tovvards the end of the course, I decided to try out an activity using both lan- guages. The stimulus was a well-known text, Shakespeare’s sonnet "Shali I compare Thee to a Summer’s Day?“ (The text had been on display for several days, but I had not dravvn attention to it, and no questions were asked.) The instructions for the activity were: 1. Im- agine that an international conference is being held in this village (Raach). What is the title of your imagined conference? 2. The mayor of Raach (who speaks no English) will give his vvelcoming speech in German, but he vvould like to include an English quotation ... In pairs, vvrite the speech (5 sentences in Ger¬ man) and include any vvords from the Shakespeare sonnet. When this was done, I told the participants that one person in each pair should deliver the speech (in German), and the other should give an on-the-spot translation in English. The results were excellent. Partly, because the situation was clear and plausible, partly because the material was generated in the mother-tongue, and partly because - in the transfer to English - the situation allovved for lapses in accuracy, and a certain "stretching" of the vvritten text. In my work with professional translators, I have used similar spproaches with com- parable results (e.g. vvrite the opening para- graph of a speech by the manager/director of your firm, vvelcoming a foreign visitor. Pro- vide an off-the-cuff translation.) These, and similar experiences have reaffirmed my belief in the value of combining vvritten vvith oral translation. To conclude this section on a general note, I should like to stress that translation is an eminently natural language activity - far more natural, indeed, than many of the so- called communicative activities dreamt up by text-book vvriters. Surely an activity vvhich goes on ali around us outside the classroom - in banks, shops, airports, offices - deserves attention inside the language class? II. Some practical approaches In this section, I should like to touch on some of the many ways in vvhich language can be ap- proached through translation, and to offer a sample of the activities. Context and register Language is coloured by context. As soon as vve see the vvords "Depress the button ..." or "J’accuse ršception de ... " vve associate them almost automatically vvith the context of an in- struction manual or a business letter, respec- tively. Similarly, if vve hear the vvords "scattered MOSTOVI 2/1991/XXVI 23 thundershovvers", we think instinctively of a weather report. (It would be hard to imagine two old villagers discussing the weather and speak- ing of the "likelihood of scattered thunder- showers” - though it is not, of course, impossible.) As an introductory activity, offer the students a selection of language fragments such as these, and ask the class - as a single group - to sug- gest contexts from vvhich the fragments might be drawn. And, if possible, to complete the vvording. A few more examples: English . Light refreshments... . Scattered thundershovvers... . Keep well out of reach of... .... took a hammering from ... French . Ne pas consommer apršs ... .... mais il reste toujours k voir si... .... ont constatš une Išgšre emšlioration .. . Je vous prie de bien vouloir... The purpose of the activity is not to find the “right" ansvver, but to suggest a plausibie con- text. Once the students have offered their sug- gestions, the full source is revealed, e.g. In the finals of the Basketball Championship, Canada took a hammering from Cuba: 71 -106. Note. This is not just a warming-up activity. It helps to draw students’ attention to the close link (in both languages) between language and context. (A link vvhich is sometimes ignored in EFL textbooks.) Ali fragments should be dravvn from authentic sources, and the students should be given the full context at the end of the activity. Source language influence Although the mother tongue exerts an un- doubted influence over language learners, little attention is paid to its effect in most (British) EFL materials. Perhaps because it is tacitly assumed that this is a matter best dealt with by the in- dividual teacher. Perhaps, too, because the focus in most EFL vvorks is exclusively on English. But the influence of the mother tongue cannot be removed simply by being ignored. Translation, because it involves the use of both languages, reveals most effectively the in¬ fluence of one upon the other. I have in mind not just differences of vocabulary, or "faux amis", but also the more elusive questions such as those of word order, register, stress, choice of structures, etc. It is these factors - the “invisible influences" - vvhich often distort our use of the foreign language. And it is translation vvhich can best make us avvare of their effect. Consider these three examples: In 1950, domicile-vvork trips represented more than 80% of RATP traffic. At the present time, this percentage is about 50%. By the year 2000 it will probably — about 40%. a) have descended to b) have dropped to c) be as lovv as. The research and development institute, and the design and production departments — the most modem computers of Hevvlett Pack¬ ard make. a) are provided with b) have c) are equipped with Mostar has a Mediterranean climate with long warm summers and mild vvinters. — Mostar has practically no dead tourist season, and attracts visitors throughout the year. a) As a result b) Thanks to its climate c) Due to these ideal climatic conditions. VVhichever vvording one chooses for the gaps, each of these sentences vvould be "gram- matically" correct. But grammatical correctness is not ali. There is a difference betvveen a trans- lated sentence vvhich doggedly follovvs the source language and one vvhich is thought through in the target language. The first example was translated from French. The expression the translator used vvas a) "have descended to”, (aura probablement baissš/ descendu jusqu’ h ...?). Both b) and c) vvould be preferable in English. 24 MOSTOVI 2/1991/XXVI In the second example, translated from Slovene, the translator used a) “are provided with", a formulatlon vvhich comes directly from the source language. Yet b) or c) would have been more appropriate. In the third example, translated from Serbo-Croatian, we again see source language influence, in the translator's choice: c) Due to these ideal climatic condi- tions. Here, the register is too formal for the con- text. These are aspects of language vvhich, though difficult to teach, need to be learnt. In my opinion, they are best learnt through translation. Translation can also help to make students avvare of those differences betvveen languages vvhich may not emerge vvhen the focus is ex- clusively on the foreign language (L2). Words and expressions, for instance, vvhich can be un- derstood vvithout the help of the dictionary, yet vvhich can often not be translated even with the help of the dictionary. Peter Nevvmark gives atypical example: (5) Retenir like assurer is one of those madden- ing vvords that have too many meanings, and the dictionaries fail to stress the most typical ones, vvhich I think are: "accept", "consider" and “take into account" (a proposal, an argu¬ ment, a project). "Everyday vvords" For the language learner, some of the most useful translation activities are those vvhich test the potential of common vvords and expres- sions. Suitable material is not hard to find. In ali languages there are certain operative vvords and expressions vvhich vvill occur on almost any page. VVords such as: get, go, make, take, put ... (or, avoir, tenir, mettre, trouver, obtenir, etc.) In the translation class, the students vvork on a range of material dravvn from different sour- ces, but vvith a common focus. For instance, the use of get or go in English: RABIES CAN KILL! Rabies is a serious hazard ali overthe vvorld. You can get it if you are bitten ... by an in- fected dog. If you’re bitten vvhile abroad: . Get medical attention fast. Go to the nearest hospital. You may need rabies vaccination. BEFORE YOU GO ABROAD . Get your doctor’s advice, if you have any ill- ness. But you can only get a small supply of medication under the NHS for use vvhile you are away. .... It may be difficult and expensive to get treatment vvhere you are going. (Brochure, Department of Health and Social Security) "I must fly," cried Sally. 'Trn about tvvo hours late already!" “Got a new boyfriend?" But Sally ignored my grin. Tve got to see a man on business," she said briefly. "When shall vve meeet again?" Til have to see, darling. I’ve got such a lot on ... I'll let you knovv. I may be going to Frankfurt quite soon. "Have you got a job there?" "No. Not exactly". (from Christopher Ishervvood, Goodbye to Berlin) These tvvo passages shovv that material from different sources can usefully be combined in translation. (While in English one can get: a job, a nevv boyfriend, medical attention, doctor’s advice, or even rabies, in French the verbs needed vvould probably be: trouver, chercher, consulter, at- traper ... but not obtenir.) Notions and functions Translation can serve a useful role in lan¬ guage reinforcement. Particularly in areas vvith vvhich the students are familiar, but not adept. One of these areas is that of functions, eg. ways of expressing obligation, possibi- lity/capability, necessity, cause and effect, intention, etc. (4) MOSTOVI 2/1991/XXVI 25 Since this topič is dealt with in some detail in Transiation 12 ', I shall add here only two remarks. Firstly, in looking for suitable material, it helps to think first of the context in which a particular function or expression is likely to occur. For instance, medical and scientific reports abound in the language of cause and ef- fect, while expressions of condition or pos- sibility (if-ciauses) can readily be found in contracts, regulations, and instruction manuals. Secondly, in selecting examples one should keep an eye open for “disguised" expressions, ie. vvords or phrases vvhich might be rendered by different structures in the target language. The three sentences below, for instance, are ali expressions of condition/possibility, but in the third the if (si) is disguised as En caso de ... . Si detecta la existencia de una fuga de gas, cierre la llave de pašo general de la in- stalacion de gas... . Si no puede contactar con la Empresa In- staladora, llarne al Servicio de Urgencia de la Compania. . En caso de detectar fuga de gas en un aparato, cierre la llave de pašo del mismo ... (GAS, Consejos e Informacion, Catalana de Gas) Just in passing I should like to add that, al- though material such as this may seem "dry" to some language teachers, it is generally well received by the students. This may be because the context is clear, the sentences are relatively short, and there is some purpose to the transla- tion exercise. (If you had an English guest stay- ing with you, you might actually need to explain what the booklet saysl). One can also work on such material in two ways - ora!ly and in vvriting - with one group of students giving an off-the- cuff spoken interpretation, and the other a more considered vvritten version of the text. Idiomatic language; colloquialisms, cultural differences Idiomatic language is a nail made of soft metal: when you hammer it, it bends. In foreign language usage idioms are often hammered when they should be gently tapped: . David Oistrakh, one of the world’s ace violinists, ... Flis repertoire includes the cream of violin concertos. (Record sleeve, translated from Russian) . At the same time zenith and beginning of a prodigious culture, his work makes up the keystone of our musical history. (A la fois sommet et point de dšpart d’une culture prodigieuse, son oeuvre forme la clef de voute de notre histoire musicale.) (Muridor record sleeve, translated from French.) . The nightspots here - discotheques, coffee houses and snack bars - are open far into wee hours, drawing many night owls. (Guide to Tokyo) In each čase, the idiom is out of plače: ace violinist (a mismatch: ace is reserved mainly for sportsmen); the cream of violin concertos (unin- tended clichš); makes up the keystone (vvrong verb: is the keystone); far into wee hours (vvrong quotation: the wee small hours), dravving many night owls (slightly dated, second-hand expres- sion - perhaps dug out of the dictionary?) In a foreign language, idioms and collo- quialisms are notoriously difficult to handle cor- rectly. Yet students do need to have at least a passive understanding of them. Transiation will immediately reveal vvhether an idiom or collo- quialism can be naturally transferred to the tar¬ get language, or vvhether it is being forced upon it. VVhere idioms are concerned, languages rarely match on a one-to-one basis. Even a simple col- loquial expression, such as to make it, may have no suitable L1 equivalent: . People come to Bombay to "make it", not be idle. Consequently, there are thousands in marginal occupations. If there is no L1 equivalent for "to make it", a synonym must be used, eg. "to succeed". I vvould not claim that transiation can teach students hovvto use idiomatic language correct- ly, but it can help them to čope more adequately vvith idioms when they arise. 26 MOSTOVI 2/1991/XXVI VVith regard to English (as a foreign lan¬ guage), this is an area in which much usetul work can be done on, for instance, phrasal and prepositional verbs. Conclusion The ideas outlined above have germinated slowly. For nearly twenty years, I vvorked both as a translator and as a vvriter of EFL materials. But there was, alas, little opportunity to bring these two worlds together. Translation and language learning were treated as worlds apart. It is only in the last five years that some border-crossing points have been opened. This opening-up has certainly been accelerated by the recent, and welcome, changes in Eastern Europe. Political changes have brought changes in language. One of the important effects of these changes - now that much of the jargon has gone - will be to reaffirm the vitality of what formerly existed only as "underground" languages (Hungarian, Czech, Polish, etc.). By the year 1992, talented translators will be in great demand. But they will not be found if language teaching programmes continue to focus on the foreign language at the expense of the mother tongue. It may be true that few lan¬ guage students will become professional trans¬ lators, but it is also true that most, in their professional lives, will use translation. Should they not be given some practice? Translation can be an effective tool in lan¬ guage teaching, but only if it is properly used: for teaching, ratherthan testing. References 1 Dr lan Tudor, in "ELT Journal", October 1987. 2 See: Alan Duff, Translation, Oxford University Press: Resource Books for Teachers, 1989 3 See: Peter Newmark, 'Paragraphs on Translation - 5", in The Linguist, 1/1990. "Unless it is exceedingly complex, grammar is not usually a major problem in translation." 4 Alan Duff, Translation, op. cit. 5 See: Peter Nevvmark, "Paragraphs on Translation - 5", op. cit. MOSTOVI 2/1991 /XXVI 27 Prvi prevajalski seminar ruskega jezika Darinka Jelovšek-lvanuša Končno se je tudi prevajalcem ruske sekcije našega društva ponudila možnost za dodatno izobraževanje na seminarju. Prvi tak seminar je bil 21. maja 1991. Udeležilo se ga je kar precej prevajalcev ruščine, še posebej če število udeležencev primerjamo s številom članov ruske sekcije v društvu. V zadnjih letih se je zaradi živahnejšega zunanjetrgovinskega sodelovanja z republikami Sovjetske zveze povečala potreba po dobrih prevajalcih ruskega jezika. Prevajalcev je vse več, to pa ne pomeni, da je tudi kakovost prevajanja višja. Na drugih jezikovnih področjih, npr. v angleški sekciji, so dodatna predavanja, ki so vsaj dvakrat na leto, že tradicionalna. Tudi prevajalci ruščine naj bi se v prihodnje zbirali, poglabljali svoje znanje in navezovali stike na seminarjih, ki bodo enkrat na leto. Maja so predavali trije predavatelji: gospod Safonov je zelo dejaven član našega društva, druga dva pa smo si "izposodili" na Oddelku za slovanske jezike Filozofske fakultete v Ljubljani. Naslovi predavanj so bili: prof. Ljudmila Lobačova: Možnosti prevoda ruskih deležnikov v slovenski jezik, Nikolaj Safonov: Uskladitev oblike ruskih prevodov, prof. Jože Sever: Ob izidu rusko-slovenskega in slovensko- ruskega slovarja. Lektorica iz Moskve, prof. Ljudmila Lobačova, je kompleksno predavala o poslov¬ nem jeziku, slogu mednarodnih dokumentov, celotnem pregledu deležnikov in njihovi uporabi. Na vajah smo reševali jezikovna vprašanja s področij, s katerimi se najpogosteje srečujemo v vsakdanji praksi. Gospod Safonov je govoril o nujnosti usklajevanja oblike ruskih prevodov. Pri nekaterih splošnih primerih, na katere je naletel v svoji dolgoletni praksi in ga je prevajalčev prevod "zbodel", je predlagal povsem konkretne rešitve. Prof. Sever pa je ob izidu svojega žepnega rusko-slovenskega in slovensko-ruskega slovarja (1990) pripravil pregled vse slovenske literature s tega področja od začetkov do danes. Opisal je tudi težave, s katerimi se je srečeval, nakazal, kako jih je reševal, in nam zupal svoje načrte za prihodnost. Ta žepni slovarček je trenutno edini uporaben slovar za prevajalca, ki zna poleg svojega maternega jezika samo rusko oziroma slovensko. Na žalost je majhen, toda kakovosten. Je prvi slovar, ki je nastal kot plod skupnega dela z nosilcem jezika. Prevajal¬ ci iz slovenščine v ruščino in narobe lahko uporabljamo ločena slovarja: Rusko-slovenski slovar dr. Janka Pretnerja in Slovensko-ruski slovar dr. Janka Kotnika, ki sta obsežnejša, toda na žalost so nam na voljo le njuni ponatisi, brez popravkov nosilca jezika, ki bi jih bila potrebna. V naslednji številki Mostov bo izšel izvleček iz slovarja paronimov, ki ga pripravlja prof. Sever. Začetki našega seminarja so bili skromni, toda veliko je bilo narejenega že s tem, da smo se odločili za prvi korak. Udeleženci smo semi¬ nar pohvalili, hkrati pa si želimo, da bi se spet srečali. S predavatelji s Filozofske fakultete se je o- krepila vez, ki naj bi povezovala vse slovenske rusiste. Naša predstavnica se je udeležila njihovega občnega zbora, ki je bil v začetku junija. Na občnem zboru smo sklenili, da je treba popularizirati in obnoviti učenje ruskega jezika v srednjih šolah, si med seboj pomagati in sodelovati. Tako bomo imeli v naših vrstah sčasoma več podmladka in bomo strokovna vprašanja s skupnimi močmi lažje reševali. Upajmo, da ne bo ostalo samo pri željah in da bo strokovna raven naših prevodov vsako leto višja. Objavljamo tudi članek prof. Severja. 28 MOSTOVI 2/1991/XXVI Ob novem rusko-slovenskem in slovensko-ruskem slovarju Jože Sever (O. S. Plotnikova, J. Sever: Rusko-slovenski in slovensko-ruski slovar, Cankarjeva založba, Ljubljana, Russkij jazyk, Moskva, 1990) 1. Pri nas slovarji nasploh ne izhajajo ravno pogosto, zlasti velja to za slovarje ruskega jezi¬ ka, zato nas izid novega slovarja tako rekoč sili, da vsaj površno pregledamo, kaj Slovenci pre¬ moremo na tem področju. 1.1. Med priročniki za učenje ruskega jezika na prvem mestu pravzaprav ni slovar, ampak Slovnica ruska za Slovence, ki jo je napisal Ma¬ tija Majar. Izšla je na Dunaju leta 1867, založil pa jo je Gregor Blaž (1830 v Mengšu — 1906 v Trstu), zelo izobražen trgovec, zaveden Slove¬ nec in zlasti še »Slavjan z dušo in telesom v naj¬ širšem in najboljšem pomenu te besede«, kot ga označuje njegov nekdanji sošolec Janez Tr- dina. V Majarjevi slovnici namesto uvoda naj¬ demo Blaževo Pismo spisovatelju, v katerem je Rusija na široko predstavljena s kulturnega in zlasti gospodarskega stališča, končuje pa se: »In tako zdaj Rusija razvija se gorostasno — materialno in duševno, množi se slovstvo, mno¬ ži se kupčija notranja in zunanja; dvakrat toliko pa se množi važnost jezika ruskega. To so misli moje o jeziku ruskem, kterega do zdaj pri nas v Avstriji naučiti se, bilo je kaj težavno, skoraj nemogoče. Spišite tedaj dragi prijatelj! slovnico rusko za Slovence, ker taka knjiga je za nas važna in imenitna, koristna in moglo bi se reči, jako potrebna.« Tako Gregor Blaž leta 1866. Matija Majar je njegovi prošnji ustregel in napi¬ sal slovnico, ji dodal berilo (odlomki iz raznih ruskih leposlovnih besedil v izvirniku in sloven¬ skem prevodu), primere poslovne korespon¬ dence, tudi v obeh jezikih, nato pa še spisek »najnavadnejših besed, ki se rabijo v trgovini«, in pojasnilo o »denarjih, merah in vagah, ki se rabijo na Ruskem«. 1.2. Trideset let kasneje je izšel naš prvi slo¬ var za ruski jezik tj. Ročni rusko-slovenski slo¬ var, ki ga je sestavil M. M. Hostnik (v Gorici 1897, natisnila Goriška tiskarna A. Gabrščka), hkrati s Kratko slovnico ruskega jezika istega avtorja. (M. M. Hostnik je v naši literaturi bolj znan kot Davorin Hostnik; rodil se je leta 1853 v Šmartnem pri Litiji, študiral na Dunaju roman¬ sko filologijo, leta 1880 odšel v Rusijo za doma¬ čega učitelja, potem tam postal gimnazijski pro¬ fesor in od leta 1882 živel v Rylsku. Kdaj in kje je umrl, SBL ne navaja.) Hostnikov slovar (X + 373 str.) obsega nad 9.000 besed, ima pa še dve prilogi: v prvi je sez¬ nam besed, ki imajo v ruščini drug pomen kot v slovenščini (154 parov), in besed, ki imajo »pri raznem naglasu razen pomen« (54 parov); dru¬ ga priloga vsebuje 50 »najrabljivejših« krstnih imen (pri vsakem imenu imamo štiri oblike: polno, domačo, laskavo in zaničljivo). V nekate¬ rih rubrikah je tudi po več različic, tako najde¬ mo npr. za Agato kar sedem možnosti: Agafija; Agaša, Gaša, Ganja; Agafjuška; Agaška, Ganjka. V predgovoru avtor poudarja, da je hotel ro¬ jakom dati možnost, da se naučijo jezika »naj¬ večjega in najmogočnejšega slovanskega ple¬ mena«, da bodo tako lahko uživali neizmerno bogastvo ruske literature kar v izvirniku. Zatem govori o pomembnosti znanja ruskega jezika za vse evropske narode; če so se romanski in germanski narodi s tako vročično vnemo lotili učenja jezika te ogromne severne države, po¬ tem mi, Slovani, seveda ne smemo zaostajati za njimi. Ko razlaga zgradbo slovarja, omenja načelo, po katerem seje ravnal pri slovarju in slovnici: v oba je vključil samo tisto, kar je v obeh jezikih različno, tako da npr. besed, ki obstajajo v obeh jezikih in imajo v obeh tudi enak pomen, v slo¬ varju enostavno ni. To načelo je seveda popol¬ noma nesprejemljivo, zanimivo pa je, da se je Hostnik po njem ravnal tudi kasneje, v slovensko-ruskem slovarju. Posebno pozornost Hostnik posveča nagla¬ su. Naglas je zanj duša jezika. Govorjenje brez pravilnega naglašanja se mu zdi kot glasba brez takta. Zato podrobno pojasnjuje pravila ruskega naglašanja, naglasna mesta pa so označena samo v ruskem besedilu. Slovar je pisal, kot omenja v sklepu, z željo, da bi se med sorodnimi slovanskimi plemeni vzpostavila tesnejša kulturna povezava. MOSTOVI 2/1991/XXVI 29 Za ponazoritev dva primera iz obeh Hostniko- vih slovarjev: Hostnik 1897* IleHb, nHA, m. panj, štor. Mepe3b neHb Konofly (sc. BanriTb) hlod črez štor (valiti), t.j. kako reč delati naglo in povrhnostno. ilepesoflUTb, [dov. nepeBecTM, gl. BOflMTb]. 1) prelagati (Ha APyr6Pi B3b'iK-b). 2) uničevati (KnonoBb). 3) premestiti (Ha npyryK» flčn>K- HOCTb, Bb flpyrČH ropoflb). 4) prepisati (noMb Ha hmb >KeHbi). nepeBecTM ayxb, odpočiti (duševno ali telesno). — V Hacb MeflBenM* nepeBenncb, medvedi se pri nas ne nahajajo več. (Osnovno značenje «pre- vesti»). Hostnik 1901 Peta,-e, >k. — 1) naTa. Pete odnesti, p. umakniti, p. pobrati, ynpaTb. — On mi je trn v peti, OHb MHe* M03dnMTb rna3a; 2) Ka6ny«b; 3) ABepHbia nemn; 4) py>KePiHbiH npMKnaflb. Peti, pojem; nnp. pel, pela,-o, peti,-a,-o, noB. poj, [mk. pevati.-am], — neTb*. Slaba mu poje, ewiy xyno >KHBeTca; 2) BOcneBŠTb*; 3) o 3Byxe* booSiuč: zvon poje; v gozdu sekira poje; orgije pojo. 1.3. Leta 1901 je Goriška tiskarna A. Gabrš¬ čka natisnila Slovensko-ruski slovar. Sestavil ga je M. Hostnik. Izdalo Petr. slav. dobrodelno društvo (XIV + 392 str.). Slovar vsebuje okrog 11.000 besed, ki so obde¬ lane na enak način kot v prejšnjem slovarju, zanimiv pa je dodatek, v katerem najdemo zem¬ ljepisna imena (npr. Ljubljana, -e, -Haf\6ax, CTonnua KpaMHbi h qeHTp MfleanbHOM Cno- BeHMu; npocTOM Hapoo tobopht: klčnaHa.); osebna lastna imena; besede, ki imajo v sloven¬ ščini drugačen pomen kot v ruščini (392 parov); besede, ki imajo, različno naglašene, različen pomen (npr. hoja — hoja) (200 parov); merske, utežne in denarne enote. Hostnik na koncu predgovora pravi: »Naj si bodo kakoršni hote nedostatki mojega dela, vendar se smem nadejati (...), da se bode pri¬ zanesljivo ocenjalo moje pričujoče delo, kate¬ remu sem posvetil v teku mnogih let ves svobo¬ den čas svoje težke pedagogične delavnosti.« Pri Hostnikovih slovarjih smo se dalj časa zadržali zato, ker sta danes skoraj neznana tudi tistim, ki se poklicno ukvarjajo z ruščino. Pre¬ gled kasnejših slovarjev bo seveda hitrejši. 1.4. Šele pol stoletja kasneje, leta 1947, je pri Državni založbi Slovenije izšel Rusko-sloven- ski slovar dr. Janka Pretnarja. Slovar tako po obsegu (okrog 36.000 besed) kot po obdelavi besedišča pomeni velik napredek v primerjavi s Hostnikovim, vendar je tudi ta slovar že ob izidu zaostajal za potrebami časa. Zato se je založba z avtorjem takoj začela dogovarjati za novo, raz¬ širjeno in izpopolnjeno izdajo. Dr. Janko Pre¬ tnarje leta 1951 umrl, njegovo delo je nadalje¬ val prof. Jožko Prezelj, vendar rokopisa vse do leta 1964 ni dokončno pripravil za tisk. Založba se je zato odločila, da natisne Pretnarjev slovar iz leta 1947, kot ga je za drugo izdajo priredil Franček Šafar. Večjega in boljšega slovarja ruskega jezika Slovenci doslej še nimamo, zato založba od časa do časa pač ponatisne Pretnarjevega. 1.5. Obe kasnejši deli (Franc Jakopin, Rusko- -slovenski šolski slovar, MK 1965 — okrog 15.000 besed; L. Pirogova, B. Orožen, J. Sever, Rusko-slovenski učni slovar, DZS 1977 — 5.000 besed) imata vsako svoj poseben namen, kot je povedano že v naslovih, zato ju ni mogo¬ če uvrščati med splošne slovarje. Ima pa vsako od njiju svojo kakovost: Jakopinov ponuja zelo popolno oblikoslovno informacijo ob vsaki pre¬ gibni besedi, slovarček treh avtorjev pa obsega samo 5.000 najpogosteje rabljenih besed, ven¬ dar prinaša veliko besednih zvez, naglasna mesta označuje v celotnem ruskem besedilu in tudi v slovenskem prevodu geselnih besed. Po¬ leg tega je dodan tabelarni pregled slovnice ruskega jezika, v dodatku pa poleg zemljepis¬ nih in osebnih lastnih imen ter kratic najdemo še slovarček rusko-slovenskih paronimov (325 parov). Tu bi bilo treba omeniti še nekaj slovarskih del, ki niso izšla samostojno, ampak le kot slo¬ varji k čitankam ali učbenikom. Najobsežnejša sta slovarček dr. Nikolaja Preobraženskega, ki sodi k učbeniku IlepBbiM mar — Prvi korak, iz¬ danemu leta 1947, in Rusko-slovenski slovar k ruski čitanki za višje razrede srednjih šol (N. F. Preobraženski in F. Šafar), ki ga je leta 1948 iz¬ dala DZS. 30 MOSTOVI 2/1991 /XXVI 1 . 6 . Slabša je bera v nasprotni smeri, saj imamo samo Slovensko-ruski slovar dr. Janka Kotnika (DZS 1950; 2. izdaja 1967), v katerem je nekaj manj kot 30.000 besed in je občutno šib¬ kejši od Pretnarjevega glede besednih zvez, predvsem pa je manj zanesljiv. Pretnar in Kotnik imata dodanih še nekaj seznamov. Pri prvem najdemo seznam nekate¬ rih lastnih imen (zemljepisna in osebna lastna imena ter najbolj znani ruski priimki) ter seznam najpogostejših ruskih kratic, obširnejši pa so ti dodatki pri Kotniku, kjer jih najdemo pod naslo¬ vi Krajevna in narodnostna imena, Osebna imena, Naglas in pisava važnejših ruskih oseb¬ nih imen; posebno pozornost si zaslužita do¬ datka Naglasi in druge posebnosti samostalni¬ kov v sklanjatvi in Spregatev glagolov (nad 1.000) kot nekakšno oblikoslovno dopolnilo slovarja. To je bilo do jeseni leta 1990, žal, vse, kar smo Slovenci imeli na voljo kot pomoč pri bra¬ nju ruskih besedil ali pri prevajanju iz ruščine in v ruščino; še posebno šibki smo bili pri zadnjem. 2 . Ob takem stanju na tem področju ni čud¬ no, da je Cankarjeva založba sklenila dopolniti svojo zbirko modernih slovarjev žepnega for¬ mata z ruskim slovarjem. Leta 1986 je bila skle¬ njena avtorska pogodba: rusko-slovenski del sem se obvezal pripraviti jaz, slovensko- ruskega pa Olga Plotnikova, profesorica za slo¬ venski jezik na moskovski univerzi. Slovar je vključila v svoj program tudi založba Russkij ja- zyk v Moskvi in pomagala pri nastajanju slovar¬ ja tako, da je ponudila za ruski del geselski ka¬ talog, v katerem je bilo po načelu pogostnosti zbrano besedišče, ki bi ustrezalo takšnemu tipu slovarja, za slovenski del pa je bil izhodišče fond, kakršnega so imeli drugi slovarji CZ iz te zbirke. Nobeden od naju se ni togo držal tega okvira, ampak sva oba po lastnem občutku be¬ sede in besedne zveze dodajala ali opuščala in sva imela pri tem precej proste roke. 2 . 1 . Slovarje bil v treh letih narejen, nato ga je komisija pri slovarski redakciji založbe v Moskvi pregledala in tehnično uredila ter posla¬ la za tisk dokončno pripravljeno besedilo v Ljubljano. Ugotoviti je, žal, treba, da s soavtori¬ co nisva utegnila uskladiti obeh delov; delno je krivo to, da je en del nastajal v Moskvi, drugi pa v Ljubljani. Kot je rečeno v predgovoru, je slo¬ var namenjen Slovencem in Rusom, ki se učijo enega od obeh jezikov. Besed je nekaj manj kot 12.000; to naj bi zadoščalo za manj zahtevne pogovore in branje časopisnih člankov in do neke mere tudi leposlovnih besedil. Seveda pa bi se moral uporabnik takšnega slovarčka za¬ vedati, da je v knjižici, ki jo nosi v žepu, le skro¬ men del besednega bogastva obeh jezikov, in se ne bi smel preveč jeziti, če kake besede ne bo našel. 2 . 2 . Šibka stran slovarja je tudi, da ob bese¬ dah prave slovnične informacije dejansko ni, oba dela slovarja pa vsebujeta zgoščen prikaz slovnične zgradbe jezika: za slovenščino je pri¬ kaz pripravila O. Plotnikova, za ruščino jaz. Miš¬ ljeno je namreč bilo, da pisec laže vodi rojaka po zavitih poteh slovnične zgradbe, po katerih se je nekoč sam izgubljal in mučil. Ali se nama je to posrečilo in ali je bila zamisel dobra, bo pokazal čas in eventualni kritični odmevi. Pri drugih slovarjih te zbirke je npr. slovensko slovnico napisal dr. Toporišič, tu pa je založba to delo zaupala ruski profesorici. 2 . 3 . Poleg slovničnih pregledov ima slovar tudi obojestranska seznama zemljepisnih imen in kratic. Zlasti pri zemljepisnih imenih je bilo težav precej, predvsem zato, ker so ravno med stavljenjem slovarja vzhodnoevropske države začele druga za drugo zapuščati socialistični tabor in so temu ustrezno spreminjale tudi svo¬ ja uradna imena. Stanje se ni hotelo dovolj hitro umiriti, tako da imamo v slovarju zabeleženo neko vmesno, prehodno fazo, ko so se nekatere države ali republike že otresle dodatka »socia¬ listični« ipd., druge pa tega koraka še niso storile. Tudi sicer so bile težave pri zapisovanju na¬ ših zemljepisnih imen v ruščini in ruskih v slo¬ venščini. Pri nas se v praksi kaže veliko nihanje npr. pri imenih z glasovno skupino -ne-: v pri¬ ročnikih najdemo zapisano tako -ne- kot -nje-, recimo Dneper, Dnepropetrovsk, Dnester in Dnjeper, Dnjester. Upošteval sem Slovenski pravopis (glej Pravila, 1112) in zapisal prvo od obeh različic. Pri zapisih naših imen v ruščini, kot so npr. Velenje (glej še pod Titovo V.) ali Ce¬ tinje, sva ravnala po rabi v ruskih leksikonih in podobnih priročnikih, čeprav se zdi, da bi bilo primerneje, če bi taka imena Rusi pisali kot Uenbe, BeneHbe, UeTMHbe ipd. MOSTOVI 2/1991 /XXVI 31 2.4. Hude so bile težave, ki jih je povzročala nova stvarnost z vsemi spremembami v druž¬ benem življenju in njihovimi odsevi v jeziku. V mislih imam številne nove besede in spremem¬ be pomena starih besed ali novo razvrstitev pomenov pri večpomenskih besedah. Glavna težava je v tem, da te novosti še niso zajete v slovarjih, zato jih je bilo treba pobirati kar iz ča¬ sopisnih člankov in jim po lastnem občutku do¬ ločati pomen. Sem sodijo seveda take besede kot nepecTpoMKa, macHocTb, apeHfla, nopt- pafl, HH>KMHMpMHr ipd. Veliko časa vzame se- stavljalcu tudi brezekvivalentna leksika, čeprav ves trud konec koncev komaj obrodi zadovolji¬ ve sadove. Včasih se zdi edina rešitev celo opis, ki pa bi moral seveda zajeti vse bistveno. (Ne vem, ali se mi je to posrečilo v temle prime¬ ru: OTflenbHan KBapTkipa — KOMMyHanbHaa KpapTnpa v slov. 'zasebno, ločeno stanovanje’ — 'stanovanje za več družin s skupno kuhinjo in sanitarijami'). 2.5. Nevarna past za prevajalca in sestav- Ijalca slovarja so tudi tako imenovani »lažni pri¬ jatelji« ali medjezikovni homonimi in paronimi, kakor ta pojav imenuje ruska literatura, na kate¬ re je opozarjal že M. Hostnik. Gre za številne primere ujemanja zvočne podobe in popolnega ali pa le delnega razhajanja v pomenu tako pri posameznih besedah kot tudi pri besednih zve¬ zah. Tako npr. pbičonoB ni 'ribolov', ampak 'ri¬ bič', naš orožnik ni ruski ’opyxKaHflapM’ ipd. Enako tudi nepennBa- Hne KpoBM ni 'prelivanje krvi’, temveč je to naša 'transfuzija', cepAne6neHne je 'burno utripanje srca’, torej bolezensko stanje, in ne navadno bitje srca, TepaneBT je 'specialist za notranje bolezni pa tudi splošni zdravnik’. TB aienbe je 'servis za popravilo TV aparatov’ in ne morda kakšen televizijski studio. 2.6. Ena od svojevrstnih težav pri sestavlja¬ nju slovarčka s tako omejenim obsegom je tudi ta, da lahko vanj vključujemo v glavnem le be¬ sede in besedne zveze brez konkretnega sobe¬ sedila, jasno pa je, da tako sama beseda kot besedna zveza dobi pravi in čisto določen po¬ men šele v širšem sobesedilu. Tako se prvotno in površno mnenje, da sestaviti slovarček take¬ ga obsega ni posebno težko, izkaže za popol¬ noma napačno. 3. Za konec lahko ugotovim, da bo ta slovar, čeprav je vanj vloženega veliko truda, marsiko¬ ga gotovo razočaral. Tudi midva z Olgo Plotni- kovo nisva v celoti zadovoljna z njim. Čeprav sva ga dolgo pripravljala in popravljala, nama je vseeno zmanjkalo časa, da bi odstranila napa¬ ke, ki sva jih že in ki jih še bova odkrila sama ali pa jih bodo uporabniki. Obe založbi in avtorja, kot je zapisano tudi v uvodu, bi bili hvaležni za vsako kritično pripombo ali nasvet, kako izbolj¬ šati slovar, če bi mu bilo usojeno dočakati dru¬ go izdajo. Avtorja sama težko presodita, ali je njuno de¬ lo s slovarčkom uspešno opravljeno ali ne. Iz bežnih zasebnih pogovorov z uporabniki slo¬ varja se vendarle da razbrati, da so mnenja v glavnem pozitivna. Tako je izzvenela tudi Rode¬ tova ocena v Delu (Novi slovar za Slovence in Ruse. Delo učencev moskovske leksikografske šole). Ljudje so zadovoljni z izborom besedišča in z aktualnostjo besednih zvez, hvalijo upo¬ rabnost in priročnost slovarčka (obojestran- skost in slovnične tabele), vendar je to seveda odlika vseh slovarjev te zbirke. Kljub pozitivni sodbi pa potreba po velikem rusko-slovenskem in slovensko-ruskem slovarju seveda ni nič manjša. Vsi, ki se bodisi ljubiteljsko bodisi po¬ klicno ukvarjamo z ruščino, to potrebo že dolgo močno čutimo, res pa je, da je trenutno bore malo upanja, da bi taka slovarja dobili v do¬ glednem času. Med nami skoraj ni človeka, ki bi imel v sebi dovolj moči in volje za tako delo, pa tudi objektivne okoliščine — tu mislim pred¬ vsem na položaj ruščine v naši družbi in v šol¬ skem sistemu — za to niso ugodne: najbrž bi bi¬ lo težko najti založbo, ki bi bila ob tako majhnem številu potencialnih kupcev priprav¬ ljena vnesti tako velik slovar v svoj program. Sploh pa se zdi, da posameznik taki nalogi, tudi če so siceršnje razmere ugodne, ne more biti kos. Izoblikovati bi se morala torej manjša sku¬ pina ljudi, ki bi si med seboj razdelili delo in bi — v mislih imam najprej rusko-slovenski slovar — glede geslovnika in celotnega ruskega gra¬ diva uporabili izkušnje ruske založbe. Na tak način je leta 1988 izšel rusko-srbski slovar (Bogoljub Stankovič; 52.000 besed) kot skupen projekt založbe Russkij jazyk iz Moskve in Ma¬ tice srpske iz Novega Sada. * Iz tehničnih vzrokov je »jat« nadomeščen z »e«. 32 MOSTOVI 2/1991 /XXV/ E)S[L/a\ UOODG/aI Narcis Dembskij Slovensko-francoski slovar strojniških in komplementarnih izrazov Nadaljevanje iz prejšnje številke Mostov samoindukcija - auto-induction, induction propre samoindukcija - self-induction, self samoozdravljiv - autogenerateur samouravnavanje - regulation (reglage) auto- matique samouravnavanje - autoregulation sanacija - assainissement sani, prečne - coulisse transversale sanitarije - installations sanitaires sanke, stružne - chariot porte-outil sapnik (oddušnik) - tuyau d'evacuation sapnik (oddušnik) - tuyau de decharge (d’ecoulement) segretje - echauffement segrevanje plina, vode, zraka - chauffage du gaz, de l'eau, de l’air sejanje - criblage, tamisage sekač, dleto - burin semering - bague d'etancheite separacija - installation (atelier) de triage serija - ensemble serijski - seriel servomotor - servo-moteur servozavora - servo-frein sesalen - d’aspiration sesalka - pompe aspirante sesalka, tlačna - pompe foulante sesalka, zračna - pompe a air (a pneumatique) sesalka, zračna - pompe d’auto (a bicyclette) sesalnik - aspirateur sestav, sestavina - composition sestaviti - assembler sestaviti - assembler, monter seštevalnik - additionneur, additeur sevanje - radiation seznam - liste, repertoire, etat shema, mazalna schema de lubrification shema, priključna - diagramme (schema) des connexions shema, priključna - schema de cablage signal, zvočni - signal acoustique (sonore) sila pritiska - force de pression sila, centrifugalna - force centrifuge sila, gonilna (pogonska) - force (puissance) motrice sila, hidravlična - force hydraulique sila, mehanska - force mecanique sila, odrivna - force repulsive (de repulsion) sila, privlačna - force attractive (d’attraction) sila, udarna - intensite de choc sila, vlečna - force (effort) de traction sila, vodna - energie (force) hydraulique sila, vztrajnostna - force d’inertie sila, zavorna - force (puissance) de freinage sinhronizem - synchronisme sinhroniziranje - synchronisation sistem (velikosti), dvofazni - systeme (de grandeurs) diphase sistem enot - systeme d’unites sistem obdelave podatkov - systeme informatique sistem odtoka - systeme d'evacuation sistem, digitalizirani - systeme numerique sistem, elektromagnetski - systeme electromagnetique sistem, elektrostatski - systeme electrostatique sistem, enofazni - systeme monophase sistem, merilni - systeme de mesure sistem, varnostni - securite sistem, večfazni negativni - systeme polyphase inverse sistem, večfazni pozitivni - systeme polyphase direct sistem, večfazni tokokrogov - systeme (de circuits) polyphase sistem, večfazni velikosti - systeme de grandeurs polyphase sistem, večfrekvenčni - systeme polycyclique sistem, zaporni (železnica) - bloc-systeme sito, sesalno - tamis de filtre d’aspiration MOSTOVI 211991 /XXVI 33 sito, sodimo - crible-chasseur sito, stresalno - cribleur oscillant sito, vibracijsko - crible vibrant, vibrocrible sito, vibracijsko - vibroclasseuse sito, žično - crible (tamis) en toile (en fil) skala - echelle, graduation, gamme skalar, skalama (velikost) - grandeur scalaire skelet - ossature, charpente, carcasse skelet ladje - membrure skica, merska - croquis cote skladanje - empilage skleniti tokokrog - fermer un Circuit sklop - groupe, bloc, organe sklop - jointure, assemblage, complexe sklop, sestavni del - ensemble, sous-ensemble sklop, sestavni del - partie constructive sklopiti - assembler, accoupler sklopka - accouplement, couplage sklopka na pažlje - embrayage a griffes sklopka pri motorju - embrayage sklopka, avtomatična - embrayage automatique sklopka, centrifugalna - accouplement centrifuge sklopka, del stroja - accouplement sklopka, lamelna - embrayage a disques sklopka, obojčna - couplage (accouplement) a manchon sklopka, sklopitev - embrayage sklopka, torna - embrayage a friction sklopka, zobniška - manchon (embrayage) a dents sklopka, zobniška - accouplement a denture skoba (penjača) - crampon, agrafe skobeljnica - raboteuse, machine a raboter skodelica vzmeti - cuvette de ressort skok, elektronski - transition electronique skozi - a travers, au travers de skoznik visoke napetosti - traversee haute tension slabenje - affaiblissement, attenuation sloj - couche slušalka - combine slušalka, naglavna - casque a ecouteurs smer vdenja - sens de rotation smola, izmenjevalna - resine echangeuse d'ions sneti cilindrsko glavo - deposer la culasse, deculasser snov, čista - corps pur snov, diamagnetna (diamagnetik) - substance diamagnetique snov, dispezivna - milieu dispesif snov, feromagnetna - substance ferromagnetique snov, gorljiva - materiau combustible snov, luminescenčna - substance luminescente snov, paramagnetna - substance paramagnetique snovi, vnetljive - matieres inflammables sod, bencinski - fut d'essence solenoid - solenoide solenoid, idealni - solenoide d'Ampere solidnost - fiabilite soosnost - coaxialite sornik - foujon, boulon, axe sodirnica - installation de triage soupor - shunt soupor, ločen - shunt separe spajka - soudure spajka, trda - soudure forte, brasure spajkalnik (aparat) - appareil de soudage spajkalnik (aparat) - appareil a souder (a braser) spajkalka - lampe a souder spajkalnik - fer a souder spajkanje - soudage, brasage spajkati - braser, souder spajkati s činom - souder avec de 1’etain specifikacija - devis descriptif specifikacija, izdelovalna - specification de fabrication spiralen - spiral, en spirale, spirale spiranje - lavage, ringage splošno o - generalites sur spoj, cevni - joint de tuyau, raccord visse spoj, drsni - ajustement glissant spoj, elastični - joint souple spoj, jermenski - jonction des courroies spoj, spojitev - enclenchement spoj, vijačni - union (assemblage) par vis spoj, zakovni - assemblage par rivet, rivetage spojen - de jonction, de communication spojen - de connexion spojen, tesno - jointif spojina - combinaison, corps combine spojina, kemična - composition chimique spojiti, električno - connecter, brancher, raccorder spojiti, telefonsko - mettre en communication avec spojiti, telefonsko - etablir (donner) la communication spojka - raccord, attache, lien, agrafe spojka za hitro spenjanje - attache rapide spojka, cevna - raccord pour tuyaux flexibles spojka, cevna - jonction pour tuyaux flexibles spojka, lamelna - accouplement a lamelles spojka, vtična - assemblage a emboitement spojka, žična - serre-fils spojnica - attache spojnica, vtična - prise de courant spojnik - coupleur spojnik, moški - coupleur male spojnik, ženski - coupleur femelle spona - goujon de serrage spona, vijačna - goujon de serrage sponka (el.) - borne, fixateur sponka, nevtralna - borne neutre sponka, priključna - borne de connexion sponka, vezna - borne de connexion sponka, vezna - plot de raccordement, serre-fils 34 MOSTOVI 2/1991/XXVI sponka, vhodna - borne d'entree sponke, vrstne - reglette a bornes sponke, vrstne - bornes serre-fils sposobnost, izolacijska - pouvoir isolant spraviti v delovanje - mettre en oeuvre spraviti v obratovanje, v tek - faire marcher sprejemnik, radijski - recepteur radio spremembe, temperaturne - changements de temperature spremembe, temperaturne - variations de temperature spremembe ... glede na - variation ... en fonction de spreminjanje polarnosti - inversion de polarite sprostitev - degagement sprožitev - decharge spontanee sredstva, osnovna - inventaire, Capital immobilise sredstvo - agent, moyen sredstvo za čiščenje kov. površin - decapant sredstvo, izolirno - matiere isolante sredstvo, pralno - produit lessiviel sredstvo, regeneracijsko - agent regenerateur sredstvo, splakovalno - produit de ringage sredstvo, toplotno varovalno - isolant thermique sredstvo, vezno - liant standarden - courant stanje, izolacijsko - isolement stanje, nevtralno - etat neutre stanje, normalno - etat normal, niveau normal stanje, resonančno - niveau de resonance stanje, tekoče - etat liquide stanje, začetno - etat initial starter (pri avtu) - demarreur stativ - support stavba v surovem stanju - groš ouvrages stavba, stanovanjska - batiment d'habitation stavbišče, na stavbišču - a pied d oeuvre steblo - tige steklo, presojno - verre translucide stena - paroi stena, pregradna - cloisonnement steza, valjčna - transporteur a rouleaux stičnica - attache stik - couplage, accouplement, contact stik - jonction, connexion, liaison stik, cevni - raccord de tube stik, kratek - court-circuit stik, paralelni v zvezdi - couplage etoile parallele stik, trikotni v seriji - couplage triangle en serie stik, zemeljski - contact a la terre, mise a la terre stik, zemeljski - court-circuit a la terre stik, zvezdni - connexion en etoile stikalnica - salle de commande stikalnica - poste de commande electrique stikalnica (tel.) - dispositif de connexion stikalnica (tel.) - dispositif de communication stikalnik - appareil de commande (de distribution) stikalo - coupleur, interrupteur, commutateur stikalo - contact, plot stikalo zvezda-trikot - commutateur (en) etoile-triangle stikalo, avtomatsko - commande automatique de 1’interrupteur stikalo, časovno - commutateur (interrupteur) a temps stikalo, časovno - minuterie stikalo, čepovno - interrupteur a fiche stikalo, daljinsko - interrupteur (de commande) a distance stikalo, daljinsko - teleinterrupteur stikalo, glavno - commutateur principal stikalo, glavno avtomatsko - interrupteur general automatique stikalo, izklopno - interrupteur stikalo, klecno - interrupteur a bascule stikalo, klecno - touche basculante, tumbler stikalo, ločilno - sectionneur stikalo, nožno - interrupteur (commutateur) a pied stikalo, odcepno - commutateur stikalo, odmično - combinateur a cames stikalo, omrežno - commutateur (interrupteur) principal stikalo, ozemljitveno - appareil de mise a la terre stikalo, paketno - commutateur rotatif a etages stikalo, potezno - interrupteur a tirette, tirette stikalo, preklopno - commutateur stikalo, regulacijsko - connexion stikalo, ročno - interrupteur manuel stikalo, serijsko - interrupteur (commutateur) multiple stikalo, serijsko - interrupteur combine a va-et- vient stikalo, tokovno zaščiteno - interrupteur de protection stikalo, tranzistorsko - commutateur a transistor stikalo, valjčno - combinateur cylindrique (a tambour) stikalo, vrtilno - commutateur (interrupteur) rotatif stikalo, vtikalno - prise de courant stikanje - jonction, (re)union, connexion stikanje - assemblage stikati - joindre, unir, reunir, relier, raccorder stikati - brancher, connecter, assembler stiskalnica, ekscentrična - presse a excentrique stiskalnica, hidravlična - presse hydraulique stiskalnica, ročna - presse a main hydraulique stiskalnica, vijačna - presse a vis stiskanje - serrage stisniti - serrer stolp, hladilni - tour de refrigeration stolp, izvozni - chevalement stopničast - a gradins MOSTOVI 2/1991 /XXVI 35 stopnja jakosti - intensite de force stopnja vlažnosti - degre d’humidite stopnja vrednosti - niveau de (la) valeur stopnja vzbuditve - niveau d’excitation stopnja zaščite - niveau de protection stopnja, trdotna - (degre de) durete stopnja, upornostna - degre de resistance storilnost - performance, rendement storilnost stroja - puissance, efficacite, performance stožer - pivot stran, čelna - tace avant stranica, bočna - flanc lateral streči stroju - desservir, manoeuvrer, commander streči stroju - actionner, faire marcher strelovod - parafoudre strgalo - racloir stroj za čiščenje kovin - decapeuse stroj za luknjanje - perforeuse, perforatrice stroj za obdelavo lesa - machine pour le travail du bois stroj za pakiranje - machine a emballer stroj za pomivanje steklenic - rince-bouteilles stroj za rezanje papirja - massicot stroj za vrtanje navojev - taraudeuse stroj, brusilni - affuteuse, rectifieuse stroj, brusilni - meule a aiguiser (a affuter) stroj, centrifugalni - machine centrifuge, centrifugeur stroj, centrifugalni - centrifugeuse stroj, čistilni - dessableuse stroj, debelinski skobelni - raboteuse stroj, formarski - machine a mouler stroj, gladilni - machine a lisser (a planer), lisseuse stroj, gladilni (za papir) - calandre, patineuse stroj, izvozni - machine d’extraction stroj, jedrarski - machine a tirer les noyaux stroj, navijalni - bobineuse, bobinoir stroj, obdelovalni - machine d'usinage (de faconnage) stroj, obdelovalni - machine-outil stroj, obračalni - retourneur de moules stroj, orodni - machine-outil stroj, parni - machine a vapeur stroj, poljedelski - machine agricole stroj, radialni vrtalni - perceuse radiale stroj, ravnalni - machine d ajustage stroj, rezalni - coupeuse, machine a couper stroj, rezkalni - fraiseuse stroj, ročni brusilni - meuleuse stroj, skobelni - raboteuse stroj, skobelni poravnalni - machine a degauchir stroj, sortirni - trieuse, trieuse-classeuse stroj, trgalni - machine d’essai a la rupture stroj, ulivalni - fondeuse stroj, upogibalni - machine a plier (a cintrer) stroj, upogibalni - plieuse, cintreuse stroj, varilni - machine a souder, soudeuse stroj, vrtalni - foreuse, perceuse, machine a percer stroj, vrtalni - perforatrice stroj, zabijalni (za pilote) - marteau-pilon, pilon, sonnette stroj, zakovni - riveuse, rivoir strojen - mecanique, de(s) machine(s) strojnica - chambre (salle) des machines strokovnjak - expert strokovnjak, odgovorni - technicien responsable stroški, vzdrževalni - frais d’entretien stroškovnik - devis strugar - tourneur struženje - tournage, travail au tour stružnica - tour stružnica, čelna - tour frontal stružnica, revolverska - tour revolver sunek, tokovni - impulsion, coup de courant surovina - matiere premiere sušilnik na vroč zrak - secheur a air chaud sušilnik zraka - assecheur d’air sveder - foret, meche, vrille sveder, (velik) - tariere sveder za jemanje vzorcev - sonde sveder polžasti - meche helicoidale sveder, rezilni za navoje - taraud sveder, spiralni - foret helicoidal, meche helicoidale svedrček - percette svetilnost - intensite lumineuse svetlenje, anodno - lumiere anodique, lumiere positive svetovalec, tehnični - conseiller technique svetovanje - assistance svinčnica - fil a plomb svora - dispositif de serrage svora - bride de fixation, serre-joint svornik - goujon, boulon svornik, batni - boulon (tourillon) de piston svornik, zakovni - boulon rive svornik, zglobni - boulon a bascule T tabela - tableau tablica podatkov (napisna t.) - plaquette technique tablica podatkov (napisna tablica) - plaque signaletique tablica, tipska - plaque signaletique tahometer - tachymetre, compte-tours tahometer - compteur (indicateur) de vitesse takt, dajalec takta - horloge, pendule, compteur pendulaire talilec - fondeur talilnica - fonderie talilnik - creuset 36 MOSTOVI 2/1991 /XXV/ talitev, taljenje, topitev - fusion, fonte taljiv - fusible tarifiranje - taxation, comptage tečaj - pivot teči (stroj) - marcher, fonctionner tehnika, vakuumska - technique du vide tehtnica, vodna (libela) - niveau a bulle d’air tek - marche tek, prazni - marche a vide tek, preskusni - epreuve, experience tek, prosti - embrayage a roue libre, roue libre tek, prosti - ralenti tek, spraviti v - mettre en marche (en route, en train) tek, spraviti v - actionner tek, vzvratni - marche arriere telekomunikacije - (technique des) telecommunications temelj, betonski - fondation en beton temelj, masivni betonski - fondation massive au beton temperatura okolice (okolja) - temperature ambiante temperatura vode - temperature de i’eau temperatura, delovna - temperature ambiante tempranje - recuit termit - thermite termodinamika - thermodynamique termoelektričen - thermoelectrique termoelektrika - thermoelectricite termoelement (termoelektrični člen) - coupie thermoelectrique termoelement (termoelektrični člen) - thermocouple, thermo-element termograf - thermographe termograf - thermometre enregistreur tesnilka - presse-etoupe tesnilo - joint, garniture tesnilo, drsno - joint coulissant tesnilo, gumijasto - joint en caoutchouc tesnilo, kroglasto - joint spheroide tesnilo, manšetno - joint a collerette, anneau-joint tesnilo, oljno - joint a huile tesniti - rendre etanche (impermeable) tesniti - fermer hermetiquement, colmater tesnjenje, neprepustno - joint etanche test, avtomatski rutinski - test automatique, essai systematique teža, koristna - poids utile teža, lastna - poids propre, poids a vide teža, nakladalna - charge limite teža, presežna - surpoids, excedent de poids teža, presežna - poids en excedent teža, prevelika - surcharge teža, specifična - densite težave, tehnične - ennuis mecaniques težnost - pesanteur, force de pesanteur tipka, stikalna (gumb) - bouton de commande (de manoeuvre) tipka, tipkalo - bouton-poussoir, touche tipkovnica - clavier alphanumerique tirnica - rail tirnica - glissiere, guide tirnica, zobata - cremaillere tiskalnik - imprimante tlačilka - pompe foulante tlačilka za mazanje - injecteur a (de) graisse tlačilka, mazalna - pistolet (pompe) a graisse tlačilka, mazalna - graisseur a chapeau tlačilka, mazalna - pompe de graissage trak, elektrostatični - pression electrostatique tlak, nizki - basse pression (B.P.) tlak, parni - pression de vapeur tlak, visoki - haute pression (H.P.) tlakomer - manometre, indicateur de pression tlenje, anodno - lumiere anodique (positive) tloris - vue en plan, plan horizontal tloris - plan (d'une construction) tloris - coupe (section) horizontale točka vžiga - point d’inflammation točka, nevtralna - point neutre točka, prekinitvena - point de rupture točkalo - pointeau točnost - precision, degre de precision tog - rigide tok - courant, flux tok nizke napetosti - courant a basse tension tok podatkov - flux de donnees tok polnjenja - courant de charge tok praznega toka - courant a vide tok visoke napetosti - courant de haute intensite tok zemeljskega stika - courant (perte) a la terre tok, Foucaultov (vrtinčni t.) - courant de Foucault tok, anodni - courant anodique tok, brez toka - a Circuit ouvert tok, delovni - courant actif tok, dvofazni - courant diphase tok, električni - courant electrique tok, elektronski - courant electronique tok, enakosmerni - courant unidirectionnel tok, enofazni - courant monophase tok, enosmerni - courant continu tok, fazni - courant en phase tok, indukcijski - courant induit (inducteur) tok, ionski - courant ionique tok, izhodni - courant de sortie tok, izključiti - couper (interrompre) le Circuit tok, izključiti - couper (interrompre) le courant tok, izključiti - mettre hors Circuit tok, izmenični - courant alternatif tok, jaki - courant fort tok, jalov - courant reactif tok, kondukcijski - courant de conduction MOSTOVI 211991/XXVI 37 tok, konvekcijski - courant de convection tok, magnetni - courant magnetisant tok, mnogofazni - courant (alternatif) polyphase tok, mrežni - courant de grille tok, nominalni (nazivni) - courant nomina! tok, polarizacijski - courant de polarisation tok, prekiniti - gl. tok izključiti tok, prevelik - surintensite de courant tok, prevodniški - courant de conduction tok, šibki - courant faible tok, trifazni - courant triphase tok, visokofrekvenčni - courant (de) haute frequence (H.T.) tok, vključiti - mettre en Circuit, fermer le Circuit tok, vrtinčni (Foucaultov) - courant de Foucault tok, zračni - onde d’air tokokrog - Circuit tokokrog, anodni - Circuit anodique tokokrog, aperiodični - Circuit aperiodique tokokrog, električni - Circuit electrique tokokrog, induktivni - Circuit inductif tokokrog, magnetni - Circuit magnetique tokokrog, mrežni - Circuit de grille tokokrog, neinduktivni - Circuit non inductif tokokrog, ozemljeni - Circuit de terre tokokrogi, vzporedni - circuits en parallele tokokrogi, vzporedni - circuits en derivation tokokrogi, zaporedni - circuits en serie tokomer - amperemetre tokovi, vrtinčasti - courants tourbillonnaires tokovnik, tokovni merilni pretvornik - transducteur de mesure tokovoden - conducteur, de conduction (du courant) tolčenec - ballast normal , toleranca po normah VDE - tolerance selon normes V.D.E. topen - soluble topilnik - creuset topilo - solvant topljenje - fonte, fusion topljiv - fusible topljivost - fusibilite toplota - chaleur toplota izgorevanja - chaleur de combustion toplota, torna - chaleur de frottement toplotne izgube - deperditions toplotno - a chaud topnost - solubilite toren - de (a) friction, de frottement tovarna, strojna - atelier de constructions mecaniques tračen - a ruban tračnica - rail tračnica, vodilna - glissiere trafopostaja - sous-station trak - ruban, bande trak, brusilni - bande abrasive trak, elastični - bande elastique trak, izolirni - bande isolante trak, izolirni - bande isolatrice, ruban isolant trak, lepilni - bande collante, ruban adhesif trak, tekoči - bande transporteuse, tapis roulant trak, tekoči - courroie de transport trak, tekoči - chatne (de montage) trak, tekoči - tapis roulant, convoyeur (a bande) trak, tonski (zvočni) - bande sonore trak, transportni - transporteur a courroie trak, transportni - bande transporteuse trak, transportni - convoyeur, tapis roulant traku, na tekočem - en serie tram - poutre, sabliere tram, oporni - etai tram, prečni - poutre transversale, traverse tramič - poutrelle transformator, merilni - transformateur de mesure transformator, napetostni - transformateur de tension transformator, napetostni - transformateur de potentiel transformator, regulacijski - transformateur aveč reglage transformator, tokovni - 'transformateur de courant transporter s trakom - transporteur a courroie transporter, tračni - bande transporteuse trdnost - resistance trdnost, dielektrična - rigidite dielectrique trdnost, minimalna - resistance minimum trdnost, prebojna - rigidite dielectrique trdota jekla - trempe de 1’acier trenje - friction, frottement trenje v ležajih - frottement dans les paliers trenje, drsno - frottement de glissement tresljaj - vibration trifazni - triphase trivodni - a trois conducteurs trk, trčenje - choc, collision trn - mandrin, epine trn, rezkalni - mandrin tuljava - bobine tuljava, indukcijska - bobine inductrice (d'induction) tuljava, magnetna - bobine d'electro-aimant tuljava, preskusna - bobine exploratrice tuljava, uglaševalna - bobine syntonisatrice tuljavica, vrtljiva - bobine mobile tuljavka, tulka - douille turbina, parna - turbine a vapeur turbina, reakcijska - turbine a reaction turbina, vodna - turbine hydraulique turbokompresor - turbocompresseur tuš - encre 38 MOSTOVI 2/1991 /XXVI U učinek - effet učinek na uro - rendement (debit) horaire učinek, delovni (storilnost) - effet učinek, jalov - puissance reactive (devvattee) učinek, pravi - puissance reelle (active, efficace) udar, električni - choc electrique udar, elektronski - impact electronique udar, vodni - irruption d’eau udarec - choc udarni - percutant ugotoviti - determiner uhajanje - fuite uho za dviganje - crochet (anneau) de levage ukaz - commande ukrivljenje - cambrage ulitek - piece de fonderie, ouvrage en fonte ulitek - objet en fonte, moulage ulitek, jekleni - moulage en acier uliti - jeter en fonte, couler, fondre, mouler ulivanje - coulage, fonte ultrales - panneau dur ultrapas - stratifie, (toile, papier) formica umerjanje - etalonnage upadek (luminescence) - declin (de la luminescence) uplinjač - carburateur upogibalnik - machine a plier (a cintrer) upogibalnik - plieuse, cintreuse upogibati, upogniti - cintrer, plier upogniti cev - couder upor - resistance upor pri trenju - resistance au frottement upor, anodni - resistance de Circuit anodique upor, katodni - resistance de tension griile upor, odvodni, mrežni - resistance de fuite de griile upor, vzporedni (soupor) - (resistance) shunt uporaba, področje uporabe - domaine d’application uporaben - utilisable uporabnost - aptitude a 1'emploi upornost - resistance upornost, efektivna - resistance effective upornost, induktivna - reactance inductive upornost, izolacijska - resistance d’isolement upornost, jalova - reactance effective upornost, kapacitivna - reactance capacitive upornost, kontaktna - resistance de contact upornost, magnetna - reluctance upornost, notranja - resistance interne upornost, ohmska - resistance en courant continu upornost, ozemljitvena - resistance de terre upornost, polna - impedance upornost, relativna (specifična) - resistivite upornost, vhodna - resistance d’entree upravljanje - manipulation, manoeuvre upravljanje, električno - commande electrique upravljati - commander ura, kilovatna - kilovvatt-heure ura, kontrolna - enregistreur de temps ura, merilna - comparateur, indicateur, cadran ura, stikalna - horloge de commutation ura, vodna - compteur a eau, horloge a eau ura, vodna - clepsydre uravnavati - ajuster, rectifier, mettre au point uravnava - ajustage, rectification, mise au point uravnotežiti - equilibrer uravnovesiti - equilibrer, balancer, compenser ure, delovne - heures de travail ure, obratovalne - heures de fonctionnement urediti - amenager urez - coupure, entaille, incision urezati - decouper, tailler usmerjevalen - pilote usmerjevalnik, usmernik - redresseur (de courant electrique) usmernik, celovalni (polnovalni) - redresseur pleine-onde usmernik, polvalni - redresseur demi-onde usrediti - centrer ustavitev stroja - arret de la machine ustavitev, zastoj - arret ustaviti delo - suspendre un travail (les traveaux) ustaviti stroj - debrayer ustje cevi - orifice de tuyau (tube) utež, ekscentrična - excentrique utor - rainure utor, vzdolžni - cannelure utripanje svetlobe - papillottement uvedba, praktična - mise en pratique uvodnica - entree du cable uvojnik - taraud V vakuum, povečan - vide eleve vakuumski - a vide val, elektromagnetni - onde electromagnetique val, polni - onde pleine val, potujoči - onde Progressive val, ravninski - onde plane val, sinusni ravninski - onde sinusoTdale plane val, stojni - onde stationnaire val, svetlobni - onde lumineuse val, udarni - onde de choc val, zvočni - onde sonore valj - cylindre valj z obročki - cylindre a bagues valj, brusilni (gladilni) - tambour ponceur valj, zaviralni - cylindre de frein valjanec - fer lamine valjanje - cylindrage, laminage valjanje ceste - cylindrage, compactage au rouleau MOSTOVI 2/1991 /XXVI 39 valjanje, hladno - laminage a froid valjanje, vroče - laminage a chaud valjar (cestni) - rouleau valjar, parni - cylindre a vapeur vaijar, vrtni (cestni) - cylindre, rouleau compresseur valjarna - laminoir valjast - cylindrique valjati - cylindrer valjati (kovino) - iaminer varen pred vodo, ognjem - a Tepreuve de l’eau, du feu varilec - soudeur varilen - de soudage, de soudure, a souder varilnica - four a souder variti - souder variti železo - corroyer varjenje, avtogeno - soudure autogene varjenje, avtomatsko (obločno) - soudage (soudure) automatique varjenje, plamensko - soudure autogene varjenje, točkasto - soudure par points varnost - securite varnost pri delu - securite du travail varnost pri uporabi - securite a Tutilisation varnost pri uporabi - securite d’exploitation varnostni - de surete varovalka - bouchon de surete, coupe-circuit varovalka - fusible, coupe-circuit varovalka za visoko napetost - fusible pour haute tension varovalka, hitra - fusible a fusion rapide varovalka, hitra - coupe-circuit a action rapide varovalka, omrežna - fusible de secteur varovalka, počasna - fusible a fusion retardee varovalka, pregorela - fusible fondu varovalka, svinčena - plomb fusible, coupe-circuit, plomb varovalka, taljiva - coupe-circuit a fusible varovalka, taljiva - fusible de surete varovalka, vložna - fusibie (coupe-circuit) a cartouche vbrizgalnik, brizgalna šoba - gicleur večstopenjski - etage, multiple, a etages velikost, eksponentna - grandeur exponentielle velikost, izmerljiva - grandeur mesurable velikost, merilna - grandeur mesuree velikost, nazivna - grandeur nominale velikost, pulzirajoča - grandeur ondulee, grandeur pulsatoire velikost, red velikosti - grandeur, ordre de grandeur velikost, sinusna - grandeur sinusoidale velikost, vhodna - grandeur d'entree ventil - obturateur, soupape, clapet ventil pri parnem kotlu, pri vodih - reniflard ventil, blokirni - soupape de blocage ventil, cevni - obturateur de tuyau ventil, ekspanzijski - soupape de detente ventil, električni - valve ventil, izpušni (varnostni) - soupape d'echappement (de surete) ventil, krmilni - soupape commandee ventil, odbojni - clapet de retenue ventil, povratni - clapet (soupape) de retenue ventil, predkrmiljeni - soupape a pilote ventil, preklopni - soupape de commutation ventil, prelivni - soupape d’evacuation ventil, pretočni - soupape droite, soupape de passage ventil, prisesalni - ventouse ventil, reducirni - detendeur ventil, sesalni - clapet (soupape) d’aspiration ventil, tlačni - soupape de surete, s. de surpression ventil, varnostni - soupape de surete ventil, vstopni - soupape d'admission (d'aspiration) ventil, zaklopni - clapet ventilator - ventilateur ventilator, izprašilni - ventilateur aspirateur verifikacija - verification, confirmation veriga - chaTne veriga z vedri - chaTne a godets veriga, nosilna - chaTne porteuse veriženje - chaTnage verjetnost trka - probabilite de choc vetrnik - reservoir a air vetrovod - porte-vent, conduite d'amenee d'air vez - jonction vez, gibka - joint souple vez, priključna - cordon de raccordement vezati (el.) - raccorder, connecter, brancher vezati (gradb.) - assembler vezati (tel.) - mettre en communication vezava - couplage, liaison vezava, vzporedna - couplage (liaison) en parallele vezava, zaporedna - couplage (liaison) en serie vezava, zaporedno-vzporedna - couplage en serie-parallele vezava večfaznih sistemov - connexions des circuits polyphases vezje - circuit(s) vezje, avtomatsko nadzorno - Circuit de supervision automatique vezje, integrirano - Circuit integre, pastille, puce vezje, logično - circuit logique vezje, naročniško - circuit de ligne vezje, preskusno - circuit de controle vezje, tiskano - circuit imprime vgraditev - incorporation vhod - entree vhod četveropola - entree d'un quadripole viden, dobro - facilement visible vijačnica - helice vijak - vis vijak imbus - vis a tete creuse 40 MOSTOVI 2/1991/XXVI vijak s kroglicami - vis a billes vijak s pritego - vis a broche vijak z matico - boulon vijak za ustavljanje - vis d'arret vijak za vračanje - vis de rappel vijak brezkončni - vis sans fin vijak, čepni - bouchon male vijak, glavati - boulon vijak, ladijski, letalski - helice vijak, lesni - vis a bois vijak, napenjalni - tirant vijak, natezni ■ vis a tension vijak, objemni - etrier vijak, odtisni - vis de demontage vijak, pomični - vis d'avance vijak, prilagodni - boulon d'ajustage, vis de reglage vijak, pritegniti - serrer (bloquer) une vis vijak, pritrdilni - boulon, vis de fixation, v. d'attache vijak, priviti - serrer (bloquer) une vis vijak, regulirni - vis de reglage vijak, šestrobi - vis a tete hexagonale vijak, sidrni - boulon d'ancrage vijak, spojni - tige filetee vijak, temeljni - tige de scellement vijak, večstopenjski - vis a pas multiple vijak, vgrezni - vis a tete noyee vijak, zidni - vis de scellement vijakast - en forme d’helicoide vijakast - helicoidal viličar - chariot elevateur višina, delovna - hauteur utile višina, nadmorska - altitude višina, stropna - hauteur sous plafond višinomer - altimetre visokofrekvenčen - de haute frequence visokotlačen - a haute pression (H.P.) vitel - cric, treuil vitel na stisnjen zrak - verin a air comprime vitel na vijak - verin (cric) a vis vitel na ročico - cric a manivelle vitel, hidravlični - cric hydraulique vitel, ladijski - cabestan, guindeau vitel, vijačni - verin vitel - verin vklapljanje, vključitev - enclenchement vklučitev stroja - mise en marche vključitev tokokroga - mise en Circuit vključitev v obratovanje - mise en Service vključiti - mettre en Service (en marche) vključiti prvo prestavo - mettre en premiere vitesse vključiti stroj - mettre une (la) machine en marche vključiti v prvo prestavo - passer la premiere (vitesse) vključiti v tokokrog - brancher sur le Circuit vključiti v tokokrog - mettre en Circuit vklop - mise en Circuit vklop, samodejni - mise en Circuit automatique vklop, samostojni - mise en Circuit autonome vklopiti, prižgati luč - tourner le commutateur vlaknat - fibreux vlakno - fibre vlakno, stekleno - fibre de verre vleka - traction vležajen - loge, prend appui vlit - moule vlitek - (jet de) coulee vliti, vlivati - fondre vlivanje - fusion vložek - lit de fusion vložek filtra - cartouche (du filtre) vložek, talilni - element (cartouche) fusible vložek, topljiv varnostni - bouchon fusible vmesnik - entretoise, interface vmesnik - piece intermediaire vmesnik - raccord, manchon vnetljiv, lahko - facilement inflammable vnos in prikaz podatkov - entree et affichage des donnees vod (za plin, vodo) - conduit, conduite vod s šibkim tokom - ligne a courant faible vod s šibkim tokom - ligne a basse tension vod, električni - ligne electrique vod, enožični - Circuit unifilaire vod, kabelski - cable vod, nadzemni - ligne aerienne vod, napajalni - ligne d’alimentation, feeder vod, parni - conduite de vapeur vod, podatkovni - chainon de donnees vod, podtalni, podzemni - conducteur (ligne) souterrain(e) vod, povratni - ligne (circuit, fil) de retour vod, telefonski - ligne telephonique vod, tlačni - conduite sous pression vod, visokofrekvenčni - ligne de haute frequence (H.F.) voda, hladilna - eau refrigerante voda, izpiralna - eau de lavage voda, onesnažena - eau polluee vodilnice - guidages vodilo - guide, regle (dispositif) de guidage vodilo - ligne omnibus, bus vodilo - conducteur, ensemble de conducteurs vodilo, drsno - glissiere vodilo, krmilno - bus de commande vodilo, podatkovno - bus de donnees voditi - guider vodnik, nični - conducteur neutre vodokaz - indicateur de niveau d’eau vodovod - installation de distribution d'eau vodovod (v hiši) - conduite d'eau vododržen - etanche vododržno napraviti - rendre etanche, etancher vodstvo, gradbeno - direction de la construction vodstvo, stavbno - conduite des travaux MOSTOVI 2/1991/XXVI 41 vodstvo, upravno - administration voltamperura - voltampereheure voltaža - voltage voltmeter z vrtljivim železom - voltmetre ferromagnetique voltmeter, feromagnetni - voltmetre ferromagnetique voltmeter, magnetno-električni - voltmetre magneto-electrique votlilnik - meche creuse, foret creux voziček, nosilni vztrajnika - chariot porte-volant vožnja - marche, course vožnja, preskusna - parcours de garantie (d’essai) vpeljava (toka) - entree (de courant) vpenjalo - dispositif de fixation (de serrage) vpenjati - serrer dans vpetje - piece de raccord, raccordement vračanje - rappel, renvoi vračanje kovin z elektrolizo - recyclage des metaux par electrolyse vrata, drsna - cloison a coulisses vrata, drsna - porte glissante (a glissiere) vrata, drsna - porte coulissante (a coulisse) vrata, dvojna - porte a deux battants vrednost - valeur vrednost, kalorična - teneur en calories vrednost, kalorična - valeur calorifique, v. energetique vrednost, nazivna - valeur nominale vrednost, prava dogovorna - valeur conventionnellement vraie vrednost, temenska - valeur de crete vrednost, trenutna - valeur instantanee vretenica - arbre filete vretenik - poupee fixe (de tour) vreteno - broche, tringle, verge, tige vreteno (orod. stroja) - arbre porte-outil vreteno, izsredno - arbre excentrique vreteno, navojno - verin vročina, varilna - chaleur soudante vročina, varilna - temperature de soudage vrtalec - foreur, perceur, sondeur vrtalen - perforateur, de forage vrtalka - perceuse, foreuse vrtalnik - perforateur, perceuse, tariere vrtalnik na stisnjen zrak - perceuse a air comprime vrtalnik, pnevmatični - perceuse pneumatique vrtalo - meche, foret vrtalo za navoje - taraud vrtanje - forage, pergage vrtanje, poskusno - sondage vrtati - forer, percer vrtenje - rotation vrteti se okoli svoje osi - pivoter vrtišče - centre de rotation, point de rotation vrtljaji stroja (hitrost vrtenja) - vitesse de rotation vrtljiv - pivotant vrv, nosilna kabelska - cable porteur vrv, zaviralna - cable de frein vrv, žična - cable en fils metalliques vrvenica - poulie de cable vrvica - cordon vrvica, električna - cordon (fil) electrique vrvica, podaljševalna - cable prolongateur vsebina - contenu vsebina ponudbe - sommaire vsebnost - teneur vsedalnik, lamelni - decanteur a lames de fond vsedati se - se deposer vsednik, betonski - cuve a decantation en beton vsesa(va)ti prah, dim - capter vsesovanje - aspiration vskočnik - circlips vstavek - piece inseree (intercalee) vstavek - piece intercalaire (interpolee) vtič, preskusni - fiche d’essai vtičnica, enofazna - prise de courant monophasee vtičnica, zasedbena - jack d’occupation vtikač, bananski - fiche banane vtikač, dvopolni - fiche de prise de courant male vzbujalnik - excitatrice vzbujanje - excitation vzbujanje el. toka - excitation du champ electrique vzbujanje, magnetno - force magnetomotrice vzbujanje, stopnjevano - excitation par degres vzdržati preskus obremenitve - resister a 1’essai de charge vzdrževanje - entretien, maintenance vzemljitev - mise a la terre vzemljiti - mettre (relier) a la terre vžig - ignition vžig obloka, iskre - amorgage d’un are, d'une etincelle vzmet - ressort vzmet, listnata - ressort a lame(s) vzmet, natezna - ressort tendeur, ressort de tension vzmet, polžasta - ressort helicoidal vzmet, polžasta - ressort a boudin (a volute, a spirale) vzmet, pritisna ressort de pression vzmet, sklopna - ressort d'embrayage vzmet, spiralna (vibasta) - ressort spiral (en spirale), spiral vzmet, stikalna - ressort de connexion vzmet, vijačna - ressort en spirale vzmeti avtomobila - suspension a ressorts vzorčenje - prelevement d'echantillon vzpodbujevalnik - excitateur, excitatrice vzpodbujevalnik - dispositif d'excitation 42 MOSTOVI 2/1991/XXVI vzpodbujevalnik na gredi - excitatrice en bout d’arbre vzpodbujevalnik na gredi - excitatrice accouplee directement vzpodbujevalnik nihanj - generateur d’oscillations vztrajnik - volant d’inertie, roue volant vzvod - levier vzvod, krmilni - levier de commande vzvod, pretični - levier de vitesse vzvod, ročni - levier de frein a main vzvod, stikalni - levier de contact vzvod, zadrževalni - levier d’arret vzvoj - filet, filetage vzvojnik (sveder) - taraud W watt-ura - vvattheure (watt-heure) Z zacementirati (gradb.) - cimenter, lier avec du ciment zacementirati (met.) - cementer začetek proizvodnje - demarrage de la production zaganjalnik - demarreur zaganjalnik, oljni - demarreur a bain d'huile zagnati - mettre en marche, lancer zagon - demarrage, actionnement, lancement zagon - entrainement, commande zagon - mise en route (en Service) zagozda - cale, clavette, coin, cheville zagozda, bradata - clavette a talon (a nez) zagozditev - calage, coingage zahteve, varnostne - exigences de securite zajemalka - godet pelleteur zajetje, vodovodno - captage d’eau potable zakasnitev vklopa - retardement de connexion zaklep - dispositif d’arret, arret, blocage zaklop, trenutni - fermeture rapide (instantanee) zaklopec - chapeau, clapet zaklopka - clapet, soupape, vanne zaklopka (avto) - event, volet d’air zaklopka, drsna - glissiere zaklopka, pretočna - soupape (vanne) de trop-plein zaklopka, sesalna - soupape (clapet) d’aspiration zaklopka, zračna - clapet de ventilation zaklopka, zračna - clapet d’aeration (d’aerage) zaklopka, zračna (pri gretju) - volet d’aeration zaklopnica - clapet, volet zakoličenje - jalonnement zakon težnosti - loi de la pesanteur zakon, indukcijski (Faradayev) - loi de Faraday zakovati - clouer, river, riveter zakovica - rivet zakovica, vgreznjena - rivet a tete noyee (perdue, fraisee) zakovičenje - rivetage zakovičiti - riveter, river zakovnik - clou rive, rivet zakuriti, preveč - surchauffer zalotati - souder, braser zamaknitev - decalage zamašek - bouchon zamašiti - boucher, obturer zanesljiv - sur, fiable, fidele zanesljivost - fiabilite zanka - elingue, boucle zanka, sklenjena - boucle fermee zaoljiti - lubrifier zaostanek - retard zapah - verrou zapiralo - obturateur zapiralo - mecanisme (dispositif) de fermeture zapisnik preskusa - proces-verbal d'essai zapognitev - rabattement zaporedje (niz) znakov - chaTne de caracteres zaporednost pozivov - sequence d’appel zaprt, hermetično - isole hermetiquement zarisati - tracer zaščita - protection zaščita pred dotikom - p. contre les contacts accidentels zaščita pri delu - protection du travail zaščita proti preobremenitvi - protection contre la surcharge zaščita proti streli - protection contre la foudre zaščita, kratkostična - p. contre les courts-cir- cuits zaščita, površinska - protection de surface, revetement zaščita, protikorozijska - anticorrosif, antioxyde zaščita, protikorozijska - antirouille zaščita, tokovna - protection amperemetrique zaslon, ekran, katodna cev - tube a rayons cathodiques (T.R.C.) zasuk, fazni - dephasage zasun - obturateur glissant, vanne zasun, zapiralni parni - vanne d’arret de vapeur zatajitev mehanizma - defaillance du mecanisme zatesniti - boucher, colmater, etancher zatesniti - rendre etanche zatezanje - serrage zatič - goupille, fiche, cheville zatič - bouchon, goujon zatič, centrirni - pion de centrage zatič, centrirni - cheville ajustee, prisonnier zatič, elastični - goupille elastique zatič, varovalni - goupille de securite (de surete) zatik - fiche, goupille, cheville zatikač - clavette zatikalnik - chien, cliquet, crochet d'arret zaupogibalnik - machine a plier (a cintrer) MOSTOVI 2/1991/XXVI 43 zaupogibalnik - plieuse, cintreuse zaupogniti - cintrer zaustavitev stroja - arret d’une machine zaustaviti stroj - mettre une machine hors Service zavarovati - proteger zaviralen - de frein, de freinage zaviralnik - sabot (patin) de frein zaviralo (priprava) - mecanisme (dispositif) de freinage zaviranje - freinage zavirati - freiner, serrer le frein zavirati - appuyer sur le frein zavoj (spirale) - spire zavojnik - taraud zavora - frein zavora v siii - frein de secours zavora, čeljustna - frein a machoires zavora, hidravlična - frein hydraulique zavora, nožna - frein a pied (a pedale) zavora, oljna - frein a huile, amortisseur zavora, pnevmatična - frein a air comprime zavora, ročna - frein a main zavora, trakasta - frein a ruban, frein a bande zavora, zračna - frein a air zavoren - de frein, de freinage zavržek - rebut, dechet zbiralnik, vodni - accumulateur d’eau zbrusiti - aiguiser, affuter, affiler, meuler zdrob, jekleni - grenaille zev ključa - ouverture de clef zgiben - d’articulation zglob - joint, jointure, articulation zglob, kardanski - joint de cardan, cardan zglob, kardanski - joint universel zglob, kardanski - articulation a la Cardan zglob, kroglični - joint a genou, rotule zglob, viličasti - articulation a chape zgradba v surovem stanju - groš oeuvre zgraditi, nizko - surbaisser zlitek - ouvrage en fonte, article de fonte zlitina - alliage zlitina, bakrova - alliage de cuivre zlom osi - rupture d’essieu zložiti - assembler, monter zmes kovin - alliage zmogljiv - a grande puissance, a haut rendement zmogljivost - capacite, performance zmogljivost - capacite productive (de production) zmogljivost - capacite de rendement zmogljivost - productivite, rendement, efficience zmogljivost stroja - puissance, efficacite zmogljivost stroja - performance, potentiel zmoznik, moznik - languette encastree, clavette znak zasedenosti - signal d’occupation znak, črka - caractere zobatnik - engrenage zobnik - roue dentee zobnik - roue dentee zračnica - chambre a air zračnost - jeu zrak, stisnjen - air comprime, air refoule zrnatost - granulation zrnčast - en grenaille zrno - granule zrušilnost - resilience de l'acier zvar - soudure zveza - connexion, liaison zveza, povratna - liaison en retour zvezati z maso ali ogrodjem - mettre a la masse zvezdišče - point neutre zvezdišče, nevtralna točka - neutre, point neutre zvezdišče, ozemljeno - neutre a la terre zveznik (zvezni člen) - raccord zvoj - raccord(ement) a vis, bouchon filete zvoj - filet zvrtati - creuser, forer, percer Ž žaga, kovinska - scie a metaux žaga, rezbarska (povratna ž.) - scie sauteuse žaga, strojna - trongonneuse žaga, tračna - scie a ruban žariti - recuire žarjenje - recuisage žarnica - ampoule železar - siderurgiste, ouvrier metallurgiste železarna - usine siderurgique, siderurgie železo v palicah - fer en barres železo v palicah (paličasto železo) - fer en verges, fer (acier) en barres železo, kotno - fer a equerre železo, kovano - fer forge železo, kovno - fer forgeable (malleable) železo, krhko - fer aigre železo, lito - fer coule (de fonte) železo, mehko - fer doux železo, prečiščeno - fer affine železo, profilirano - fer profile železo, profilno - fer profile, profile železo, staro - ferraille železo, surovo - fonte brute, fonte crue železo, surovo - fonte de premiere fusion železo, surovo - fer brut, fonte brute (crue) železo, taljeno - fonte de fer železo, tračno - (fer) feuillard železo, valjano - fer lamine železobeton - beton arme železolivar - fondeur de fer železolivarna - fonderie de fer žep za termometer pri transformatorju - doigt de gant žerjav - grue žerjav na gradbišču - grue de chantier 44 MOSTOVI 2/1991/XXVI žerjav na tračnicah - grue montee sur rails žerjav, mostni - pont roulant žerjav, plavajoči - grue flottante žerjav, portalni - grue a portique žerjav, pristaniščni - grue de port žerjav, tekalni - grue roulante žerjav, vrtljivi - grue pivotante žerjavist - pontier žerjavovodja - operateur de grue, grutier žganje, ponovno - recuit žica - til metallique (de metal) žica, neizolirana - cablage en fil nu žica, prevodna - fil conducteur žica, priključna - fil d'arrivee žica, spojna - fil de connexion (de raccordement) žica, taljiva - fil fusible žičarna - trefilerie žičnik - pointe, clou žila kabla - toron žleb - rainure, gorge žleb, iztočni - canal de coulee žleb, odtočni - rigole (canal) d’ecoulement žlebič(ek) - rainure, gorge, cannelure, strie žlebiti - canneier, rainurer, strier žlica, livarska - cuiller (louche) de coulee žlica, livarska - cuiller (louche) de fondeur žlični (sveder) - tariere, meche anglaise (a cuiller) žlindra - machefer, laitier Ines Perkavac Si dice o non si dice? Dito, orecchio, labbro, ciglio Alcuni sostengono che non 6 sbagliato dire i diti, i labbri, gli orecchi, eccetera. Altri in- vece sostengono che si deve dire le dita, le labbra, le orecchie e cosl via. Qual’š la forma piu corretta? Vediamolo insieme: tutt’e due le forme sono corrette: i diti, le dita, i labbri, le labbra. Ma per chiarire bene le idee 6 necessario sapere che esistono dei nomi maschili detti anche sovrab- bondanti appunto perchš, invece del solito unico plurale, di plurali ne hanno due: uno regolare in -i, di genere maschile, e uno ir- regolare in -a, usato nel femminile. Ai nomi che abbiamo elencato molti alti se ne potrebbero aggiungere: come frutto (i frutti, le frutta), gesto (i gesti, le gesta), muro (i muri, le mura), len- zuolo (i lenzuoli, le lenzuola), calcagno (i cal- cagni, le calcagna), ciglio (i cigli, le ciglia), ginocchio (i ginocchi, le ginocchia), e si potrebbe continuare per un pezzo. Alcuni di questi doppi plurali si adoperano a piacimento, senza differenza di significato (per es., i due plurali di sopracciglio: i sopraccigli, le soprac- ciglia); ma quasi sempre tra le due forme c’š dif¬ ferenza di significato, a volte anche notevole. Osserviamo queste semplici frasi: "Lo strinse tra le braccia", "Si appoggid sui bracci della poltrona"; "I fondamenti di una scienza", "Le fon- damenta del palazzo"; "Parla a gesti", "Le gesta dell’eroe", eccetera. In particolare, per dito, i due plurali spesso si confondono, secondo le regioni d’ltalia: "Ho i diti indolenziti", "Ho le dita indolenzite". Per orecchio c’š da dir questo: che si tratta di un nome sovrabbondante fin nella forma sin- golare: 1'orecchio e 1’orecchia, con i rispettivi plurali, gli orecchi e le orecchie. La forma mas¬ chile š quella piu comune, l’unica del linguaggio scientifico. Pure nel significato musicale š sempre maschile: "Ha un orecchio finissimo", e anche in certe locuzioni: "Porre, porgere, pres¬ tare orecchi a una cosa". Come vediamo, tante sfumature, dove soltanto l’uso pu6 dare con- siglio. Anche il plurale di calcagno š duplice: i cal- cagni le calcagna. Ma il primo š l'unico da usare in senso proprio: "S’6 sbucciato i calcagni", "I calcagni delle calze"; il secondo s’usa solo in al- cune locuzioni: "Stare alle calcagna di uno", seguirlo da vicino; "Battere, alzare le calcagna", darsela a gambe, scappare. MOSTOVI 211991/XXVI 45 [MZ3E\yfi\jjg\n,8D3a fr,mos Maja Dolanc Iz naših prevajalskih revij Prevoditeij 53-54 V uvodniku revije nova urednica Stanka Pavuna obvešča bralce o nekaterih spremem¬ bah v zasnovi revije in sporoča, da bo ta zaradi težkih razmer na Hrvaškem letos izšla le dva¬ krat. V zaglavju Jezik in prevajanje D. Maček obravnava značilen besedotvorni model, ki je skupen zloženkam in izpeljankam v nemščini, švedščini in hrvaščini. V prispevku Transpozicija besednih vrst pri prevajanju Z. Čulič piše o jezikovnem pojavu, ki prevajalcu omogoča, da semantično vsebino jezika prenese v ciljni jezik, in sicer z zamenjavo ene površinske strukture z drugo. Taka transpozicija je včasih obvezna, včasih pa le prispeva k bolj idiomatskemu izražanju v ciljnem jeziku. M. Brdar in R. Brdar-Szabo se v svojem prispevku Kultura, metafora in nevarnosti (pri prevajanju): Zapis o nekaterih težavah pri prevajalskem delu dotakneta težav, ki nastopijo zaradi različnih kulturno pogojenih struktur v različnih jezikih, posebej pa opozorita na razlike v metaforiki in na nevarnosti pri uporabi metafor, ki jih štejemo med t. i. "lažne prijatelje". Zaglavje Prevajalske izkušnje prinaša prispevek M. Kinela o italijanskih oblikah hrvaških lastnih imen. V. Crljenak v prispevku Praksa nekega prevajalca podrobno opisuje svoje prevajalsko delo v Zavodu za zdravstveno varstvo Hrvaške. V zaglavju Prikazi in kritike S. Slaming prikaže delo Krsta Spalatina Petjezični slovar ev- ropeizmov (Matica hrvatska, ZG 1990) in poudari, da je slovar kljub nekaterim tehničnim pomanjkljivostim prava jezikoslovna in traduk- tološka mojstrovina, za katero je pisec zbiral gradivo kar petdeset let. V. Tanay predstavi knjigo The Language of Medicine pisca Johna H. Dirckxa (Praeger Pub- lishers, N. Y. 1988). Poseben čar daje knjigi predstavitev specifičnih žargonov, ki jih uporabljajo zdravniki, medicinske sestre, bolniki in zdravstvene administratorke, saj ima pogovorni jezik precejšen vpliv tudi na uradni medicinski jezik. Knjiga bo koristen pripomoček vsem, ki se ukvarjajo s poučevanjem ali raz¬ vojem angleškega medicinskega izrazja. T. Martinovič predstavlja novo jezikoslovno in prevajalsko revijo Prizma, o kateri smo že pisali. V zaglavju Pogovori o hrvaškem jeziku naj¬ demo tokrat prispevke Z. Juriča, D. Grečla in J. Pavičiča. Mnogim bo koristil prevod obrazca iz¬ pisa iz matične knjige v angleščino, fran¬ coščino, nemščino in talijanščino. V zaglavju Obvestila T. Matič-Brnadič poroča o V. mednarodnem srečanju prevajal¬ cev ITI (Institute of Translation and Interpreting), ki je bilo letos v Londonu. Na njem so sprejeli za prevajalce zelo pomemben sklep o pravni zaščiti prevajalcev. S. Pavuna piše o posvetu Društva za uporab¬ no jezikoslovje Hrvaške. Sledi napoved sim¬ pozija Infoterma na Dunaju, tematske konference Prevajanje in Evropska skupnost, ki bo v Stockholmu 22. in 23. junija 1992, in med¬ narodnega kongresa Translation Studies - An Interdiscipline, ki bo potekal na dunajski univerzi od 9. do 12. septembra naslednjega leta. Na kongresu se bodo ukvarjali s štirimi tematskimi področji, in sicer s Prevajanjem, Zgodovino in kulturo, Prevajanjem in tehnično komunikacijo, Šolanjem in usposabljanjem prevajalcev ter Prevajanjem in lingvistiko. Naveden je tudi na¬ slov, na katerega naj udeleženci pošljejo po¬ vzetke referatov. 46 MOSTOVI 2/1991/XXVI Špela Kutin Slovensko-francoski slovar Viktor Jesenik, Narcis Dembskij, DZS 1990 Slovensko-francoski slovar pokojnega dr. J. Kotnika je bil v svoji četrti, izpopolnjeni izdaji (1970 - 30.000 gesel) uspešen pripomoček vsem, ki jim je bilo potrebno večje ali manjše znanje francoščine, tega pomembnega svetov¬ nega jezika in posredovalca velikega kulturnega bogastva francoskega naroda, vendar je bilo treba po izidu obsežnega Francosko- slovenskega slovarja dr. Antona Grada (1975 - 70.000 gesel), ki pomeni razširitev in poglobitev svojega predhodnika, Francosko-slovenskega slovarja dr. J. Kotnika (1960), misliti tudi na večji slovensko-francoski slovar. Čedalje tesnejše mednarodne vezi in nagel razvoj na vseh področjih delovanja sodobne družbe, predvsem znanosti in tehnike, ter vzporedno s tem tudi vse večje jezikovno bogastvo ne dopuščajo zastarevanja slovarjev, temveč za¬ htevajo izpopolnjevanje predvsem na področju leksikografije velikih svetovnih jezikov. Tako smo Slovenci dobili prepotreben nov slovensko-francoski slovar, ki je pomemben dosežek slovenske leksikografije. Zahtevno nalogo sta v petih oziroma šestih letih opravila ustanovna člana našega društva in izkušena poznavalca francoskega jezika Viktor Jesenik (A-N, R-Ž) in Narcis Dembskij (O-P). Bogate in dolgoletne prevajalske izkušnje so sestavljal- cema omogočile, da sta poleg idiomatike, ki je kar obsežna, v slovar vključila še obsežen izbor strokovnega, tehničnega in znanstvenega be¬ sedja. Sestavljanje slovarjev je nasploh težavno delo, ki pravzaprav ni nikoli končano ali popol¬ no, delo, pri katerem so morda še bolj kot na drugih področjih nedorečenosti neizogibne. Pravična presoja slehernega izdanega slovarja je sicer možna šele po daljši preskušnji tega pripomočka pri prevajanju, vendar lahko že sedaj ugotovimo, da ima novi slovensko-fran¬ coski slovar praktično vrednost, pomeni pa tudi svojevrsten dosežek maloštevilnega naroda, ki se mora truditi za vključitev v mednarodne tokove, tembolj v sedanjih nemogočih razmerah še komaj obstoječe Jugoslavije. Morda zveni kot nenehno ponavljanje, vendar je dober prevod temeljno merilo uspešnosti na mednarodnem trgu in vraščenosti vanj. Prevajalske tegobe pa so največje prav pri prevajanju v tuj jezik. Prevajalec, ki prevaja v tuj jezik, ima najtežjo nalogo. Prevaja namreč iz jezika, ki je "njegov", materni in ga bolje obvlada, v jezik, ki ga manj obvlada, zato mu pride še kako prav slovar, ki poleg prevoda izrazov v veliki meri vsebuje tudi prevod posameznih seg¬ mentov ali besednih zvez. Vsak jezik ima namreč svojo skladnjo, ki jo je treba dobro po¬ znati,.to velja tako za izvirni kot za ciljni jezik. Z drugimi besedami, stavkom v tujem jeziku ne sme botrovati slovenska semantika oziroma slovenska zgradba segmentov. Avtorja se trudita s čim več primeri izvirnih francoskih be¬ sednih zvez odvračati uporabnike slovarja od t. i. "dobesednega" prevajanja, ki je izredno nevar¬ no. Tujcem se zdijo takšni prevodi v najboljšem primeru "čudni", ponavadi pa že kar nerazumljivi. Gre namreč za problem neustrez¬ nih besednih zvez, v katerih so v slovenskem jeziku uporabljeni povsem drugačni izrazi, raz¬ porejeni drugače kot v francoščini. Tako moramo za "pijan do nezavesti" v francoščini zapisati "complčtement soul" ali "ivremort". Av¬ torja sta pri podajanju natančnega pomena zelo selektivna, to pa tudi izkušenemu prevajalcu omogoča poglabljanje znanja. Pod izrazom "pijan" najdemo še: biti lahno ~ "§tre emeche", fam "avoir bu un coup de trop"; biti pijan kot čep, kot mavra "etre soul comme une grive". Pri izbiri gesel kot tudi v vseh drugih pogledih sta si sestavljalca prizadevala, da bi bil slovar čim popolnejši. Zato je izbira gesel bogata - slovar obsega prek 60.000 gesel. MOSTOVI 2/1991 /XXV/ 47 V primerjavi s predhodnim slovarjem dr. J. Kotnika ta ponuja kar 30.000 novih gesel in množico pomenskih odtenkov. Tem sta avtorja novega slovensko-francoskega slovarja po¬ svetila veliko pozornosti; med posameznimi od¬ tenki lahko izbiramo in se odločimo za odtenek, ki bo povedal vse, kar bi sicer morali prevesti opisno. Za posamezno slovensko besedo naj¬ demo množico francoskih izrazov, med katerimi moramo seveda izbrati pravega. Uporabo slovarja pri tem lajšajo številna pojasnila v okle¬ pajih pred posameznimi besedami oziroma iz¬ razi. Primer: obveza - med "pansement”, “bandage"; fig (obveznost) "obligation", “engagement"; sledijo ustrezne besedne zveze: "contracter une obligation", "prendre (ali as- sumer) un engagement", "remplir ses obliga- tions", “faire honneur š ses engagements", "observer (ali respecter) ses engagements”. In še primer ustreznega glagola obvezati - (rano) “panser", “bander une jambe"; fig "prendre une obligation", “s’engager“, "s'obliger š", "le contrat oblige" itd. Značilen primer večpomenskosti slovenskega jezika je izraz list - bot "feuille"; (papirja) "feuille de papier"; (časopis) "journal"; (rezilo) "lame"; cvetni = "petale"; jedilni ~ "carte", "menu", krstni ~ "extrait baptistaire"; lovski ~ "permis de chasse"; mrliški = "certificat (ali acte) de deces"; notni ~ "partition"; tovorni ~ "con- naissement"; uradni ~ "journal officiel"; uvozni ~ "licence d’importation". Francoski izrazi so razporejeni po pojmovnih skupinah in ločeni s podpičjem, medtem ko med istoznačnicami stoji le vejica. Kar zadeva velikost, je novi slovensko-francoski slovar, kakor že omenjeno, še enkrat obsežnejši od slovarja dr. J. Kotnika, s katerim pa ne tekmuje po številu gesel ali obravnavi pomena izrazov. Avtorja preprosto težita k prikazovanju pravilne rabe jezika s številnimi primeri, to pa daje slovar¬ ju dejavno vlogo pripomočka, uporabniku slovarja pa modele, na podlagi katerih sam tvori pravilne stavke. Slovar ponuja tudi širok izbor strokovnega, tehničnega in znanstvenega besedja, ki odseva bogate prevajalske izkušnje obeh sestavljalcev tudi na teh področjih ter njuno skrbno in sis¬ tematično dolgoletno zbiranje in urejanje ter¬ minov. Kot rečeno, slovaropisje ni nikoli končano delo in tudi v tem slovarju je še prostora za iz¬ boljšave, hkrati pa je vsak, še tako dober slovar treba uporabljati skupaj z drugimi, najbolje takšnimi slovarji ali glosarji, ki se selektivno u- kvarjajo s posameznimi področji človekove dejavnosti. Kot prevajalka, ki se kakor drugi kolegi soočam z vrsto težav pri prevajanju v tuj jezik, menim, da je novi slovensko-francoski slovar odlično izhodišče za prevajanje v fran¬ coščino, da pa je vsakič vredno pobrskati oziroma preveriti kak izraz ali besedno zvezo tudi v enojezičnih francoskih slovarjih, ki z navajanjem kolokacijskih sobesedil, v katerih se leksikalne enote navadno pojavljajo, razlagajo skladenjske težave, idiome, slogovne poseb¬ nosti in drugo, kar je treba poznati pri dejavni rabi jezika. Prevajalci, ki si vsak zase pri svojem delu iz¬ delujemo interne slovarčke, dobro vemo, koliko truda je treba vložiti v sestavljanje takega slovar¬ ja, zato obema avtorjema iz spoštovanja do njunega truda čestitajmo za uspešno opravljeno nalogo in jima želimo še veliko let tako uspešnega sodelovanja. 48 MOSTOVI 2/1991 /XXVI Marjan Golobič Grad, Leeming: Slovensko-angleški slovar Dočakali smo tako nestrpno pričakovani novi “veliki 11 Slovensko-angleški slovar. Takoj smo opazili, da je v novi verziji pridevnik "veliki" izo¬ stal, in to po pravici. Slovar, ki ga imamo pred seboj, je popravljena in prečiščena verzija "starega" Gradovega Velikega slovensko- angleškega slovarja. Čiščenje je opravil Henry Leeming. Ker je angleščina njegov materni jezik, se je lotil le angleškega dela tega leksiko¬ grafskega dela, slovenski del pa je ostal nespremenjen, čeprav bi se tudi v njem dalo marsikaj spremeniti, očistiti, izboljšati, dodati. Obstaja malo znan seznam popravkov "starega" Gradovega slovarja, ki ga je DZTPS izdal aprila 1984, sestavil pa gaje Stanko Klinar s pomočjo Margaret Davis in avtorja tega članka. Kompilacija, kije na žalost brez naslova, vsebuje okrog 1300 popravkov, vendar to ne pomeni, da so v njej prav vse spremembe, ki bi bile potrebne. Pričakovati je bilo, da bo Leeming upošteval ta dokaj obsežen seznam napak in popravkov. Na žalost se iz razlogov, ki jih ne poznamo, to ni zgodilo. Največkrat je Leeming napake popravil po svoje, tako da se popravki pogosto razlikujejo od tistih, ki jih je predlagal Klinar. Leeming je spregledal tudi nekaj napak, ki jih je Klinar popravil. Pod geslom medtem naj¬ demo v Gradovem slovarju: Kje boš ti medtem? VVhere shall you be by that time? Klinar je angleški prevod popravil v "VVhere will you be in meantime?", Leeming pa to spremeni v "VVhere will you be meanvvhile?". Prav tako Klinar v geslu meja “to draw border" popravi v "to draw a bor- der", Leeming pa v "to draw a boundary". Seveda so tako Klinarjevi kot Leemingovi popravki sprejemljivi. Vseeno pa bi Leeming lahko s pridom uporabil Klinarjeve popravke, saj se mu včasih izmuzne kakšen neustrezen angleški prevod, največkrat zaradi njegovega pomanjkljivega poznavanja slovenščine. Geslo na potovanju, ki ga Klinar iz "in travelling" popravi v "on a journey", pri Leemingu ostane nespremenjeno. Enako je z geslom medeninast. Klinar je medeninasta posoda - "brass" popravil v "brassvvare", Leeming pa je napako spregledal. Opazili pa smo vsaj eno napako v Klinarjevih popravkih, in sicer pod geslom odpadek. Grad prevaja "Odlaganje odpadkov (tukaj) prepovedano!" s "Shoot no rubbish herel". Klinarjeva verzija je presenetljiva: "No tippingl". Seveda je najpomembnejši očitek, ki ga lahko izrečemo "novemu" Gradovemu slovarju, popolnoma neobdelan izhodiščni slovenski del. Tubi se dalo še veliko izboljšati, dodati in izpus¬ titi. Oglejmo si samo geslo adjustirati: to adjust = spor; to "adjust the quarrel" = si kravato 'to adjust one’s tie". Sicer Leeming preoblikuje geslo tako, da spremeni "to adjust the quarrel" v "to settle a quarrel" in 'to adjust one’s tie" v “to fix ali to adjust one’s tie", toda prepričan sem, da si noben Slovenec ne "adjustira" kravate, ampak si jo "popravi", in tudi spori se ne "adjustirajo", ampak se "poravnajo". To geslo bi torej lahko mirne duše izpustili, prav tako tudi majoriteta, majoriteten, milenarij itd. Po drugi strani pa noben slovar ne navaja aktualne terminologije, kot je "kotacija", "subjektivnost", "objekt". Tudi s prevodi nekaterih tujk si prevajalec ne more kdove koliko pomagati. Pod konvertibilen bi slovar lahko navedel vsaj , da je konvertibilna valuta "hard currency", in naprej, da v slovenščini "konstruktor" pomeni predvsem "designer" in ne "constructor". V okviru posameznega gesla se večkrat primeri, da se prevodi ponavljajo. Pod geslom srce najdemo "srce trgajoč", "to človeku trga srce", "trga se mi srce" in "človeku se trga srce". Vsi ti primeri so vsak zase prevedeni v angleščino. Jasno je, da bi lahko vse štiri skrčili samo na dva. Na koncu lahko ugotovimo, da je novi Slovensko-angleški slovar sicer precejšen korak naprej v primerjavi s "starim" Velikim MOSTOVI 2/1991 /XXVI 49 slovensko-angleškim slovarjem, ne zadovoljuje pa potreb današnjega slovenskega uporabnika angleškega jezika. Zdaj, ko Slovenija "vstopa v Evropo", se bodo slovenski leksikografi morali še krepko potruditi in si pridobiti precej dodat¬ nega znanja in slovaropisnih veščin, da bodo dosegli raven slovarskih izdelkov kake moderne evropske leksikografske hiše, kakršna je na primer Robert-Collins. OBJAVLJENO V MANAGERJU Strokovni sodelavec, ne prevajalec MANAGER, št. 6/91 "Prišla sem v Iskro kot prevajalka in sem imela to srečo, da so me že v začetku 'porinili' naravnost v komercialo in me niso osamili kot golega prevajalca, kar se žal v naših podjetjih prepogosto dogaja. To poznam iz lastnih izkušenj. Vem, kako ravnajo s prevajalci v našem gospodarstvu. S tem delamo sebi največjo škodo, ker samo prevajalec, ki ga gospodarstvo sprejme kot enakovrednega sodelavca pri oblikovanju zunanjetrgovinskih poslov, da ne rečem pri oblikovanju zunanje¬ trgovinske pogodbe, pogodbe o sodelovanju in medsebojnih stikih, samo tak prevajalec lahko res da od sebe vse svoje znanje, ker pozna problematiko." Lidija Šega, ki je bila letos izvoljena za pred¬ sednico Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (DZTPS), govori hitro, razločno, samozavestno - a ne napadalno - in brez obotavljanja, kot govori človek, ki je prišel do določenih ugotovitev in sklepov, potem ko so dolgoletne izkušnje in vsakdanje delo potrdili, kar je bilo morda na začetku le zamisel, domneva ali prizadevanje. PREČRTANI "PREVAJALEC" Pogovarjala sva se o vlogi prevajalca in tolmača v gospodarstvu, v podjetjih in na drugih tehniških in znanstvenih področjih, še posebej o vlogi prevajalca pri sklepanju poslovnih pogodb. Leta 1988 je Lidija Sega na simpoziju delegatov hrvaške in slovenske zveze znanstvenih in tehniških prevajalcev v Portorožu zbudila veliko pozornost s svojim referatom na to temo. Njen referat obsega kakih petnajst strani z nekaj diagrami, vendar pomeni korak naprej v slovenski prevajalski misli in praksi in se ujema z najboljšimi in najuspešnejšimi izkušnjami ustvarjalnega prevajalstva v razvitih državah. 50 MOSTOVI 2/1991/XXVI V referatu v Portorožu, ki je bil objavljen tudi v glasilu DZTPS Mostovi, je ob praktičnem primeru strnila osnovne misli o tem, kako naj se prevajalec vključuje v poslovne dejavnosti in kakšna naj bo njegova vloga. "Trdim, da so prevajalci najbolj zadovoljni tam, kjer so motivirani z vsebino dela in pravim vrednotenjem vloge, kjer so neposredno vključeni v delovni proces, kjer vedo, zakaj in za koga prevajajo in kako njihovo delo pomaga pri doseganju skupnih ciljev delovne organizacije." Taka je filozofija Lidije Šega. "Večni problem, kako oceniti prevajalsko delo (po straneh ali po urah prevajanja), bi se moral vsebinsko spremeniti. Prevajalsko delo bi morali vrednotiti kot ustvarjalno delo, kot sodelovanje pri projek¬ tu, pa naj gre pri tem za prevajanje tehnične dokumentacije za izvoz, za uvajanje novega proizvodnega programa ali pa za navezovanje poslovnih stikov, prenos tehnologije ali kar koli že..." Sedanja predsednica DZTPS je to misel iz¬ razila tudi z diagramom, ki nazorno kaže, kaj vse mora biti prevajalec. Značilno je, da je na diagramu beseda "prevajalec" prečrtana. Po končani klasični gimnaziji in študiju ger¬ manistike na filozofski fakulteti v Ljubljani (pod "A" je diplomirala iz angleščine, pod "B" iz nemščine) je Lidija poučevala tuje jezike v Met¬ liki in Novem mestu, hkrati pa je tudi prevajala. Prevajanje ji je v krvi, to je delala že v študijskih letih. Ze leta 1969 je postala sodni tolmač (izpit je opravila pri dr. Goliasu in Knezu, ki sta danes že častitljivi imeni v spominu starejših prevajal¬ cev) in potem še članica društva. Pred dobrimi dvajsetimi leti se je zaposiila v Iskri, kjer je njen pravi prevajalski talent prišel do veljave. "Če prevajaš ’iz vsebine', če poznaš vsebino posla, lahko res kaj narediš. Za svoj življenjski cilj sem si zastavila prav tovrstno prevajanje, tak odnos do prevajanja in do prevajalskega po¬ klica," pravi Lidija, ki mi je pripovedovala tudi o Društvu znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije. "Društvo," je povedala Lidija Šega, "ki danes šteje skoraj 600 članov, je resnično strokovna in neprofitna organizacija. To dejstvo je po njenem mnenju pomembno tudi za naročnike prevodov. "Saj danes vsi znajo prevajati, vsi znajo organizirati prevode. Mi se s tem nismo nikoli postavljali, ker smo stanovska or¬ ganizacija." Delo društva je organizirano v dveh smereh. Po eni "strani je društvo organizacija, ki deli članom prevode, "saj prevajamo v 22 jezikov". Za vseh 600 članov so urejene kartoteke po jezikih, tako da je za vsakega člana zapisano, kateri je njegov materni jezik. To je pomembno, ker je veliko članov društva tujcev, ki so pri nas študirali ali živijo pri nas. "Zato lahko prevajamo veliko strok," je dejala Lidija Šega in pripomnila: "Mislimo, da je osnova dobrega prevajanja v tem, da vsakdo prevaja v svoj materni jezik. Res je, da se ukvarjamo zlasti s pisnim prevajanjem ker deluje tudi društvo konsekutivnih prevajalcev in simultanih tolmačev, vendar je veliko njihovih članov naših članov, konsekutivo 'pa se gremo tudi’ v našem društvu, ker se jezika naučiš samo v stiku z živim jezikom in mi se še vedno vsi učimo." Društvo organizira tudi strokovne seminarje za prevajalce po jezikovnih sekcijah. Dokaj živo tečejo angleški seminarji, na katerih sodeluje Alan Duff, ki se ukvarja s problematiko prevaja¬ nja iz slovanskih jezikov v angleščino. Na nemškem seminarju je sodeloval avtor nemško- slovenskega pravnega besednjaka Apovnik. Tudi seminar italijanskega jezika je uspešen. Na koncu pogovora je Lidija Šega opozorila na problem, ki se ga dobro zavedajo vsi prevajalci: na nove pojme, za katere še nismo "iznašli" zadovoljivih prevodov. "Za razdružitev," je dejala, "uporabljajo v Avstriji že izraz loslosung. “Ja," sem pripomnil, "po angleško bi bilo po mojem še najbolje separation." "Kaj pa lastninjenje?" je vprašala moja sobesednica. "Kaj boste rekli reconstruction of ovvnership ali kaj?" In na to res nisem imel kaj reči. Vsaj za zdaj še ne. Božidar Pahor MOSTOVI 2/1991/XXVI 51 Izkušnje najboljšega prevajalca v francoščino Redkost: dober prevod v tuj jezik MANAGER št. 7-8/91 Človek, ki ni natančen in priden, ne more biti dober prevajalec. Te besede so mi najbolj ostale v spominu iz pogovora z Viktorjem Jesenikom, starosto slovenskih prevajalcev, ki je letos učakal sedemdeset let. Pogovarjala sva se v njegovi hiši v Podbrezjah, nedaleč od čudovite taborske cerkvice. Za sklepno poročilo v nizu člankov o poklicnem prevajanju sem se odločil za pogovor z Jesenikom ne samo zato, ker ga po¬ znam že od leta 1946, ko se je po šolanju v Franciji, kjer je bil oče rudar v rudniku železove rude v okolici Nancyja, vrnil v Slovenijo, ampak predvsem zato, ker je velika prevajalska oseb¬ nost in ker je med Slovenci vsekakor najboljši prevajalec v francoščino. Viktor Jesenik je bil v letih 1950-1958 profesor za francoščino na kranjski gimnaziji. "Ze takrat sem veliko prevajal. S Cenetom Vipotnikom sem imel najboljše odnose. Zelo rad je imel fran¬ coski jezik. Vsak teden sva imela uro fran¬ coščine. Nekaj sva popila in govorila francosko. Cene Vipotnik je imel dobre zveze v Franciji." Jesenik pripoveduje, da je takrat prevedel trinajst Prešernovih pesmi, ki jih je Vipotnik po¬ slal znanemu literarnemu kritiku "Lettres nouvel- les" Nadeauju. Ta je odgovoril, da je zelo zadovoljen, in je predlagal, naj bi mu iz Slovenije poslali še kaj. Po tem odgovoru so slovenski književniki takoj naredili izbor slovenske poezije od Prešerna do Koviča. V tem izboru je bilo 26 pesniških imen. "Leta 1958," pripoveduje Jesenik, "sem med prvimi v Sloveniji stopil v svobodni poklic prevajalca. Skoraj vse, kar sem prevajal, sem prevajal v francoščino. To sem delal tem laže, ker mi gre francoščina neposredno," kot se je iz¬ razil. "Nisem se moderniziral, imam svoj pisalni strojček, razmišljam sproti, pa je v redu." Jesenik je eden redkih prevajalcev, ki zna - upam se trditi - celo bolje prevajati v "tuj" jezik, to je v francoščino, kot v slovenščino. "Za prevode iz francoščine imamo dvajset dobrih prevajal¬ cev," meni Jesenik. "Za prevode iz angleščine kakih petdeset dobrih prevajalcev. Vendar nimamo resnično dobrih prevajalcev v tuje jezike." "MALENKOSTNI" METRI KNJIG Jesenik je v štiridesetih letih poleg Prešerna prevedel za dve antologiji slovenske poezije, dve knjižici Mateja Bora, po smrti Ceneta Vipot¬ nika je objavil 50 njegovih pesmi v francoskem prevodu. Prav v začetku se je posvetil Kosovelu in je prevedel še druge literarne "malenkosti". Teh "malenkosti" je za dvajset knjig in knjižic. Med številnimi pesniki, ki jih je prevedel, so tudi Kocbek, Gradnik, Župančič. Pomembno je, da je Jesenik od vsega začetka prevajal _ tudi strokovna besedila tehnične narave. Še ko je bil profesor fran¬ coščine v Kranju, je veliko prevajal za Iskro, Savo in druga podjetja. Zlasti pomembni so njegovi prevodi zajetnih katalogov, ki so izhajali ob mednarodnih grafičnih bienalih v Ljubljani, v katerih so bili tudi obširni eseji. Zato ne preseneča, da je bil Jesenik med soustanovitelji Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije skupaj z dr. Knezom, dr. Goliasom - ki ju zelo dobro pozna vsaj starejša generacija slovenskih tehniških prevajalcev - z Narcisom Dembskim in drugimi. Leta 1975 je bil izvoljen za predsednika Društva in je ostal njegov predsednik dve obdobji, to je štiri leta. Potem je postal leta 1980 predsednik jugoslovanske Zveze tehniških in znanstvenih prevajalcev in tri leta je bil eden od 18 članov mednarodnega Sveta prevajalcev, ki je dejansko pristojen za politiko svetovnega 52 MOSTOVI 2/1991/XXVI prevajanja. V tistih letih je spoznal skoraj ves svet. Med sadovi njegovih prizadevanj in izredno razsežne dejavnosti je velik in frazeološko zelo bogat slovensko-francoski slovar, ki je moral precej dolgo čakati na objavo. "Sestavljal sem ga šest let," pravi Jesenik. "Moj kolega Dembskij, ki zdaj živi v Franciji, pa je 'naredil' črki O in P." Slovar je pri prevajalcih v kratkem času požel obilo priznanj. Vprašal sem ga, ali se prevajalci kaj obračajo nanj za pomoč in nasvete. "Pomagal sem in pomagam mlajšim pri prevajanju v francoščino. Pošiljajo mi svoje prevode in jim svetujem. Učijo se vsak svoje tehnike. Priporočam jim, naj gredo za leto ali dve v Francijo, če le morejo, naj živijo med Francozi in se seveda čim bolj pridno učijo," pravi Jesenik. Na koncu sem ga vprašal o znanem italijanskem reku, da je "prevajalec izdajalec". Dobro pozna rek in meni, da velja za slabe in površne prevajalce in tolmače. "Vsak resen prevajalec si mora z vsemi močmi prizadevati, da ne bo izdal svojega besedila, čeprav človek tu in tam kaj spregleda. Pri literarnem prevajanju ima prevajalec nekoliko več svobode. Vendar je treba veliko delati in se vse življenje učiti." Božidar Pahor Katere jezike naj tudi v stroki obvlada manager? Najprej izpopolni slovenščino MANAGER št.9/91 V majski številki Managerja me je članek Borisa Verbiča z naslovom Vrhovni šef ima vedno odprta vrata spodbudil k razmišljanju, da bi bilo primerno osvetliti komunikacijske sposobnosti slovenskih managerjev. Pri tem se bom omejil samo na tri dejavnike: odnos do slovenskega jezika, znanje tujih jezikov in odnos do prevajanja. Zgodovine povojne slovenščine, ki so ji, tako vsaj upam, šteti dnevi, ne more prikriti noben slovenski manager, ki se je v tem obdobju šolal, še manj pa tisti, ki je aktivno deloval v politiki. To obdobje je pri ljudeh pustilo ohlapen odnos do matičnega jezika, saj ni bilo več toliko pomembno, kaj hoče kdo povedati ali napisati in da bo to preprosto, jasno in razumljivo, ampak bolj dejstvo, da je bilo sporočilo povedano z besedami in besednimi zvezami, ki so bile tisti čas v (politični) rabi. Managerji, ki niso bili dovolj trdni in samozavestni v odnosu do svojega maternega jezika, so hitro podlegli tem političnim jezikovnim težnjam, po načelu posnemanja pa so s tem okužili tudi svoje sodelavce. V takšnem spolitiziranem jeziku mrgoli tujk, dolgoveznosti in nerazumljivosti - o tem vedo več strokovni prevajalci, ki so morali iz takšne jezikovne in pomenske godlje najprej izluščiti pomen sporočila, kar je bilo neprimerno težje kot pa prevesti besedilo v tuj jezik. Kako je raba takšnega jezika vplivala na komunikacije "v hiši" in "na trgu", kot jih imenuje omenjeni članek? Dvomim, da je veliko prispevala h komunikativnosti, k všdenju. Pa tudi sicer so bili ljudje navajeni poslušati in prebirati tak jezik, saj so se z njim srečevali pri delu, pri poslušanju in branju novic in informacij, zato jih, razen redkih izjem z bolj izbrušenim od¬ nosom do jezika, to niti ni tako motilo. Torej ne¬ znanje slovenskega jezika, v smislu enostavnosti, jasnosti in razumljivosti, niti ni negativno vplivalo na komunikacijo v podjetju, saj ni bila razvita zavest o tem neznanju. Sporazumevanje na trgu je potekalo dokaj nemoteno, čeprav managerji in sestavljalci be¬ sedil in informacij pri tem nimajo nikakršne zas¬ luge. Svoj jezik, s katerim so "v hiši" še nekako komunicirali, so enostavno prenašali "na trg", tudi na tuj trg. Pogodbe, tehnični opisi, ponudbe in podobna besedila, ki sojih dajali v prevajanje, MOSTOVI 2/1991 /XXVI 53 so bila velikokrat tako nerazumljiva, da je bil potreben pred prevajanjem dodaten poseg, ki ga prevajalci imenujemo “pretvorba izvirnika v besedilo, godno za prevod". Več težav pri komunikativnosti je bilo takrat, ko so managerji potrebovali pomoč tolmačev, ali pa takrat, ko so morali sodni tolmači “uradno" prevesti kak dokument (ki je npr. vseboval komplicirano ime kake naše firme). Pri tolmačenju, to vem iz lastne prakse, se je velikokrat dogajalo ne le to, da tujci nikakor niso mogli dojeti naših imen or¬ ganizacij, inštitucij ipd., pač pa tudi to, da jim niti strokovna imena (izdelkov, blagovnih znamk, sklopov) niso šla v glavo. To se že dotika drugega področja, namreč šibke slovenščine tehnično izobraženega osebja, ki v naših firmah precej okorno poimenuje izdelke in njihove dele. Čeprav sem o tako opisani slovenščini govoril kot o preteklosti, pa je raba nerazumljivega jezika med managerji še vedno zelo pogosta, le da je vse manj politično pogojenih izrazov, a dolgoletna osnovna nejas¬ nost in gostobesednost še vedno ostaja. Po¬ stavlja se vprašanje, kaj storiti? Tisti politik in manager, ki nikoli ni zavestno negoval svojega govorništva, nikoli ni napredoval kot govorec, ampak je ostajal na isti stopnji (ne)znanja te veščine. Enako velja za znanje slovenskega jezika. Predlagam, da ustezne institucije (Brdo, Radenci, pa tudi delavske univerze) razmislijo o organiziranju specializiranih tečajev iz¬ popolnjevanja slovenskega jezika. Lahko bi imeli naslednje tečaje: za vodilne managerje, za tehnično izobražene managerje, za managerje na področju marketinga, zunanje trgovine ipd. V svetu je iz dneva v dan več uporabnih priročnikov o vodenju, komuniciranju, del teh predstavlja tudi revija Manager, a le redki so priročniki o izpopolnjevanju v maternem jeziku - verjetno zato, ker npr. v ZDA ni bilo tako korenitih (ne) kulturnih zasukov v zvezi z angleščino, kot so se pri nas dogajali v pretek¬ losti. V Društvu znanstvenih in tehniških prevajal¬ cev Slovenije smo dolgo in z nezaupanjem pripravljali prvi seminar izpopolnjevanja slovenskega jezika za prevajalce, odziv nanj in neprikrito izražena potreba prevajalcev po teh seminarjih pa sta nas opogumila, zato ga sedaj organiziramo vsaj enkrat na leto. Za konec bi lahko parafraziral Disraelijevo misel: "Spoznanje o neznanju je začetek znanja" - pa čeprav se to nanaša na materni jezik. “POPOLN" POSLOVNEŽ IMA VSELEJ TOLMAČA Slovenski managerji, ki komunicirajo s tujimi partnerji, se morajo zavedati dveh dejstev. Kot predstavniki majhne republike in naroda so prisiljeni poznati tuje jezike, poleg tega pa veliko tujcev pozna našo nadarjenost za tuje jezike, ki izvira tudi iz idealne lege Slovenije na tromeji germanske, romanske in slovanske kulture. S takšno predpostavko prihajajo tuji poslovni partnerji k nam, torej predidevajo, da se bodo lahko tekoče pogovarjali z našimi managerji. Ob tem je zanje samo po sebi umevno tekoče znanje enega ali dveh svetovnih jezikov (njihov matični pa je tretji). Postavlja se vprašanje, kako dobro naj slovenski manager obvlada tuj jezik? Ali tako, da bo lahko enakovredno sodeloval na seminarju angleške nadaljevalne poslovne komunikacije v Radencih, ki jo opisuje Božidar Pahor v majski številki pod naslovom Intenziv¬ no, kakovostno, nazorno? Ali tako, da v dveh treh jezikih lomi preproste stavke in potrebuje tolmača na vsakem koraku? Menim, da lahko znanje strokovnega jezika osredotočimo samo na dve sestavini; komunikativnost in strokovna terminologija. Manager mora biti komunikativen v maternem jeziku, še v enem jugoslovanskem jeziku ter naj¬ manj v enem svetovnem jeziku. Pri dveh jezikih je vsekakor boljša kombinacija poznavanje enega germanskega in enega romanskega jezika (nemški in italijanski, angleški in francos¬ ki) kot pa dveh iz iste jezikovne skupine (angleški in nemški, italijanski in francoski). Manager mora obvladati strokovno ter¬ minologijo (termine iz svoje panoge, osnovne finančne, bančne in komercialne termine) tudi v tistih jezikih, ki jih sicer ne obvlada tekoče. Znanje strokovnih terminov je njegov delovni in- strumentarij, prav tako kot poznavanje trga v svoji dejavnosti ali poznavanje predpisov. Anton Omerza ' ■ ■ >0 yAj»ft i K H j lS . < - '»n-. ■ V- ''n-’ : v • -: ?• ■ - ■—-v- ' . DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE d.d. fggg LJUBLJANA S LOVAR JE ZA PREVAJALCA NEPOGREŠLJIV PRIPOMOČEK Končno imamo tudi Slovenci izčrpen razlagalni slovar svojega jezika, v katerem je sistematično obdelano njegovo celotno besedno gradivo od knjižnega prek znanstvenega, tehničnega, publicističnega in drugega izrazja do pogovornih in žargonskih jezikovnih plasti. Veliko delo, ki se ga je lotil Inštitut za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in katerega prvi rezultat smo dobili pred dobrimi dvajsetimi leti v obliki prvega zvezka Slovarja slovenskega knjižnega jezika, je zdaj končano. Pravkar je izšla zadnja - peta knjiga z gesli od T do Ž in besede, ki so v zadnjem času obogatile slovenski jezik. Peti zvezek SSKJ je na voljo v vseh knjigarnah po Sloveniji, založba pa je ponatisnila tudi manjkajoče prejšnje zvezke in je tako mogoče kupiti tudi komplet. Državna založba Slovenije d. d., Mestni trg 26, 61000 Ljubljana . ’