Ljubljana 17. avgusta 1939,
Danes: Modne tfaivine
(Gl. str. S)
Kdor prikriva nevarnost, je sovražnik.
Goethe,
največji nemški pesnik (1749—1832)
»DRUŽINSKI TEDNIK«
izhaja ob četrtkih. OredntStvo In
uprava v 1 jubljani, Miklošičeva cesta št. 14/111. Poštni predal št. 345. Telefon št. 33-32. Račun poštne hran. v Ljubljani št. 15.393. - Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti za 3 din znamk.
NAROČNINA
l!1 leta 20 din, */« leta 40 din, vse leto 80 din.
V	Italiji na leto 40 lir, v Franclji 70 frankov v Ameriki 2'/j .dolarja. Drugod sorazmerno — Naročnino Je plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm In širina 55mm) 7 din; v oglasnem delu 4‘50 din.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
sme vsaka izmed zveznih republik iz-; stopiti iz SSSR. Misliti je bilo treba tudi na Poljsko. Nevarno početje, ki bi bilo kaj lahko rodilo razkosanje države: odtrganje Bele Rusije, Ukra-j jine itd. Toda vojaških skrivnosti ni Nemcem nihče izdal. Rdeča vojska je po podpisu rapallske pogodbe celih osem let sodelovala z reichswehrom. Takrat so gospodarji Rusije mislili, da hočejo zmagovalci iz 1. 1919. skovati zvezo proti njim. Toda s časom je njihov strah splahnel, hkrati je pa pred kakšnimi šestimi ali sedmimi leti začel vstajati protinemški in proti-fašistovski duh.
Glede druge trditve je treba povedati, da je bilo število žrtev pretirano. Staljin je udaril brez usmiljenja in seznam obsojencev je zelo dolg. Toda padli so predvsem voditelji, ki jih je spravila na površje državljanska vojna, ali pa možje neruskega porekla, Nemci, Poljaki, Letonci — le-teh je bilo posebno dosti v letalstvu — in Židje, Takrat je kominterna izgubila večino svojih voditeljev. Staljin ni niti trenutek pozabil nauka preteklosti: da so se namreč zarote in atentati zmerom skuhali znotraj komunistične stranke. Zato ni moči reči, da bi imela rdeča vojska danes manj sposobno vodstvo kakor pred dvema letoma.
Maršalu Vorošilovu ni niti trenutek grozila nobena nevarnost, ker se ni nikdar vtikal v strankarske zadeve ne v osebne razprtije.
Štirje tientfinfki
Najusodnejši dnevi po letu 1918/* — Ruska armada v francoskih očeh
V	Ljubljani, 16. avgusta.
Britanska vlada je sporočila japonski vladi, da bo izročila kitajskim oblastvom v Tientsinu — to se pravi, Japoncem — štiri Kitajce, ki jih Japonci dolže, da so ubili ravnatelja japonske carinske uprave v Tientsinu.
Ozadje afere so naši bralci najbrže ze pozabili, zato naj se na kratko Pomudimo pri njem.
9. aprila so oblastva britanske koncesije v Tientsinu zaprla na japonsko zahtevo štiri kitajske rodoljube, k« so baje zahrbtno umorili njihovega carinskega ravnatelja. Japonci se pa s tem niso zadovoljili, ampak so zahtevali, da jim Angleži osumljene Kitajce izroče. Na to so Angleži odgovorili, da jim ne morejo ustreči yse dotlej, dokler Japonci ne doka-Zejo njihove krivde. Namesto odgovora so Japonci proglasili blokado britanske koncesije.
Japonska blokada je bila za Angleže hud udarec. Kljub temu je kazalo, da britanska vlada vsaj v tej točki ne bo odnehala. Zdaj pa beremo, da je britanska vlada dobila ko-nec julija od tokijske vlade nove izpovedbe prič, takšna da baje nespor-ho potrjujejo krivdo osumljenih Kitajcev. In zato — trde v Londonu — je morala angleška vlada na kolena Pred Japonci.
S strogo pravnega stališča — in nanj se Angleži sklicujejo — utegnejo v Londonu prav imeti. Toda absolutna pravica je dostikrat krivica. Posebno v današnjih časih, ko se čedalje bolj uveljavlja pravica pesti. Pravica je pravična le tedaj, če velja za vse enako. Britanski polkovnik Spear — da omenimo samo en primer z druge strani — je že od maja zaprt v Kalganu, čeprav mu ne morejo Japonci ničesar tehtnega dokazati.
Z moralnega stališča so Angleži sto-riT štirim Kitajcem veliko krivico. Tudi če je njihova krivda res neizpodbitna, jih ne bi bili smeli izročiti njihovim krvnikom. Kajti nagib njihovega zločina ni bilo nizkotno koristoljubje, ampak ljubezen do zasužnjene domovine. Njihov zločin je izrazito političnega značaja, a niecl kulturnimi narodi je navada, da se politični zločinci ne izroče sovražniku.
S političnega stališča so Angleži .storili veliko, težko popravljivo napako. Po eni strani si s to gesto niso pridobili spoštovanja pri Japoncih (v Tokiu bodo v njej videli zgolj znak slabosti), po drugi strani so si pa pri Kitajcih izpodkopali še tisto trohico ugleda, ki jim je še ostala po dogodkih zadnjih mesecev.
Afera s štirimi Kitajci je preznačil-na za kapitulacijske metode sedanje britanske vlade. Chamberlain je iz-tiova dokazal, da mu manjka razumevanja za psihološko stvarnost.
Dr. Burckhardt, visoki komisar Zveze narodov za Gdansk, se je v petek nepričakovano odpeljal k Hitlerju.
vestil o tem sestanku britansko vlado.	V	Londonu	že govore	in [rišejo,
da	se	položaj	»popravlja	in da je
treba gdanski vozel tako razvozlati, da	se	ustreže	nemškim željam _ in
hkrati	zavarujejo poljske	koristi«.
USODNI DNEVI
V	Salzburgu sta se nepričakovano sestala italijanski in nemški zunanji minister Ciano in Ribbentrop. Po sestanku so se razširili glasovi, da bosta Italija ih Nemčija predlagali konferenco petih velesil (Anglije, Francije, Nemčije, Italije in Poljske). Namen tega sestanka naj bi bil med drugim ponovna izločitev Rusije iz Evrope. V Rimu govore, da je bit ta sestanek opomin demokracijam, »da je Gdansk za Rim in Berlin vprašaje, ki se ima urediti v kar najkrajšem času, če naj se prepreči katastrofa«. -j	.9	«	•	:	i	■	-.
Nekateri listi primerjajo profesorja Burckhardta z. lordom Runcimanom...
Poljaki odločno izjavljajo, da ni res, da bi bil šel Burckhardt k Hitlerju na Beckovo željo.
»Times« piše v uvodniku, da bi bilo potrebno sklicati svetovno politično, finančno in trgovinsko konferenco, ki naj prouči vprašanja »življenjskega prostora in nacionalnih zahtev nekaterih držav«. Simptom...
Japonski politiki v Londonu pravijo, da Japonska ne bi mogla ostati nevtralna, če bi se zaradi Gdanska vnela vojna in bi Rusija stopila na stran Anglije in Francije. Pač pa Japonska ne bi napovedala Rusiji vojne, če bi sovjeti ostali nevtralni. V Londonu mislijo, da hoče Japonska s takšnimi izjavami vplivati na politiko Velike Britanije na Daljnem Vzhodu.
Sklep londonske vlade o izročitvi štirih Kitajcev je v Moskvi spet oživil nezaupanje do Velike Britanije, ker vidijo v tem nov dokaz, da bo »Anglija še nadalje popuščala nasproti napadalcem«.
»Ne samo glede Gdanska, tudi glede poljskega koridorja ne poznamo kompromisov«, piše včerajšnji berlinski »12-Uhr-Blatt«. Koridor je postal »neznosno in nevzdržno dejstvo v Vzhodni Evropi, a neznosna in nevzdržna dejstva se ne spravijo s sveta = komnr'-~-:-->jn.«
K vojaškim pogajanjem v Moskvi: so-vjetski vojni komisar (minister) maršal Kliment Vorošilov.
RUSKA ARMADA v francoskih očeh
V	času ko moskovska pogajanja dozorevajo v razgovorih med angleškimi, francoskimi in ruskimi genera-
li,	se nam zdi primerno, seznaniti naše bralce s sodbo zahodnjakov o ruski vojski in njenih voditeljih.
Pariška »Europe Nouvelle« prinaša v svoji najnovejši številki pregleden članek o maršalu Vorošilovu in o rdeči vojski. Iz članka povzemamo:
Rusko vojaško delegacijo ki se pogaja v Moskvi s francoskim in britanskim vojaškim odposlanstvom, vodi komisar za vojaške zadeve maršal Vorošilov, mož, ki je za Staljinom najmogočnejša osebnost v sovjetski Rusiji, glede popularnosti se pa lahko celo meri z njim. Kadar Rusi o njem govore, mu nikoli ne rečejo drugače
Gdansk, kakršen se kaže v zadnjem času: narodnosocialistična demonstracija na gdanskih uricah,
Albert Forster, gdanski »gauleiier«.
Pošfaina plačana v gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO	Cena	2	di	iti
DRUŽINSKI TEDNIK
ICbHfrcts v znamenju tdui^a petelina
1	Naša bela Ljubljana že dolgo ni ‘videla tako veličastne in uspele prireditve. Že v nedeljo je bilo v Ljubljani mnogo kongresistov, v ponedeljek si jih pa srečaval pri vsakem koraku in zdelo se je, ko da bi bil vsak drug Ljubljančan gasilec. To so bili naši vrli gasilci iz vseh krajev naše domovine. Posebno pozornost so zbujali bratje z juga, v slikovitih narodnih nošah. Marsikatera brhka Ljubljančanka se je ozrla za stasiti-mi Banatčani, spoznal si jih po klasju, ki so ga zatikali za čepice.
Ognjemet na stadionu je privabil ogromno množico ljudi. Otroci in odrasli niso vedeli, čemu naj bi se čudili in kaj naj bi najbolj občudovali: pisane žoge, ki so kakor velike kresnice deževale po nočnem nebu, čudovito visoke iti bogate rakete, ki so se vsipale v tisoče svetlih zvezd in se razpenjale v razkošne pahljače, ali pa pestre šopke pisanih kroglic, ki so kakor vodomet kipele iz tal. Otrokom so bile najbolj všeč ,žvižgajoče rakete', vsi so pa občudovali goreč gasilski grb... Bilo je dovolj za oči in ušesa, posebno če si poslušal bolj ali manj duhovite opazke gledalcev.
Sprevod, ki smo se zanj že bali, da ga ne bo, je bil prekrasen. Poldrugo uro so korakali naši vrli gasilci mimo častne tribune. Burno so jim vzklikali naši meščani, takšnega navdušenja že zlepa nismo videli. Zelo zanimiv je bil pogled na razvoj našega gasilstva, ki so ga tako nazorno pokazali ljubljanski gasilci. Dosti smeha je zbudila stara brizgalna na paro. Tudi dimnikarji, desna roka gasilcev, so se udeležili sprevoda, v svojih črnih ,uniformah', ki so bile pa tokrat, čeprav črne, čudovito čiste in zlikane.
Kdor si je ogledal telovadno prireditev na Stadionu, je spoznal, da so gasilci tudi sijajni telovadci, kar ni nič čudnega, saj morajo pogosto pokazati svoje spretnosti na visokih gasilskih lestvah.
Zvečer so se pričeli razhajati. In v sredo nam je bilo kar dolgčas, ko nismo več po cestah srečavali znanih, prijaznih temnomodrih uniform...
II. jugoslovanski gasilski kongres v Ljubljani
Od 13. do 15. t. m. so se zbrali v Ljubljani zastopniki gasilskih društev iz vse države in tudi zastopniki gasilcev iz drugih držav.
Prvi dan kongresa je bila na sporedu sv. maša zadušnica za umrle gasilce, poklonitev na grobovih nekaterih pionirjev in žrtev gasilstva. Minister za telesno vzgojo Cejovič je otvoril gasilsko razstavo, ki je pokazala razvoj gasilstva pri nas od prvih početkov z ročnimi pripomočki do najmodernejših naprav. V ponedeljek so bile ves dan tekme gasilcev na Stadionu, najvišji predstavniki in zastopniki so imeli zborovanje v Unionu, zvečer je bil pa na Stadionu ognjemet, ki je privabil tisoče ljudi.
Zadnji dan kongresa je bila največja zanimivost sprevod vseh udeležencev, ki je bilo med njimi dosti pisanih narodnih noš, posebno iz južnih krajev. Tisoči so gasilce navdušeno pozdrav-
Ljubezenska tragedija svaka in svakinje
Ker ga ni marala, ji je vrgel v obraz steklenico solne kisline
Vinkovci, avgusta.
Pred nekaj dnevi so sprehajalci v Topčiderekem gradu pri Carjevi Čup-riji zaslišali okrog poldne obupen ženski krik. Ko so tekli za glasom, so zagledali na travi telo mladega dekleta, drhtečega v strašnih bolečinah. Po obrazu je bilo dekle čisto osmojeno, poleg nje na tleh je pa ležala steklenička, iz nje je še dišalo po solni kislini... Ne daleč ne blizu ni bilo nobenega človeka.
Ozadje te tragedije je kaj nenavadno. Pogosto zahajamo v kino ali gledališče gledat dobro izmišljene ljubezenske drame, ne vedoč, da piše življenje vse bolj zapletene in tragične. Ena teh strahotnih dram, brez cilja, je tudi ljubezenska tragedija dekleta, ki so jo omedlelo našli ljudje v parku in jo odpeljali v bolnišnico.
Pozneje so ugotovili, da je to šivilja Danica Jovanovičeva. Sama je izpovedala, kaj 6e ji je zgodilo. Njen svak, mož njene starejše sestre, se je že pred leti blazno vanjo zaljubil. Z njeno sestro je sicer oženjen že dolgo vrsto let, z njo ima tudi več otrok. To ga pa ni motilo, da se ne bi do ušes zagledal v mlado Danico, ki je prišla k
sestri v vas samo za nekaj tednov. Sestra je kmalu opazila moževo nagnjenje in to jo je hudo bolelo.
Matija Klein, tako je nesrečnežu ime, uradnik v Vinkovcih, se je spoznal z Danico že pred leti. Toda tedaj je bila komaj še otrok. Ko so ga pozneje prijeli, je trdil, da se je že tedaj zaljubil vanjo in da jo je gmotno podpiral, ko je doraščala. Zato mu je pa obljubila, da se bo poročila z njim. Klein je dejal, da jo je silno težko čakal, da je hrepenel po njej in da se je dal zato pred kratkim ločiti od svoje žene. Prestopil je v starokatoliško vero, samo da bi se mogel z Danico poročiti. Toda čez nekaj let je Danica čisto pozabila na svojo obljubo. Pisala je svojemu svaku iz Beograda, da si je izbrala drugega fanta in da naj ne misli več nanjo. To je nesrečnika pognalo v strahotno dejanje.
Ko sta se po več burnih sestankih slučajno spet sestala in ko jo je Matija ponovno prosil, naj postane njegova žena, je to Danica odločno odklonila. Tedaj je Klein dvignil roko in vrgel nesrečnemu dekletu v obraz strašni strup — solno kislino.
Danico so dobri ljudje prepeljali v bolnišnico. Takoj so se zavzeli zdrav-
niki zanjo, skušajoč ji rešiti vid — najdragocenejše, kar ima človek. Posrečilo se jim je pa le naspol, kajti mlado dekle bo poleg brazgotin vse življenje na eno oko slepo...
Takole pripoveduje nesrečni zaljubljenec v zaporu: »Stekleničiea s kislino je bila namenjena meni. Sam ne vem, kaj me je pognalo, da sem jo vrgel v obraz Danici. Saj jo tako ljubim, še zmerom, kar napišite v časopis, še zmerom bi se rad z njo poročil, če bi le ona hotela. Tudi če bi bila čisto slepa, bi jo še ljubil. Vidite, to je usoda.«
Res, usoda. Toda ta kruta usoda je spravila v nesrečo prej srečno družino, je pripravila ob družinski mir mlado, dobro ženo in je trem nebogljenim otročičem vzela očeta. Razen tega je potisnila mirnemu človeku v roke zločinsko tekočino in je za zmerom vzela vid očesa mladi, lepi deklici. Danes je to dekle brez enega očesa, njen mladi, sočni obraz je pa razdejan od strahotnih brazgotin...
Morda bo usoda zdaj milejša, morda bo izravnala ta nenavadni družinski spor, morda bo vsaj eni izined teh dveh nesrečnih sestra vrnila moža in srečo...
ljali. Sprevod je šel mimo najvišjih predstavnikov, med njimi je bil kraljev zastopnik, brigadni general Dušan Dodič in zastopnik pokrovitelja gasilstva kraljeviča Tomislava podpolkovnik Garbatovič. Popoldne so svojo iz-vežbanost pokazale na Stadionu zlasti ljubljanske čete. Po končanem kongresu so se začele množice gasilcev zlivati na postajo in odhajati domov.
Politični deden
Nj. Vel. kraljica Marija je pretekli teden s kraljevičema Tomislavom in Andrejem prispela z Bleda v Ljubljano. Odšla je v sanatorij Leonišče, kraljeva sinova sta pa med tem časom v nekaterih trgovinah nakupovala različne potrebščine. — Predsednik vlade dr. Dragiša Cvetkovič je bil v petek
v Trstu, kjer si je ogledal ladjedelnice in različne socialne ustanove in organizacije delavstva. Tržačani so mu prirejali navdušene ovacije. Tudi listi so obisku posvetili veliko pozornost. — Nj. Vel. kralj Peter se je s svojimi dijaki-tovariši in svojim spremstvom podal na Triglav. Od Aljaževega doma v Vratih ga je spremljal tudi predsednik SPD dr. Pretnar. Mladi kralj je po lastnem zatrdilu odnesel najlepše vtise s svojega izleta na najvišji vrh kraljevine. Planinci so ga povsod navdušeno pozdravljali. — Sokolski zmagovalci so obiskali Nj. Vel. kralja Petra na Bledu. Kralj si je ogledal Aleksandrov meč, ki so si ga priborili in se z njimi prijazno raz-govarjal. V soboto zvečer je Akademski pevski zbor iz Ljubljane priredil Nj. Vel. kralju in kraljici podoknico na Bledu. Oba sta bila navdušena za njihovo pesem in sta se prisrčno zahvalila za počastitev.
Nj. Vel. kralj Peter II. se je udeležil motornih dirk na Ljubelj. S svojim spremstvom je z zanimanjem spremljal ves potek in se zanimal za življenje v klubu Ilirije in za nekatere tekmovalce. Tekme so se vršile pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, ki ga je zastopal major Muslovič.
Pri pogajanjih v Moskvi so Rusi zahtevali klavzulo, ki bo onemogočila drugo Monakovo. Angleži in Francozi ne bodo smeli skleniti nobenega sporazuma brez navzočnosti Rusije. — Kancler Hitler je voditelju gdanskih nacionalistov Porsterju pri nedavnih razgovorih naročil, naj se izogiba konflikta s Poljsko, vendar naj še naprej propagira priključitev Gdanska k Nemčiji. S tem v zvezi je imel Forster v Gdansku govor, ki mu v splošnem ne pripisujejo nikakršnega pomena. — Angleška in francoska vojaška delegacija sta že prispeli v Moskvo. Razgovori so se že pričeli. — Nemški zunanji minister Ribbentrop in italijanski zunanji minister Ciano sta se sestala v nekem gradiču pri Solnogradu. Razpravljala sta o mednarodnem položaju. Pri razgovorih sta bila navzoč-na tudi nemški rimski poslanik in italijanski berlinski poslanik. — General Franco je imenoval novo špansko vlado. Sam je postal njen predsednik s pravicami, kakršne ni imel še noben španski predsednik vlade. Drugi ministri so po večini generali. Ukinil je nekatera ministrstva, nekatera pa na eovo ustanovil. — V Tokiu postajajo čedalje bolj nestrpni. Pogajanja z Angleži so zastala, poleg tega pa Japonci s strahom gledajo razvoj političnih dogodkov v Evropi. Nekateri japonski diplomati se trudijo za takojšnjo vojaško zvezo z Nemčijo in Italijo. — Lord Halifax se je sestal z nemškim londonskim poslanikom von Dircksenom in je po njem nemško vlado ponovno opozoril, da je doba izvršenih dejstev minila in da bo sleherno drzr.o dejanje s strani Nemčije naletelo na složen odpor mirovne fronte. To velja tudi za Gdansk. — Angleški listi poročajo, da je pri pogaja-
OKVIRJI
za
SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE
JULIJ KLEIN
LJUBLJANA, Wolfova ul. 4
njih v Moskvi Anglija že obljubila Rusiji dve in pol milijarde posojila za nabavo orožja, prav tako pa tudi 7 in pol milijarde dinarjev, ki jih je Rusija obljubila Kitajski, — Hitler pripravlja. novo ureditev gdanskega spora. V ta namen sta zunanja ministra Ribbentrop in Ciano iz Solnograda odpotovala v Berchtesgaden, kamor je Hitler pozval tudi komisarja Zveze narodov v Gdansku, prof. Burghardta. Na sestanku so razpravljali o gdan-skem vprašanju. — Prerident Roosevelt je pisal Staljinu pismo, ki v njem ponuja Rusiji jamstva za primer oboroženega konflikta med Japonsko in Rusijo, vendar le pod pogojem, da Rusija čimprej sklene zvezo z Anglijo in j Francijo. Hkrati Roosevelt obljublja j materialno pomoč Kitajski za borbo proti Japoncem. — Vojaško zvezo sta sklenili med seboj Romunija in Turčija, in sicer ob obisku romunskega kralja Karola v Carigradu, kjer se je sestal s turškim prezidentom Ineni-jem. V obeh državah so prepričani, da bo imela zveza ugodne posledice.
Pogajanja v Moskvi so nekoliko pospešili. Rusija želi širše osnove za vojaško zvezo, zato bodo morala vojaška zastopstva dobiti od svojih vlad nova navodila. — Nov načrt za ureditev gdanskega vprašanja je napravil kancler Hitler in je o njem obvestil že italijanskega zunanjega ministra Ciana in tudi komisarja Zveze narodov v Gdansku prof. Burghardta, ki bo prostovoljno odstopil, še prej bo pa potoval v Lofldon. — Italija svari Poljsko, naj nikar ne vztraja pri svojem stališču glede Gdanska, ker bi se sicer utegnilo zgoditi, da bi prišlo do njene ponovne razdelitve. Gdansk je nemško mesto, zato spada k Nemčiji. — General Franco je tujim časnikarjem izjavil, da je cilj španske notranje politike njena notranja ureditev in gospodarska obnova. Zato potrebuje Španija 20 milijard dinarjev. — Turčija si prizadeva, da bi Bolgarijo pridobila za Balkansko zvezo in posredovala pri sporu zaradi Dobrudže. S tem v zvezi so imeli diplomati v Ankari več sestankov.
Ljubljanski konservatorij so ®Pr?'
menili v glasbeno akademijo, zdanj 6rednjo šolo državnega konzervatorij v Ljubljani pa v srednjo glasbeno so-lo pri glasbeni akademiji. S to ureow so ukinili nižjo šolo državnega k011' zervatorija v Ljubljani.
Naši teniški mušketirji so že odpol°'
vali pod vodstvom zveznega pre nika dr. Čopa v Bremen, kjer se^
dsed'
bodo
vkrcali na parnik ,Evropo*. Punžec * je pred svojim odhodom zaročil z raždinko, gdč. Dragico Kolmaničevo m se bo z njo takoj po vrnitvi iz Ame' rike poročil.
Plačajte naročnino!
LJUBLJANA V JESENI od 2. do 11. septembra 1939.
Ljubljanski velesejem, zrcalo kultur nega in gospodarskega izživljanja zla-sti Slovencev, ima v prirejanju ®V°J dveh vsakoletnih velesejmov in razB'a že svojo tradicijo. Ko se v pozni P°' mladi pod toplimi sončnimi žarki razbohoti narava, ko zre orač v skrbeli na uspeh bodoče letine, imamo veip' sejmsko prireditev industrijskega ,n obrtnega značaja. Ko pa poneha poletna vročina in splošno poletno mrtvi*0! otvarjamo našo jesensko velesejms*0 prireditev, obsegajočo vedno posebn razstave iz kulturnega in gospodarskega področja. Te razstave so delo mnogih pridnih rok, ki so delale in ustvarjale čez poletje, ko je kipe'0 življenje na sejmišču. Nastopa zlata )e' sen in zato je tudi geslo naših jese.n' sluh prireditev »Ljubljana v jesem*'
Letošnja jesenska velesejmska Pr!' reditev bo posvečena kmetijstvu. Nameščena bo v šestih paviljonih, tak° da zavzame skoraj ves razstavni prostor.
Spored letošnje »Ljubljane v jeseni*1 Kmetijska razstava, pod častnim predsedstvom ministra za kmetijstvo g- in*’ Nikole Besliča, obsega sledeče oddelke: 1. Semenogojska razstava. Njen namen bo nazorno prikazati našeniU kmetovalcu, katera semena in polje* delske rastline morejo pri nas dobro uspevati in napredovati. 2. Zelenjadn® razstava. 3. Razstava sadja. 4. Cvetlična razstava. 5. Čebelarska razstava. 6. Razstava mleka in mlečnih proizvodov. 7. Vinarska razstava z vinskim 6ejmom in vinsko pokušnjo. 8. Banovinska razstava ovac solčavsko-jezer-ske pasme in koz domače rjave in sanske pasme. 9. Banovinska razstava perutnine, kuncev in golobov. 10. Gospodarska razstava rib. 11. Razstava gob-
12.	Razstava zdravilnih zelišč. 13. Velika razstava kmetijskih strojev in orodja. Kmetijsko razstavo priredita kmetijski odbor ljubljanskega velesejma in kmetijski oddelek kr. banske uprave v Ljubljani, Razstava akvarijev in eksotičnih ribic bo priključena razstavi cvetja. Gospodinjska razstava, ki jo priredi Zveza gospodinj v Ljubljani pod geslom »Več mleka — ve5 zdravja<, bo poudarila važnost mleka v ljudski prehrani. Razstava industrijskih in obrtnih izdelkov.
Kakor običajno bo tudi letošnjo jesen na velesejmu tekmovanje harmonikarjev kot višek tekma za prvenstvo v Jugoslaviji in prehodni pokal za leto 1939/40 v nedeljo 10. septembra.
Razstavnemu prostoru bo priključeno veliko zabavišče, ki bo zvečer žarelo v morju lučic.
In končno bo velesejmska uprava srečne izžrebance iz vrst obiskovalcev še nagradila z lepimi nagradami. Običajno se dobe med nagradami motorna kolesa, šivalni stroji, radijski aparati) kolesa in druga lepa darila.
Ugodnosti obiskovalcev: 50% popust na jugoslovanskih železnicah velja za prihod v Ljubljano od 20. avgusta do 11. septembra in-za povratek od 2. do 16. septembra 1939.
Listek „Družinskega tednika"
MODNE TATVINE
,Črna knjiga* modnih tatov
Poldne je. Po pariški Rue de Rivoli in po Vendomskem trgu se sprehajajo mlada, cvetoča dekleta. V Tuillerijah posedajo po klopicah, čebljajo, se love ali gredo slepe miši. Kakor otroci so, spuščeni iz stroge šole na svobodo.
Eni izmed njih, nekoliko plahi, drobni deklici se približa elegantno obleče« gospod. Ponudi ji cigareto. Dekle jo sprejme. Prične se pogovor o vsem mogočem.
Tako? Torej šivilja je v neki veliki pariški modni hiši? Lepo. Čeden poklic. In kaj je on? Dekorater. Iz Amerike. Kmalu bo zaslovel tudi v Parizu, njegove ideje so namreč popolnoma nove in čudovite.
Po mesecu dni poznanstva pričneta mlada dva misliti na zakon. Saj vendar ni nič čudnega, če si dva mlada človeka hočeta sredi velemesta splesti ljubko, toplo gnezdece. Vse bolj čudna je pa usluga, ki jo terja še pred poroko ženin od svoje neveste.
»Dekorirati moram salon neke razvajene Američanke, pa ne vem, kakšno blago naj bi uporabil. Ali imaš morda ti kaj ostankov od oblek, morda mi bodo vdihnili kakšno dobro idejo?«
»Toda to ni mogoče,« se brani dekle. »Ti blagovi so skrivnost naše modne hiše in so pripravljeni za letošnje jesenske modele.«
Mladenič pa tako dolgo sili vanjo, dokler dekle naposled ne odjenja. In lepega dne dekle naposled res odjenja. Prinese svojemu zaročencu nekaj najnovejših vzorčkov blaga. Od tistega dne dalje o zaročencu ni več ne duha ne sluha.
Nekaj dni nato pride v krojaški salon lastnik salona. Skliče vse prodajalke, manekenke in šivilje in prične:
»Gospodične, ena izmed vas je dala nekaj vzorčkov iz naše modne hiše nekemu našemu konkurentu, morda vede, morda tudi nevede, da nam s tem škoduje. Ta tvrdka je zdaj izdelala nešteto metrov istega blaga, istih barv in istih vzorcev. S tem je našo modno hišo zelo oškodovala. Prisiljem bom vložiti tožbo... Zato pozivam vse, naj se krivka sama javi.«
Ubogo dekle, že tako razrvano, ker jo je njen ljubi tako nepričakovano zapustil i.. v strahu, da bo prišla za zamrežena okna, se res javi. Najmanjše zlo, ki ji preti — to sama dobro ve — je odpust iz službe. Bolje je, da prizna svoj greh sama, ko da jo izslede detektivi, in da se bo to lepega dne zanesljivo zgodilo, o tem prav nič ne dvomi.
Tako pride lahko vsaka, še tako spretna in marljiva pariška šivilja, ob svoj kruh...
Da bomo razumeli to nenavadno afero z nekaj centimetri pisanega blaga, moramo vedeti, da je uspeh vsakega velikega pariškega krojača ddvisen
samo od svojevrstnosti njegovih .modelov'. Vedeti moramo, da ima vsaka pariška modna hiša ob pričetku vsakega letnega časa razstavo svojih modelov. Lastnosti modela so tele: model je samo eden, edinstven. Blago je stkano nalašč zanj in vzorec je modni risar narisal nalašč za ta model. Kroj je nov, nenavaden in svojevrsten. Cena je visoka, za naše pojme pravljično visoka.
Razen teh modelov so še tudi manj dragi modeli, ki se odlikujejo po tem, da so krojeni zelo enostavno, toda brezhibno. Takšni modeli stanejo 2.000 do 3.000 frankov; prvi, ki smo o njih govorili, pa 10.000 do 20.000 frankov. Ce bi te modele izdelali v sto in sto primerih, potlej bi njih cena padla na 400 do 1.000 frankov in modeli ne bi bili več modeli, pač pa navadne obleke.
Nič čudnega torej ni, da vsaka pariška modna hiša ljubosumno skriva vse informacije o svojih modelih in svojih modnih kolekcijah. Francoska moda, posebno pa pariška moda, prinaša Franciji ogromen dobiček in zato jo država tudi ščiti. Francoska policija ima na primer poseben oddelek za varstvo francoske mode pred .modnimi gangstri'; ta oddelek se imenuje: .Policijski urad za modo*.
Kakor imamo gangstre, ki kradejo in tihotapijo alkoholne pijače, mamila in drugo, tako imamo tudi modne gangstre. Njihovo delo sicer ni lahko, zato pa izvrstno nese. Na primer modna pariška hiša Jean Patou ustvari model, vreden 22.000 frankov. Kupi ga ,medni gangster' in da narediti tisoč
kopij. V Ameriki proda vsako kopijo po 2.000 frankov. Kdo ne bi dal 2.000 frankov za obleko, ki je v Parizu pri slovitem krojaču Patouju stala desetkrat toliko, Tako gangster proda za okrog 2 milijona frankov oblek. Ce od teh dveh milijonov odbijemo 20.000 frankov, ki jih je bil plačal za model, in 500.000 frankov za tkanje blaga in delo, mu še zmerom ostane 1,480.000 frankov! In to samo pri enem modelu!
Ob kopiranju in tatvinah pariških modelov se je razrastla prava industrija. Tako se v Parizu na primer nekatere manjše in manj znane šivilje dogovore s svojimi bogatejšimi strankami, da jim bodo vse leto zastonj delale obleke, če smejo posneti kroj modela, ki ga je stranka kupila pri kakšni slavni pariški modni hiši.
Razen tega malenkostnega dela pariških šivilj obstojajo tudi posebne organizacije, ki se bavijo samo s kopiranjem pariških modelov. Pri predvajanju modelov sicer nihče, tudi časnikarke ne smejo risati, toda takšna ganigstrska organizacija najame več modnih risark, jim priskrbi povabila k predvajanju — ta povabila je namreč težko dobiti, imeti moraš zveze, ali biti stalen kupec modelov — potlej jim pa veli, naj si vsaka izmed njih ogleda kakšno posebnost ali svojevrst-nost modelov. Tako si mora ena izmed njih zapomniti samo rokave in njih kroj, druga vratne izreze, tretja Krila itd. Po predvajanju gredo hitro domov in narišejo model, kakor so si ga zapomnile. Te obleke so navadno točne kopije pravih modelov in jih modni
gangstri v Ameriki z dobičkom prodajajo.
Se nešteto je načinov, kako kradejo .modele'. Na primer: modni risar kak-šir.e konkurenčne inozemske tvrdke stopi h kupovalki .modelov* in ji ponudi za model, ki ga je ona plačala 10.000 frankov, 50.000 frankov. Le malo je žensk, ki bi se mogle upirati tej skušnjavi, posebno ker jim modni risarji modele vrnejo takoj ko jih prerišejo.
Nekateri Američani podkupijo francoske modne risarje, da jim izdajo skrivnost tvrdk, ki pri njih delajo. Takšen risar včasih res izda svojo tvrdko, toda pri tem tvega ječo in visoko kazen, hkrati pa izgubo službe za vse življenje, kajti modni risar, ki je enkrat izdal modno tvrdko, ne bo pri nobeni drugi tvrdki dobil službe.
Policija ima nešteto detektivov, ki pazijo, da se te tatvine preveč ne razmnože, da ostane francoska moda res francoska. Tudi vse večje modne pariške hiše imajo svoje zasebne detektive, ki pazijo, kam zahajajo šivilje i« manekenke posameznih tvrdk in da se ne družijo s konkurenti. Včasih pa pomaga policiji in zasebnim detektivom tudi slučaj, toda le redko, kajti tuji modni risarji ne menjajo samo hotelov, pač pa tudi imena in kraje in se pripeljejo v Pariz samo ob času predvajanj modelov.
Francozi morajo ljubosumno varovati svojo modo, svoje parfume, svoja slovita vina in konjake, sploh vse, kar slovi po vsem svetu in kar dobiš edinole na Francoskem.
& vecicuneU ati ni
m
nekem mostu se je pa preveč nagnil skozi okno in z vso silo zad-el z glavo ob mostno ograjo. Bil je pri priči mrtev.
Listo pi:ancev so uvedli v Travni-
ir	•	pfautcT	su	utcuii	v	i	i	avin-
l"«lava *ma svoie ™uhe, tako pri £ ku. Ker se tamkajšnji pijanci tako 1 uteh kakor pri živalih. Takšne mu-1 napijejo, da si nekateri prebivalci y narave so n. pr. kanadske peterke. * sploh ne upajo v gostilne, je okrajno dn£ a?ar,ih v Srbiji se pa niso ro- I načelstvo v Travniku sestavilo listo
peterke, temveč koza brez ušes. * najhujših pijancev. Teh je 36; njim j20 zdaj že precej stara in je gostilničarji ne smejo prodati niti 7 .Pridna. Svoji gospodarici Desan- kaplje alkoholnih pijač. Nenavadna J Manojlovičevi daje na dan okrog 8, wt do šest litrov mleka. Zdaj bo pa /Kalu dobila mladiče. Ker se je zelo debelila, se zdi brez ušes še bolj ne-.ayudna in čudna. Če ste radovedni n bi' j0 radi videli, pojdite v Stra-
li«ta bo	le	morebiti koga odvrnila
od pijančevanja.
V kleti se je ubil Avguštin Slaček, posestnik iz Cankove	v Slov.	goricah. Šel	je	v klet	po sadjevec; na
lepem mu je pa postalo slabo in je omedlel. Z vso silo je udaril ob ce-Z metni tlak in si prebil lobanjo. Ne-Govorica,	da	so	ženske	strahopetne,* srečneža	so	domači	prenesli iz kleti
lie drži.	To	je	dokazalo	s	svojim	de-t'na posteljo,	kjer je	pa kmalu izddh-
linjem neko lOletno angleško deklet-*nil-
«« « Manchestra. Ko je na lepem	za-t Orožniki so	prijeli	tolovaja	Aloj-.
Belo goreti v nekem velikem modnem%zija Grebenška iz Kavč pri St. liju monu, so skoraj vse šivilje in kro-tbli™ Velenja, in več njegovih paj-]o,či izgubili hladnokrvnost, in začeli$ dašev. Izsledili so ga v planinski temi sem in tja. Samo to dekletce3 koči na Kozjaku. Grebenšek je pri-/Ci je upravljalo dvigalo, je ostalo*znal veg vlomov in umor gostilničar-ravnodušno in vozilo prestrašene	od-f ja Ocvirka in	njegove	žene v	Med-
rusle ljudi skozi že goreča nadstropja♦ logu pri Celju.	Prav tako je Greben-.
varno. Devetkrat je peljalo z dui-fšek umoril letos 28. marca 70 letnega ; Salom in rešilo tako 50 ljudi, drugi\posestnika in mlinarja Franceta Jan-8o se pa rešili s skoki v razprostrto! seta in njegovo ženo v Sešča-h pri
it
Le sodar ma narediti sod
kakor more perilo čislo oprali le dobro milo. Terpenlinovo milo Zlalorog do gosta belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo. Le malo Iruda - in perilo je snežno belo, prijetno poduhteva in ostane dolgo trdno.
TERPFNTIN0V0 MILO
Platno.
*	i
Še so srečni ljudje na svetu, če-', malokdo pravi, da je srečen.',
> Preboldu.	Na	vesti ima	tudii vlom, ki
ta je izvršil	12. junija	pri Frančiški	i
clnirjevi	v	Gorenju pri Šmartnem	j
> ob Paki.	Oblasti ©o z	njegovo are-'
tacijo pojasnile še več drugih velikih 1
/ i '1 jr ”'	taci jo pojasnile se vec urugin veuiKin
Je imel pretekle dni res prav J vlomov na Štajerskem.	j
,	1 to srečo mali deček Marin Pei-t Največja ciganska naselbina v vsej
fov’1?: Ko je odhajal iz kopališča, seJBosnj jn Hercegovini je v nekem LJ110 hudega	sluteč	prijel za elek-i predmestju Banje Luke.	Cigani žive i
‘nejio žico, ki je po njej	tekel močan* tukaj že dolga desetletja in se nji-
eiektričen tok.	Marin	je	kar obviseli hovo mesto čedalje bolj	širi. Načel-
« žici. S tega položaja ga, je rešiiJniica naselbine je stara ciganka Čeba eici mehanilc, Jci je takoj prekinil « Mttratovičeva, ki je med svojimi ro-ektričen tok. Deček je pa z žice » j.j.kj uvedla vzorno in strogo discipli-v rnorje. Zdaj bi zanesljivo »il0_ £e kdo izmed njenih podložnikov Z~on}1- A sreča ga še ni zapustila. Iz*kaj ukrade, ga njegova gospodarica morja ga je potegnil neki ribič in ga\ kaznuje dosti huje kakor policija. ni^t1 t fivlien?u ^ umetnim diha-} gtrast ponarejalca denarja so sreTn Ja/-° 36	Mann tu veliko5	v	fa«i Smilflleu pri Caribro-
ušel r6 V 1	mmUtah dvakratXdu Bivši župan Sreten Gjorgjevič je
smrti.	X	jmej v Svoji hiši pravo kovnico de-
narja; ponarejal je kovance po 50 dinarjev. Gjorgjevič je že	pred nekaj
leti v Bolgariji ponarejal denar, pa se mu je posrečilo pobegnili iz ječe;
Zanesljivo boste občudovali najmlajšo francosko letalko; stara je namreč komaj 14 let, pa je že polo■
v,	nurrvuij	J.	-+	fcc-	j	&	ji'vv/	ru	1	*■
Zlla pilotski izpit. Gospodična Gayeva J tudi v Ameriki je še čisto mlad mo-
Navdušuje svoje občudovalce zlasti z\ velikim pogumom in izredno nadarjenostjo. Morebiti bo kmalu zasenčila', Kjeno slavo letalka v starosti Shirley', T emplove.
Tatovi so okradli viničarijo dr. Lenarta Boezia iz Gornje Radgone. Od-,nesli so za več tisoč dinarjev vrednosti. Ker pa okradenih predmetov ne bodo mogli sami rabiti, jih bodo skušali najbrže razpečati. Zato orožniška postaja v Gornji Radgoni naproša ljudi, naj ji prijavijo vse sumljive prodajalce.
Smolo ima naš izumitelj Danilo Pavlovič, uradnik »Jugočelikat iz Va-reša. že leta 1937. je prijavil svoj patent v uradu za varstvo industrijske lastnine. Izumil je nov sistem železniških tirov; tračnice so tako tesno spojene med seboj, da pri vožnji ni nobenih tresljajev, še manj pa nesreč. Proučevanje njegovega izuma se je pa tako zavleklo, da ga je s prav takšnim izumom prehitel italijanski profesor Castarna iz Milana. Tako je naš izumitelj prišel ob pričakovani uspeh.
Pri hriveu so s* vneti lasje 20 letnemu Milanu Humru, natakarju v hotelu »Stara pošta« v Kranju. Frizer mu je izpiral glavo, ko se je pa nekoliko odstranil, je Humer prižgal cigareto. Na lepem so se mu vneli lasje, ker je bilo v raztopini za iz-pirainje las nekaj vnetljivih snovi. Humer je dobil po vsej glavi hude opekline in so ga morali odpeljati v ljubljansko bolnišnico.
50.000 dinarjev zahteva za me*i-nee mehanik Ivan K. iz Maribora. V tekstilni tovarni je po nesreči vtaknil desnico v stroj in tako prišel ob mezinec. Ker ga pa tovarnar po okrevanju ni hotel sprejeti nazaj v službo, ga zdaj mehanik toži in zahteva za mezinec 50.000 diinarjev odškodnine, ker n! bilo na stroju predpisane zaščitne naprave.
Olasti so izpustile na svobodo delavca Valentina Bitežnika in njegovega sina Ludovika i* Stožie. Osu-miti so ju namreč, da sta zakrivila smrt Bitežnikove žene Alojzije letos 30. maja. Preiskava je pa dognala, da je bila Bitežnikova že dolgo duševno bolna in si je sama vzela življenje. Tudii zdravniki so potrdili, da so rane pri Bitežnikovi pričale o samomoru.
Letalo je zavozilo r krave na poskusnem letališču v Slavonski Po-žegi. Na letališču so priredili propagandne polete za občinstvo in so letala, ves dan voaila nad Požego. Proti večeru se je letalo spet dvignilo v zrak. Tedaj je pa gnal neki kmet čez letališče krave Ker se letalo ni moglo več ustaviti, je zavozilo v krave in padlo na tla. Ubilo je dve kravi, samo je pa ostalo nepoškodovano.
Skozi okno vagona se je nagnil in se ubil Aksentije Mulatkovdfi, dijak skopljanske gimnazije. S svojimi tovariši se je vozil proti Brodn. Na
ral v zapor zaradi ponarejanja denarja. Vztrajnega ponarejalca denarja menda ne bo nikoli minila ponarejevalska strast.
Iz sramu se je obesil, ker so ga zasačili pri vlomu, 27 letni Rada Vu-jičLn iz Backovega Petrovega sela. Vlomil je pri nekem trgovcu, pa so ga zapazili. Hitro je pobegnil iz stanovanja, drugi dan so ga pa našli obešenega na nekem drevesu.
Šest umetniških slik so odnesli tatovi iz ateljeja Riharda Jakopiča z Mirja v Ljubljani. Slike predstavljajo različne motive z Malega grabna, Gradaščice in Mestnega loga. Mojster Jakopič trpi okrog' 9000 dinarjev škode.
Naivečjo zbirko metuljev v Sloveniji bo kupil mariborski muzej. Lastnik zbirke je upokojeni kapitan Novak. Svoj,o zbirko je razstavil na mariborskem tednu. Ker je zbujala veliko pozornost obiskovalcev, se je mariborski muzej odločil, da bo zbirko kupil in z njo pridobil novo privlačnost za obiskovalce.
S kamenjem so navalili na hišo po-sestnaka Franca Novačana iz Košakov pri Mariboru njegov sosed Tomaž Zemljič in njegovi sinovi. Prepir se je začel zaradi pol litra jabolčnika, ki ga Novačan ni hotel dati Zemljiču. Napadalci so s kamenjem pobili vsa okna in veliko opeke na strehi Novačanove hiše. Novačan je n:i6ihiežf pregnal šele a samokresom.
Sadna sušilnico bo igradil celjski mestni svet v Celju na lastne stroške. S tem bo morebiti odvrnil preveliko uporabo sadja za alkobolne pijače in bo prebivalstvo sadje rajši sušilo.
Padlim koroškim borcem je postavila spomenik na Uršlji gori slovenjgraška Legija koroških norcev. Pri odkritju spomenika je bilo navzočnih 150 koroških borcev in lepo število njihovih prijateljev. Križ je blagoslovil dr. Meško in opravil spominsko opravilo v počastitev vseh padlih koroških borcev. Govorniki so poudarjali junaštvo padlih borcev in izraziti željo, naj bi se vsi Jugoslo-veni ravnali po njihovem svetlem vzoru.
20 let je minilo, odkar je jugoslovanska vojska vkorakala v Prekmurje, ga osvobodila in združila panonske Slovence z brati. 20 letnico svojega osvobojenja so Prekmurci proslavili s »Prekmurskim tednom« in z njim pokazali vse 6voje delo in napredek, ki so ga dosegli v 20 letih svobode.
Italijanski padli vojaki bodo dobili spomenik v Dalmaciji. V Šibenik je že prišla 6kupina italijanskih častnikov; poiskala bo primeren prostor za postavitev spomenika italijanskim vojakom, ki so med svetovno vojno padli v Dalmaciji.
Strašno neurje je divjalo pretekle dni na Vlašič planini. Pastirji so 6 svojimi čredami iskali zavetja v gozdovih. To je bilo v nesrečo 14 let-
nemu pastirju Ivanu Kapiču in njegovi čredi. Strela je udarila prav pod 6inreke, kjer je vedril z ovcami. Pastir je biil pri priči mrtev, prav tako 20 ovac, druge ovce so se pa razbežale po planini.
Veliko sleparijo s kozmetičnimi pripomočki so odkrili v Beogradu. 1'ukaj je kozmetični zavod »tnter-cosma c delal veliko reklamo za svojo centralo v Parizu in svoji podružnici v Zagrebu in Beogradu. Tako so pacienti poslali v Pariz slavnemu francoskemu učenjaku wi kozmetiku okrog 600.000 dinarjev. Ko je pa neki pacient sam odšel v Pariz, da bi osebno govoril z učenjakom, je našel tam dva sleparska Zagrebčana, ki sta igrala slavna kozmetika. Pariška policija je po naročilu naše policije sleparja že prijela.
Tihotapci iu finančni organi so se spopadli blizu železniške postaje Ter-oina. Tihotapci so prišli preko planin iz Hercegovine in hoteli blago [)o skriti bližnjici prenesti v Bosno. Finančni organi so jih pa zapa-zild in že se je pričel boj. Deževalo je kamenje, naposled so pa tihotapci poskakali v reko Žujevino in se tako rešili. Na bregu so pustili več iko 60 kg najfinejšega heicegovskega tobaka.
Smrtno se je ponesrečil 61 letni Vinko Zajc, delavec v Lepoldovem kamnolomu pii Šoštanju. Ko je odhajal iz kamnoloma polnega nevarnih strmin, mu je na lepem spodrsnilo in je strmoglavil 30 metrov globoko na kamenje. Odpeljali so ga v
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
slovenjgraško bolnišnico, kjer je pa drugi dan umrl. Pokojnik je bil priden in skrben družinski oče in ga bo družina težko pogrešala.
Jubilejna razstava slovenske obrti bo od 7. do 16 oktobra t. 1. v Ljubljani v prostorih ljubljanskega velesejma. Ob razstavi bo mnogo različnih prireditev, veliki posebnosti bosta zlasli modna revija in velika kuharska razstava. Vršiii se bodo tudi kongresi obrtnikov, tako bo na primer kongres frizerjev iz vse države; priredili bodo tekmovanje najlepših pričesk. Udeleženci kongresa bodo imeli znižano voznino po železnici.
Neznani ropar je napadel posestnika Felicijana iz Studenca pri Sevnici. 67 letni starček se je nič hudega sluteč vračal domov s 6emnja skozi Studeniškš gozd. Na lepem je skočil nanj maskiran neznanec, ga podrl na tla in mu vzel iz telovnika denarnico z 2400 dinarji, potlej je pa pobegnil v gozd. Orožniki so roparju že na sledu.
Na trunvajn je prijel vlomilca zagrebški detektiv Blagovič. Vlomilec Blaž Mikačevič je v Zagrebu izvršil več drznih vlomov in ga je policija že dolgo zasledovala. Pretekle dni ga je pa zasačil detektiv, prav ko je hotel 9topiti s tramvaja. Ko so ga na policiji preiskali, so našli pri njem več nakita v vrednosti 60.000 din.
Z nožem je labodla vsiljivega starca kmetica Vasilija Beukova iz vasi Ktakarja pri Boe. Brodu. Pri 63 letnemu kmetu Joviči Steviiču je bila pojedina. 2e med pojedino je začel Stevič siliti v Beukovo, zato je ta kmalu odšla domov. Ko je pa starec pritekel za njo 'n jo spet nadlegoval, je potegnila nož in mu ga zasadila v srce. Stevič je moral plačati svojo vsiljivost s smrtjo.
Slovaške turiste so napadli maskirani roparji blizu vasi Bučje na cesti Slavonska Požega—Daruvar. Turisti so morali ustaviti svoj avtomobil, ker so jim roparji nanosili na cesto zapreke; v tistem trenutku so pa že skočili nanje roparji in jim pobrali vse, kar so imeli pri 6ebi. Oblasti so že prijele nekaj sumljivih kmetov. Na tej cesti je bilo v zadnjem času izvršenih že več roparskih napadov.
Izredno veliko gostov je letos prišlo v Dolenjsike Toplice, edino dolenjsko zdravilišče. Zasedli so vsa
sobe po gostilnah in zasebnih hišah, i tako da se morajo mnogi gostje vr-! niti domov, ker ne d»be stanovanja. Da bi pa to dolenjsko zdravilišče mo-1 glo v vsem ustrezati svojemu name-1 nu, bi bilo treba v tem kraju urediti j večerno razsvetljavo po cestah, pre-I ložiti tovorno cesto, ki drži mimo ko-I pališča in odpraviti še druge neugod-j nosti, ki motijo zdraviliške goste.
Zemlja je zasula 31 letnega Josipa Medla iz Velikih Brusni-c. Pri odkopavanju zemlje se je na lepem V6ul nanj plaz zemlje in ga pokopal pod seboj. Njegovi tovariši so ga le s trudom rešili močnega objema zemlje. Medlo se je nevarno pobil in je moral v bolnišnico.
Obesil se je v gozdu Ragovem logu pri Novem mestu 40 letna Franc Malešič iz Gradaca pri Metliki. Pri obe-šencu so našli razen vojaške knjižice vložno knjiži-co Poštne hranilnice. Zakaj je šel nesrečnež v smrt, še ne vedo.
Juuiorsko državno prvenstvo v plavanju si je na tekmah v Hercegno-vem pridobila Viktorija s Sušaka, v vvaterpolu Jug iz Dubrovnika, v skokih pa ljubljanska Ilirija. Uirjani so ■pri tekmah v skokih zmagali brez boja, ker razen Ilirijanov Marlinove in Paternuša ni bilo nobenih drugih tekmovalcev.
Na kolesarski dirki »okrog Pohorja« je privozil prvi na cilj Zagrebčan; Gustav 1’rosenik, kolesarski državni' prvaik in Olimpijec. 157 km dolgo • progo je prevozil v petih urah, 2 mi-; Rutah in desetih sekundah. Zelo lep; uspeh je dosegel tudi Mariborčan Ka-; rel Sodec, ki je drugi prispel na cilj.; Dirko je vodii! inž. Lah, predsednik; SK Maratona in odborniki maribor-; ske kolesarske podzveze.	;
Transmisija je ubila 35 letnega de-J lavca Adolfa Ješka iz Studencev pri; ManDoru, zaposlenega v tekstilna < Ehrlichovi tovarni v Mariboru. Ko je; čistil stroj, je jermen na lepem pri-; šel v pogon, potegnil s seboj nesreč-; nega Ješka m ga čisto razmesarit.; Nesreča se je pripetila zaradi Ješkove; neprevidnosti.	;
100.00(1 ljudi je prišlo letos na Ma-; riborski teden v Maribor. Ob Mari-J borskem tednu je bilo v Mariboru; toliko tujcev, da je bilo kaj težko; dobiti prenočišče. Doslej je to mari-J bo reko prireditev obiskalo največ se-; demdeset tisoč ljudi, letos je bil pa! obisk rekorden. S 100.000 obiskovalci; se je namreč doslej mogel ponašati J samo Ljubljanski velesejm.	J
Voz gramoza je pokopal pod 6eboj! štiriletno Vando Zilerjevo, hčerko po-J sestnika in gostilničarja iz Vel. Lašč.! Dekletce se je igralo blizu voza, ki se^ je na lepem zvrnil nanjo. Mrtvo de-: kletce so našli šele zvečer.	!
Velik vlom sta izvršila dva vlomilca! pri zagrebškem kanoniku dr. Lovru! Radičeviču. Odnesla sta mu več zlatni-! ne in tudi gotovine, V6ega skupaj v! vrednosti pol milijona dinarjev. Poli-! ciji se je kmalu po preiskavi poare-! čilo prijeti oba vlomilca; pri njih so! našli šo vse ukradeno blago.	!
mm
naitA dni
Za	pn>pevcK	%	lej	ruurikl
plačamo 20 din
Osebne vesti ji
Poročila sta se: V Ljubljani:; g. Ervin Pečar in gdč. Milica Hrovati-; nova. — Obilo sreče I Umrli bo: V Ljubljani: Ana! Sajovčeva, pletilja; Ana Turkova, vdo-; va po trgovcu; Ivan Smolič, višji uradnik drž. žel. v pok.; Pepca Globevni-kova; Ivan Peruzzi, blagajnik kneza! Auersperga v pok.; Josip Sikošek, carinski upravnik v pok. V Maribo-! ru: Zorko Matej, bivši trgovee; Marija Vremšakova, zasebnica; 781etni' Franc Gusel, železničar v pok.; Simon! Mesarič, zasebnik; 601etna Olga Bla-chova, vdova po polkovniku; 891etna Terezija Posebova, vdova po poštnem! uradniku; 741etna Terezija Kotnikova J V Celju : 641etna Marija Linhartova,' učiteljeva žena; 141etni Ivan Podbev-šek, rudarjev sin iz Hude jame pri Laškem; 471etni Mihael Turnšek, pre-užitkar; Anton Rudolf Majer, kapetan v j>ok. Na Ostrožnem pri Celju: 731etna Marjeta Kavčičeva, pre-užitkarica. V Trzinu: Mira Koželjeva. V Moravčah: Terezija Cerarjeva. V Stopčah pri Laškem: 851etni Blaž Hrastnik. V Laškem: Franc Fabjančič, vojaški referent sre-skega načelstva v Laškem. V Sisku: Mija Cesarjeva, roj. Firmova iz Radvanja pri Mariboru. V Borovnici: Franc Drašler, posestnik in U6njar. — Naše iskreno sožalje!
: Grd primer človeške po■>
: žrešnosti in nenasitnosti
Slučajno sem te dni prišel po opravkih mimo neke kmetije. V veliko začudenje sem opazil, da je vsa družina razen gospodarja snažila mlade ptiče. Ko se je gospodinja nekoliko odstranila, sem vprašal lolet-nega fanta, kje so vzeli toliko ptičev. Povedal mi je, da so pobrali iz osmih valilnic ena in trideset škorcev, potlej so našli še nekaj mladih srak, eno gnezdo škrjančkov, in bo-bo tako imeli dober obed.
Z mnogo drugih takšnih primerov je očito, zakaj je dandanes čedalje manj ptičev. Mnogo jih polo ve Italijani, ko se ptice selivke selijo in ko se vračajo domov. Tistim pa, ki premagajo vse ovire in nevarnosti na poti in si z velikim trudom vzgojijo svoj zarod, poberejo brezsrčni ljudje mladiče iz gnezd.
Vzrok te požrešnosti je torej, da so že zelo iztrebili naše koristne ptice. Na sadnem drevju je vse več in več škodljivega mrčesa. Ni več dovolj ptic, da bi ga mogle uspešno zatirati. Sicer si pomagajo sadjarji s škropljenjem. Ker so zelo slabi časi, si marsikdo škropiva ne more kupiti. Potrebna bi bila uredba, da se vsaj deloma zaščitijo naše ptice pevke, ki nas razveseljujejo s svojim petjem.
3. D.
Današnja mladina
Preteklo nedeljo sem bila v Ljubljani. šla sem po Miklošičevi cesti komaj nekaj korakov, kar začutim na roki praske otroške roke; nehote mi je ušla besedica: «Au», hkrati sem pogledala svojo roko; na njej so se mi poznale tri prav rahle praske. Pripomnim naj, da so se mi poznale še pet dni po tem dogodku.
Bila je fina, mlada damica s še bolj fino načičkano hčerkico, staro tri ali štiri leta. Pri mojem vzkliku se je ta mamica prav sladko nasmehnila in dejala: »Ah, saj niste prva!« Nisem se hotela na cesti prerekati s to res dobro vzgojeno mlado materjo. Ne sodite otrok, so tudi nekatere mamice celo slabo vzgojene!
Prizadeta
Higiena
Šli smo ,v hribe iz domače vasi. Bili smo že utrujeni in žejni, zato smo v bližnji vasi stopili v gostilno, da bi si pogasili žejo. Naročli smo malinovec. Takoj za tem sem šla mimo gostilniške kleti in Bem videla, kako je gostilničar s prstom mešal malinovec. Takoj me je žeja minila in nič več mi ni bilo za malinovec. Molčala sem, da ne bi še drugim vzela teka. Mislim, da gostilničar ne bi imel izgube, če bi malinovec mešal z žličko.
In to se godi v dokaj prometnem kraju, kamor sleherni dan prihajajo tujci. Upam, da tudi to spada v »Zrcalo«, kajti naši želodci niso železni.
Turistka
Kje je ljubezen?
Ker je zanosila, jo je poročil pred dvema letoma; »Mara« je pa drugače še danes mlada in lepa, samo otožna in razočarana leži že peti dan po porodu v ženski bolnišnici, zraven nje pa že drugo zdravo dete...
K vsem drugim ženam prihajajo možje, toda »njega« ni. Zaman se upirajo njene oči v vrata, telesni bolečini se pridruži še duševna in gloda rodovitno mlado drevo.
Zatajil je oba, samo 5 minut j« Mi doma do bolnišnice, mimo nje hodi v službo, pa mu je zoprn en sam pogled na trpečo ženo, ki ga ljubi, in pogled na svojega otroka.
Neumna žival ima ljubezen...
Sodelavee ■
Ime druge holandske princese
Haag, avgusta, čeprav so si Holandci želeli princa — tako nam je pred kratkim zaupal neki Holandec — jim je štorklja tudi vdrugič prir.esla princeso. Holandci so pa dobrodušni ljudje in so se kaj hitro sprijaznili s svojo novo princesko. Zdaj se že zelo zanimajo, kako ji bo ime.
Te dni je princ Bernhard razglasil: »Gospoda, naši drugi hčerki bo ime Irena Ema Elizabeta.«
S temi besedami je princ Bernhard predstavil svojo drugo hčer holandskim državnikom.
»Ime ,Irena' pomeni mir, in ker si vsi v današnjem času tako vroče želimo miru, naj bo ime naše princese posvečeno tej naši najbolj goreči želji...«
Ali bodo čez 10 let še nosili shorts?
London, avgusta.
Te dni so na londonskem sodišču ugibali, ali bodo čez 10 let ženske še nosile znamenite ,shorts‘, hlačke dokolenke. Nekateri so trdili, da bodo ženske nosile še krajše hlačke čez deset let, konzervativnejši pa so bili mnenja, da se bo ta ,bedasta' moda že čez nekaj let nehala.
Ozadje tega pričkanja je bila tožba neke deklice, ki so nje starši zahtevali od neke zavarovalnice 500 funtov, ker se je dekle, zavarovano pri njej, ponesrečilo z avtom in dobilo na stegnu globoko rano. Rana je kljub temu da so jo zdravniki skrbno zašili, pustila veliko, grdo brazgotino, ki se ne bo nikoli povsem zarasla.
Zastopnik zavarovalnice je trdil, da je terjanje tako velike vsote nesmiselno, češ da je rana na takšnem mestu, da je nihče ne vidi. Dekletov oče je pa odgovoril, da njegova hči ne bo mogla nositi kratkih hlačk, ko bo odrasla in da je to velika škoda za njeno lepoto in mladost.
Sodišče je razsodilo, da bodo ženske nedvomno čez 10 let še nosile .shorts' hlačke in morda še krajše kakor danes. Dekle je nato dobilo odškodnino 500 funtov.
Poroka brez konfetov
London, avgusta. Kingsburyjski župnik je te dni dal razglasiti, da bo moral vsak ženin plačati 350 dinarjev kazni, če ga bodo svatje v cerkvi posuli s konfeti.
Posipanje ženina in neveste s konfeti je že stara tradicija in ne verjamemo, če jo bo mogel strogi župnik odpraviti. Izmislil si je pa lep vir dohodka za cerkev.
Električne pipe na neivgorški razstavi
Newyork, avgusta.
Na newyorški razstavi se navaden 'smrtnik kar ne more do sitega nagledati raznih nenavadnih čudes. Poleg drugih drobnih znamenitosti vidiš na newyorški razstavi lahko tudi najnovejšo novost ha polju kajenja — električne pipe.
Električne pipe se ne razlikujejo mnogo od drugih pip, samo večje so.
V notranjosti imajo majhen električni grelec, ki obdrži temperaturo tobaka ves čas na isti višini. Kljub temu, da je izumitelj te nenavadne pipe izdal vse svoje premoženje za reklamo svojega izuma, pipa ni uspela. Kadilec mora namreč ves čas kajenja sedeti pri stikalu, sicer mu pipa ne ,gori‘. Izumitelj je pač pozabil, da gospodje najrajši kadijo zunaj, pod mi-jlim nebom.
Najdaljša avtomobilska cesta na svetu
Cikago, avgusta.
Te dni so skončali proračun in načrte za gradnjo največje avtomobilske ceste na svetu; vezala bo severnoameriške države z Aljasko preko Kanade. Ta avtomobilska cesta bo stala 13 milijonov dolarjev in bo doslej največja avtomobilska cesta na svetu.
Sodnik, ki je samega sebe obsodil
London, avgusta.
2e leta in leta ima sodnik Taylor samo to nalogo, da obsoja ljudi, ki so se pregrešili zoper zakon o cestnem redu in prometu. Lahko si mislite, koliko klientov ima stari gospod vsak dan. Saj sodnik Taylor živi sredi milijonskega Londona. Bogve koliko ljudi ie že obsodil v teku svoje dolgoletne službe.
Ko je pa pred kratkim sodnika čakala v predsobi sodne dvorane že cela množica ljudi, da bi jih obsodil, so doživeli nekaj, kar jim je pripravilo dosti veselja in dobre volje. Priljubljeni čuvar javnega reda je namreč obsodil samega sebe.
To se je pa zgodilo takole. Ko se je peljal v službo s svojim avtomobilom, j se je spomnil, da ga bo najbrže čakalo dosti ljudi in da je že pozen. Seveda kot točen uradnik ni hotel zamuditi. Zato je vozil po mestnih ulicah nekoliko hitreje kakor dovoljujejo policij-
K veliki angleški reviji vojnih ladij: v zalivu Waymouthu je pred nekaj dnevi 133 vojnih ladij britanskega rezervnega vojnega brodovja križarilo pred angleškim kraljem Jurijem VI.
ski predpisi. Na nekem križišču ga je zato ustavil prometni stražnik in ga prijel. Ko je videl, s kom ima opravka, ga je hotel obzirno pustiti brez kazni. Pravični sodnik se pa ni dal kar tako odpraviti. Ko je prišel na sodišče, je samega sebe obsodil na pet frankov denarne kazni.
Lahko si mislite, kako se je občinstvo pri tem zabavalo. Bilo je tako navdušeno za starega sodnika, da mu je neprestano ploskalo.
Jezik brez besed
Newyork, avgusta.
Američan James Joseph Cooper, ki se je svetovne vojne udeležil kot radijski telegrafist, je pred kratkim iznašel »nemi jezik«, ki ga lahko »govore« prav tako slepi, nemi in gluhi, kakor zdravi zemljani. Cooper je že med vojno iznašel neko pripravo, ki je Mor-sejeve znake spremenila v znake, ki jih je bilo mogoče le čutiti in tako ni bil vod nikoli ukinjen.
Na podlagi Morsejevih znakov je tudi njegova zdanja umetna govorica. Temelji namreč na zelo skrajšanih Morsejevih znakih, »govori« se pa samo s pomočjo dotikov. Cooper trdi, da se umetna govorica poslužuje mnogih okrajšav in da ima prednosti zlasti v času vojne. Cooper pravi, da so nove govorice najbolj veseli zaljubljenci in da se je že pridno poslužujejo, posebno v navzočnosti nezaželenih prijateljev. Pogovore se lahko kar pod mizo z nogami.
Dober lov
Antib, avgusta.
Mladi Parižan na dopustu, Charles Bouton po imenu, je preteklo nedeljo s svojo puško in harpuno pri Antibu ulovil delfina, težkega 450 kil in dolgega 3 in pol metre. Vsi so mu čestitali k uspelemu lovu, pariški časopisi so pa kajpak hitro priobčili sliko srečnega ribiča in njegovega manj srečnega plena.
Tragična smrt finske filmske igralke
. Helsinki, avgusta. Vse upanje finskih filmskih podjetij Sirka Sarijeva je pred kratkim postala žrtev svoje stave. Blizu nekega
Ameriški finančni minister Morgenthau je prvič po vojni prišel v Evropo in se za dalj časa nastanil na Danskem
RADENSKO KOPALItfE
po naravni ogljikovi kislini najmočnejše kopališče v Jugoslaviji
zdravi z uspehom
bolezni srca, ledvic, živcev, želodca, notranjih žlez.
Julij, avgust penzion 10 lini din 750'- Vračunano: stanovanje (izvzemši sobe Terapije), hrana, zdraviliške takse, sobna postrežba ter pitna kura'— Zdravnika ter zdravilne kopelji le plačati posebej.
Obširne prospekte dobite na zahtevo pri Put-niku ali naravnost od uprave kopališča
SLATINA RADENCI
mesta je neka filmska družba filmala film; v njem je igrala glavno vlogo Sirka Sarijeva. Ko so končali s filma-njem, so vsi igralci, režiser in vse tehnično osebje odšli na večerjo v bližnji hotel. Po napornem delu v veliki vročini, je bila družba zelo žejna. Tako se je zgodilo, da je tudi mlada igralka nekoliko preveč pogledala v kozarec.
Kmalu je prišlo v družbi do kaj nenavadne stave, ki je postala za lepotico usodna. Mlada igralka je stavila z enim izmed svojih tovarišev, da bo splezala na vrh hotelskega dimnika, ki je bil visok 20 metrov. Kar je stavila, je tudi storila. Takoj je začela plezati po dimniku, in že je bila na vrhu. V tistem trenutku so pa opazovalci zaslišali z vrha dimnika krik, in mlada igralka je strmoglavila v globino. Bila je pri priči mrtva.
Strupene kače niso neobčutljive za svoj strup
London, avgusta.
Znani angleški naravoslovec polkovnik Hamilton je pred kratkim napravil v londonskem živalskem vrtu nekaj zanimivih poskusov; na podlagi teh poskusov se mu je posrečilo dokazati, da strupenim kačam tudi njih lastni strup škoduje. Pred komisijo naravoslovcev in kemikov je polkovnik Hamilton razdražil dve indijski kobri. V hudi borbi je ena kobra pičila drugo; pičena kobra je v nekaj minutah poginila.
Pisane otroške plinske maske
London, avgusta.
Angleška vlada je poslala po vseh tovarnah za plinske maske uradno okrožnico; v njej zahteva, da morajo tovarne izdelovati plinske maske za otroke do starosti petih let v živih in veselih barvah, da se jih bodo otroci hitro privadili in se jih ne bodo bali. Pametna uredba!
Otroški voziček, ki igra uspavanke
Pariz, avgusta.
Neki mehanik iz Pariza je izumil novo vrsto otroških vozičkov, ki bodo vsekako olajšali materam in vzgojiteljicam njihov trud pri pomirjenju jo-
701etnico voditelja indijskih nacionalistov Mahatme Gandliija bo proslavila vsa Indija. Njegovi pristaši so sklenili, da bodo njemu na čast 70 dni predli nit. Na sliki vidimo starega Gandliija, ko nadzoruje vrsto svojih
mladih pristašev v Taxili
kajočih otrok. Novi vozički se na zunaj prav nič ne razlikujejo od drugih vozičkov. V resnici so pa boljši od njih. Zanesljivo bo pa marsikatera mati dejala, da so zlata vredni. To bo tudi držalo.
Mehanik je namreč vanje vdelal neko posebno pripravo, ki zaigra, kadar se začne voziček premikati, nekaj otroških uspavank. Kadar se torej začne otrok jokati, je dovolj, da mati pritisne na neki gumb in že začne igrati godba. Priprava igra vse dotlej, dokler se otrok ne umiri in ne neha brcati.
Strela udarila v golfsko palico
London, avgusta.
Na golfskem igrišču v angleškem mestu Berminghamu se je pripetila te dni kaj nenavadna nesreča. Kljub temu, da se je bližala nevihta, sta dva igral- ■: ca ostala na igrišču, dočim so vsi dru- ■ gi zbežali v društveno sobo. Tedaj je začelo grmeti, bliski so švigali sem in tja in na lepem je udarila strela V golfsko palico nekega igralca prav V trenutku, ko jo je dvignil, da bi udaril žogo. Igralec je bil pri priči mrtev. Menijo, da je samo konec palice kriv te nesreče, ker je nase pritegnil strelo.
Kače v mestu
Bombay, avgusta. Prestrašene gospodinje iz Bombayj» že tri dni ne odpirajo oken in vrat ne podnevi ne ponoči.
Njihovi možje so sklenili, da jih bodo v prostem času rešili strupenih kač, ki so se priplazile v mesto. Kače se plazijo po vrtovih in hišah; neka ženska jih je našla celo na postelji. Možje so priredili na kače pravcato gonjo in bodo najbrže kmalu uničili strupeno golazen. Zaslužili bi, da bi jim mestni očetje potlej postavili spomenik za zasluge. Le pomislite, kakšnega strahu bodo rešili svoje ljubljene ženice.
Gledališče na vodi
London, avgusta. Pred kratkim je imela neka skupina mladih angleških igralcev prav imenitno zamisel. Igralci so kupili že precej staro ladjo, ki je že dolgo brez pravega dela ležala na Themsi. To ladjo bodo mladi igralci spremenili v gledališče.
Mladina se je kar sama lotila dela.
V skupini so režiserji, igralci, koreografi, sploh vse, kar spada k pravemu gledališču. S plavajočim gledališčem se bodo igralci vozili po Themsi to bodo lahko v vsakem večjem obrežnem kraju prirejali predstave.
Mlada igralska skupina upa, da si bo tako služila lepe denarce in če se ne motimo, ji bo to popolnoma uspelo.
Človek, ki počasi kameni
Ne\vyork, avgusta.
V mestu Green Bayu v ameriški državi Visconsinu leži v bolnišnici neki bolnik že trinajst let. Pred 22 leti so se na bolniku Van Shneedlu pokazali znaki neke bolezni, ki je dotlej niso poznali tudi najboljši ameriški zdravniki in je najbrže edinstvena vse do današnjih dni. V mišicah Van Shne-edla je prišlo do nenavadnega zasta-Janja, ki je v zadnjih letih povzročilo okamenelost nekaterih delov staničja in sklepov. Vsi zdravniški poskusi, da bi preprečili širjenje te nenavadne bolezni, so doslej brez uspeha. Bolnik je postal že čisto trd in niti glave ne more več obračati.
Odišavljena bolnišnica — najnovejša amerikanščina
Newyork, avgusta.
Z neko odločbo svojega ravnatelja je postala občinska splošna bolnišnica v Indianopolisu najmodernejša bolnišnica na svetu. To bolnišnico so zgradili šele pred dvema letoma in so jo naj-moderneje opremili. Zdaj se je pa njen ravnatelj odločil, da jo bo napravil še modernejšo od drugih bolnišnic, tako da bo na umeten način odpravil neprijeten duh P° zdravilih, ki obiskovalce bolnišnic najbolj moti. V bolnišnici so namreč namestili pripravo, ki avtomatsko dovaja v vse bolniške sobe vonj po različnih cvetlicah. Ta vonj je tako močan, da odstrani neprijetne duhove po vseh mogočih zdravilih.
V tem primeru lahko še jasneje vidimo, kako so glede napredka v Ameriki pred nami.
Strah pred Irci
London, avgusta.
Gospod in gospa Miltonova sta te dni brzojavila svojim prijateljem, da bosta prišla v London. Njihovi znanci pa ob času njunega prihoda niso bili doma. Miltonova sta pustila svoj kov-čeg v njihovi veži in napisala na listek, da se bosta kmalu vrnila. Sicer o svojem prihodu nista nikogar obvestila.
Vratar je pa slišal, da nekdo po veži ropota. Opazil je kovčeg, toda nikogar Pri njem. Ogledoval je kovčeg od vseh strani im na lepem se mu je zazdelo, da sliši neko tiktakanje. Res, v kov-čegu je nekaj zlovešče tiktakalo...
Vratar, še čisto pod vtisom atentatov s peklenskimi stroji irskih teroristov, 3e takoj telefoniral po policijo. Policija se je kmalu pripeljala in previdno odprla kovčeg. V njem je pokojno tiktakala — navadna budilka.
Vsaka minuta stane 375 din
Pariz, avgusta.
Neki pariški časnikar je hotel in-tervjuvati nekega ameriškega milijonarja, ki je prišel v Pariz. Imel je pa smolo; Američan ga je odbil in izjavil, da je njegov čas zelo dragocen. Vsaka njegova minuta stane 375 dinarjev.
Milijonarjev tajnik je gospodarjevo izjavo sporočil časnikarju, ki je čakal v predsobi, časnikar je sprejel milijonarjev pogoj in obljubil, da bo plačal visoko vsoto. Potlej ga je milijonar sprejel.
»Kaj želite,« ga je jezno vprašal, ko je stopil v sobo.
»Dovolite, da vam najpreje dam tistih 750 dinarjev, ki vam jih dolgujem za dve minuti vašega časa. Stavil sem namreč za 3000 dinarjev, da me boste sprejeli. Kakor vidite, mi vsaka Minuta v vaši družbi prinese 1125 dinarjev. Torej je moj čas še dražji od vašega. Sicer je pa ta čas že potekel in se vam zahvaljujem, ker ste me sprejeli.«
Ženin okradel svate
Bukarešta, avgusta.
Pred kratkim se je v Baji Mari v Romuniji poročil neki mizarski pomočnik. Na svatbo j« povabil dosti gostov. Po cerkvenem obredu je vse povabil v neko gostilno, kjer je naročil bogato Pojedino. Dolgo in dosti so jedli in še več pili in se razšli šele pozno ponoči, nadvse Židane volje.
še bolj vesel ko vsi drugi je bil pa ženin. Razposajenost svojih gostov je izrabil in vse po vrsti okradel. Tako je zbral svojih 30.000 lejev, desetkrat več kakor je stala poroka s pojedino vred. Prve dni ni hotel nihče izmed povabljencev podvzeti kakšnih korakov, ker nihče prav za prav ni izgubil tako velike vsote. Pred nekaj dnevi se je pa vendar eden izmed njih opogumil in hotel stvar razčistiti. Tatvino je prijavil policiji in ta je čez nekaj ur našla tatu — v osebi ženina samega.
V 48 urah iz Amerike v Pariz
Pariz, avgusta.
Letalski prekooceanski promet postaja čedalje bolj živahen. Prvenstvo za prvenstvom pada zaradi novih izumov inženirjev in pilotov. Pred kratkim je prišel v Pariz v Elizejsko palačo kapitan prekooceanskega letala ameriške družbe »Transatlantic« in izročil ženi predsednika francoske republike orhideje iz Amerike.
Te orhideje so v Ameriki rasle še pred 48 urami in je dobila gospa Le-brunova še čisto sveže. To pa še ni vse. Istega dne je priletelo v Ameriko tudi neko francosko letalo, ki je prineslo predsedniku »Panameriške letalske družbe« zavojček svežega sira, ki ga še nikoli niso prevažali. Predsednik ameriške letalske družbe je takšen sir pokusil, ko je bil zadnjič na Francoskem; bilo mu je zelo žal, da ga v Ameriki ne more dobiti. Zdaj se mu je pa tudi ta želja izpolnila.
Sherlock Holmes je umrl
London, avgusta.
V Londonu je te dni umrl 691etni angleški filmski igralec Santsburry. Svojo kariero je začel kot bančni uradnik. Po nekaj letih službe za bančnim pultom se je takšnega življenja naveličal in se podal na gledališke deske. Tam in pa pozneje pri filmu je vselej igral le detektivske vloge.
Angleški pisatelj Conan Doyle, pisec Sherlocka Holmesa, se je pri neki igri navdušil za njegovo vlogo ravno, ko je pisal roman o najidealnejšem detektivu. Razen tega je Conan Doyle Sherlocka Holmesa opisal tako, da se njegov opis popolnoma sklada s Sants-burryjevo postavo in značajem.
Dva dni po smrti matere se je rodil otrok
Berlin, avgusta.
V Bad Meinbergu je policija pred nekaj dnevi odprla grob neke ženske, ki so jo šele pred nekaj dnevi pokopali. V okolici so namreč začeli šušljati, da ni umrla naravne smrti. Ko so odprli grob, so na veliko začudenje na-vzočnih našli poleg njenega trupla tudi trupelce — novorojenčka.
Zdravniki so se takoj zanimali za nenavadni primer. Po mnenju profesorja Jutmihela z vseučilišča Getinge-na je prišel otrok na svet dva dni potem, ko so mater zakopali.
Holandske četverke
Kjobenhavn, avgusta Zena Harrika Pullmana, železniškega delavca v vasici Hengelo je te dni rodila četverke, tri deklice in enega fantička. Otroci so popolnoma zdravi in tudi njih mati si je že opomogla od napornega poroda.
že od leta 1902. se na Holandskem niso rodile četverke.
Kjer ženske ne veljajo za ljudi
London, julija.
V notranji Mongoliji leži dežela Ta-jutov. Ruski raziskovalci, ki so se pred kratkim vrnili iz te dežele, poročajo, da nikjer na svetu ženska ne zavzema tako nizkega položaja kakor pri tem rodu. Zaničevanje ženskega spola gre celo tako daleč, da se ženske ne smejo naučiti jezika moških, ampak morajo govoriti čisto drug, dosti primitivnejši jezik, če žensko zalotijo pri poskusu, da bi se naučila moškega jezika, zapade smrti.
Včasih se pa le zgodi, da mora mož ženski kaj povedati. Ker bi bil pa Ta-jut, ki bi se drznil neposredno nagovoriti žensko, izključen iz rodu, se mora poslužiti druge poti. Z znamenji pove drugemu moškemu svoje želje in ženska, ki so ji znamenja prav za prav namenjena, mora v skritem kotu pogovor opazovati in razumeti. Da bi ženska nagovorila moškega, je tako neverjetno, da za takšen primer niti kazni nimajo določene, ker se kaj po dobnega baje še mi zgodilo.
Spomenik biku
Beaucaire, avgusta. Pretekle dni so v Beaucairu na Francoskem z velikimi slovesnostmi postavili spomenik Clarionu, divjemu camarguešlcemu • biku, ki je postal slaven, ker se je boril v 75 bikoborbah.
CELO LETO
lahko trajno spravite
[suh
MO
a
MOST (siru)
0D GROZDJA. KAKOR TUDI VSE SADNE SOKOVE
BREZ STROKOVNIH PRIPRI. V	BREZ	IZGUBE {ASA
BREZ KAKRŠNIHKOLI APARATOV
S POMOČJO NIPAKOMBINA A li.
Odlična iznajdba danain;e znanosti! Enostavno! Poceni! Higienično!
Odobreno od ministrstva za poljedelstvo. Navodila in cenik pošlje brezplačno.:
RADIOSAN, Zagreb, Dukljaninova ul. 1
»Clarion« je bil deset let narodni junak Camargue; možje, ki so se upali z njim spoprijeti na borišču, so morali biti zelo hrabri in spretni. Leta 1937. je slavni bik mirno poginil v svojem hlevu. 2e tedaj so njegovi oboževalci sklenili, da bo njegov spomenik krasil mesto Beaucaire. Sicer Beaucaire ni edino provensalsko mesto, ki se- ponaša z bikovim spomenikom; v sosednjem Nimesu že dalj časa kažejo tujcem prav takšen spomenik.
lndorski maharadža
varčuje
Bombay, avgusta.
Pred kratkim se je slavni in pravljično bogati indorski maharadža oženil z neko lepo in mlado Američanko. Te dni se je pa vrnil v svojo domovino. Prvi ukrep, ki ga je izdal mladi novoporočenec je bil nov zakon o narodnem varčevanju. Svoje letne dohodke je znižal na 5.000 funtov, okrog 1,250.000 frankov na leto.
Z novim zakonom je pa vseeno zadovoljno vse njegovo podaništvo, kajti letos je varčevanje res potrebno, ker je letošnja žetev izredno slaba.
ČUDNI LJUDJE • ČUDEN SVET
Dandanes imajo vlaki vagone za ; kadilce in nekadilce. Včasih je bilo ;pa to čisto drugače. Njega dni je ; namreč kajenje veljalo za zelo neva-;ren šport. In marsikateri današnji [kadilec bi se pomilovalno nasmehnil,
; če bi videl napise na starih angleških vagonih. Tam je bilo namreč napisalo: »Gospodje, ki hočejo kaditi, naj ; store to popolnoma na svojo odgovornost, in sicer na strehi vagonov!« ‘ Razumljivo je, da so se ljudje v vla-;ku rajši odpovedali cigaretam, ko da : bi morali zaradi tega užitka tvegati I lastno glavo.
Včasih je v reklamah za kino v časopisih nekje, diskretno v oglu, pi-; salo: »Med predstavo vlada v našem kinu popolna tema. Nekaj sekund pred koncem filma in pred razsvetlitvijo dvorane zazvoni zvonček.« Brez komentarja.
***
žuželke spe popolnoma drugače "kakor mi ljudje. Le redkokdaj se žuželka skrije v kakšen cvet. Vse rajši se povzpne v nihajoče ' stebelce trave, _ trdno se ga oprime in tako, nihaje v
r’zraku, zaspi. Izjeme so pa čmrlji. Ti zlezejo v cvetlične čaše, toda zmerom
spe tako, da svoj zadek mole iz njih. Morebiti zaradi .barometra*.
V Draždanih je v začetku prejšnjega stoletja živel neki ruski princ, prav nenavaden patron. Hišo je dal sezidati tako, da je iz pritličja v prvo nadstropje sicer hodil po stopnicah, navzdol se je pa drsal po posebnem žlebu. Imel je nalašč za to nenavadno telovadbo sešite lilačc iz posebno močne jelenovine. Sploh je imel ta ruski aristokrat kaj čudne muhe. Če je deževalo, je šel veti samo z nenavadnim kovinastim dežnikom, segajočim do pasu. Ta dežnik je imel. posebna okenca, da je lahko grof opazoval svojo okolico.
***
Angleška kraljica Viktorija je zahtevala, ko se je prvič peljala z vlakom, da lokomotivo vodi njen osebni kooijaž, sicer ni imela zaupanja v vlak. Ko ji je kočijaž dokazoval, da tej nalogi ni kos, je zahtevala, naj vsaj zleze na lokomotivo in navidezno vodi vlak. Ko je pa njegovo pestro svečano livrejo dim lokomotive čisto počrnil, je med vožnjo skočil z vlaka in se odpovedal tej svoji pravici.
Okusi so različni. Prav kakor zaušnice, tako vsaj pravi neki pregovor. Da bo prvo zanesljivo držalo, nam kaže to, da velja duh po čebuli pri Tunguzih, nekem sibirskem plemenu, kot izredno blagodišeč parfum. Če se hoče mlada Tonguzka posebno polepšati, si zdrgne obraz in roke z močno dišečim čebulnim sokom.
Najdaljši rilec nima morebiti afriški slon, pač pa neka muha, ki je nje rilec dolg 12 milimetrov, ravno toliko, kakor je sama dolga. Njo prekaša pa še neka posebna južnoafriška muha, nje rilec je skoraj dvakrat tako dolg kakor je ona sama...
Napoleon slavni francoski vojskovodja, je bil sicer zelo napreden, toda za izume ni imel dosti smisla. Ko mu je izumitelj Robert Fulton ponudil izum pumega stroja za ladje, ga je Napoleon prezirljivo odklonil. Prav tako je bilo tudi s telefonom. Ko mu je leta 1809. Samuel Tomas Soring ponudil izum električnega telefona, ga je Napoleon odklonil, češ da so to le ,nemške otročarije'.
Klub kadilcev opija na francoski obali
Toulon, avgusta.
V neki razkošni vili tik morske obal« v okolici Toulona sta dva policijska nadzornika pred kratkim naletela na prizor, kakršnega bi človek utegnil pričakovati samo kje na Daljnem vzhodu. Ko sta stražnika vdrla v vilo, sta namreč našla v neki sobi zbranih več moških in žensk, ki so kadili opij. Očitno je bilo, da so bili vsi že močno pod vplivom tega nevarnega strupa.
Stražnika sta takoj preiskala vse prostore in zaplenila nekaj kilogramov različnih opojnih snovi. Lastnici vile, Augustino Surbanovo in Mary Giveau-jevo, so takoj prijeli in ju odvedli na policijo. Pri zasliševanju sta priznali, da sta svojo razkošno vilo že pred letom dni spremenili v tajni klub kadilcev opija.
Najmanjše pismo na svetu
London, avgusta.
V arhivih londonskega muzeja se nahaja neko pismo, ki o njem s pravico trdijo, da je najmanjše pismo na svetu. To pismo ima samo štiri in štirideset besed, napisane so pa s tako majhno pisavo, da jih je treba stokrat povečati, če jih hočemo prebrati. Pismo ni napisano na papirju, temveč v napetem pergamentu, v srednjevelikem šivankinem ušescu. Se non e vero...
Prevelika vnema včasih škoduje
Berlin, julija.
V neki restavraciji v Hannovru j« neki mladi mož, ki je sedel za mizo s svojo zaročenko, opazil, kako ji neki gospod pri sosednji mizi neprestana mežika. Naposled se mu je zdelo le preveč, zato je planil k njemu, ga zgrabil in ga brez besed vrgel skozi veliko okno na cesto. Kajpak se je na cesti takoj zbrala kopica ljudi. Pokapalo se je, da je nesrečnež neki vojni ‘ invalid. Vojna mu je pustila to napako, da je neprestano trzal z mišicami na obrazu. Na srečo se pri .padcu ni nič poškodoval in je bil tako miroljuben, da se je zadovoljil z opravičilom. Manj miroljuben in skromen je bil pa gostilničar, ki je pošteno zaračunal razbito okno.
Nezaposlenost v Ameriki
Newyork, avgusta.
število nezaposlenih v Ameriki stal-• no pojema. Letošnji junij je bilo v | Ameriki 500.000 manj brezposelnih ka-; kor lani. Američani so zelo zadovoljni, ’ da je nezaposlenih vse manj in manj.
Novela »Družinskega tednika™
Angleški napisal W. Nowack
Prvo, kar je Celia Brandnova opazila, je bilo to, kako je sedel. Opazovala je moža ob robu mize, in brala jedilnik. Sedel je na svojem stolu tako, da je mislila, da bo vsak trenutek padel.
»Ali prihaja pogosto k vam?«
»Da, milostljiva,« je odgovoril natakar. Ta teden zahaja vsak večer k nam. Ne je prav nič. Samo takole poseda kakor zdaj.«
Celia je še natančneje opazovala moža. Ugotovila je, da je njegova koža preveč napeta na naprej štrlečih ličnih kosteh, iz česar je sklepala, da ni posebno zdrav.
Zdelo se ji je, da so njegovi lasje prezgodaj osiveli, njegova obleka je bila preveč ponošena za lokal »Garibaldi«, sredi gledališke newyorške četrti. Samo kakšen slaven mož je smel biti tukaj v oguljeni obleki, kajti reveži so redkokdaj prihajali v ta lokal.
»Morebiti,« je dejala, »nima denarja, da bi 6i kupil kaj za pod zob.t
»Zakaj pa potlej prihaja sem?c
Celia je spoznala, da je natakar gledal na zadevo samo s poslovne strani. Večina ljudi namreč, ki hočejo kaj prodati, gledajo samo s tega stališča, če imajo kaj pod palcem. Celia se je odločila, da bo poslala natakarja k njemu.
»Njegov obraz 6e mi zdi tako zelo znan,« je dejala. »Kajpak! To je ven-
dar Freddy Malloue! Recite mu, da me bo veselilo, če prisede k meni.«
»Prosim milostljiva!«
Ko je natakar sporočil tujcu Celi-jino povabilo, je Celia lahko zapazila na njegovem obrazu neko nezanesljivost. Njegove temnosinje oči so se zdele prestrašene, ko so se srečale 6 Celijiniuii. Ker ga je pa Celia pogledala takti toplo in prisrčno kakor človek pogleda prijatelja, ki ga že dolgo ni videl, je V6tal in prisedel za njeno mizo.
Hodil je opotekaje in Celia se je nehote vprašala, aji ni morebiti pijan. Zaradi pijanosti je morebiti sedel tako v dve gubi na stolu. Toda že je bil pri njej, 6e ji nalahno prikloni!; Celia je spregovorila prva:
»Veseli me, da vas spet vidim, Fred.«
»Prosim,« je dejal, »tudi jaz sem ze-
lo	vesel.«
Po glasu je spoznala, da je lačen. Zdelo se ji je, kakor da vsaka njegova beseda odmeva v njegovem praznem želodcu. In zdaj, ko je bil pri njej, je lahko razbrala z njegovega obraza veliko trpljenje, trpljenje tistih, ki so
v	svetovnih velemestih čisto sami in zapuščeni.
Nagonsko je čutila da temu možu ni potrebna samo jed. Manjkalo mu je tudi razvedrila, nekoga, ki bi z njim lahko govoril, veselega in živahnega prijatelja, nekoga, ki bi z njim delil veselje in žalost. Skratka nekoga, ki bi mu prinesel vsega, česar ljudje v
Newyorku dolge mesece čakanja in upanja na boljše življenje tako zelo potrebujejo.
»Kako bi bilo z Martinijem?« je vprašala. »Ta človeka hitro razvedri, kakor pravijo.«
Pomembno se je namuznil in se obrnil k natakarju:
»Nekaj za razvedrilo,« je naročil. »Za milostljivo.«
Ko je natakar odhitel, se je sklonil nizko nad bel namizni prt in menil:
»Zelo lepo je od vas, da ste me tako lepo sprejeli. Tega si kar ne morem misliti...«
»Pustite to,« je odgovorila Celia, ki mu je mislila v vsem prizanašati. »Ne vem, kako je z vami, jaz sem pa V6e-kako zelo lačna. Ali ne bi nekaj založila?«
»Da, kajpak!«
»Kaj, ko bi naročila morske poslastice?«
»To pa ni zame!« Nakremžil je obraz. »Prav z morja prihajam. Morebiti vas zanima moj doživljaj.«
»Prav res bi rada vedela, kaj vas tako vznemirja in s čim se bavite.«
•.Resnična zgodba je,« ji je zagotavljal. »Na nekem tovornem parniku sem se pripeljal prav z Daljnega Vzhoda... Veste,« je nadaljeval zdaj nekoliko hitreje, kakor da ne bo utegnil vsega povedati, »bil 6em v Singapuru. Tja sem šel k neki družbi z oljem. Vendar ni bila tako velika, kajti nekaj dni po mojem prihodu je propadla. Tri mesece sem živel tam, dokler me ni spet doletela sreča, da sem se lahko vrnil domov.«
»Zdaj pa nikar ne mislite več na to!« je dejala Celia. Po glasu ga je namreč spoznala, da se pri vsaki besedi, ki jo izgovori, zelo muči. »Mislim, da so italijanski makaroni zame najboljši.t
»Tega ne morem pozabiti,« ji je trdovratno odvrnil. »In mislim, da me boste do konca poslušali. Ali ste že kdaj poskusili,« je vprašal, ko Celia ni mogla najti prave besede, da bi mu ugovarjala, »kaj se pravi imeti prazen želodec in biti lačen? Ali ste že kdaj več dni živeli samo od tistega, kar so vam podarile umazane roke skozi kuhinjska vrata? Ali ste že kdaj prosjačili po lokalih, kjer ste si nekoč naročali na mizo vse najboljše, ali ste skušali dobiti brezplačno kosilo. Ali veste, kaj se to pravi?«
»Vse si lahko dobro predstavljam,« mu je odgovorila Celia veliko bolj pogumno kakor prvič. »Slišala sem, da se Newyork v tem pogledu od Singa-pura prav čisto nič ne razlikuje. Ampak, ali ne bova naposled vendar že nekaj naročila?«
»Seveda bova naročila.«
Hitro je povedal svojo zgodbo do konca. Zdelo se je, da ga je Celijino pomanjkanje zanimanja za njegov doživljaj nekoliko užalostilo.
Živahen je poslal spet pri jedi, njegova razigranost se je stopnjevala od juhe in makaronov do mesa v omaki. Ko sta pa naposled začela piti liker, je bil že prav živahen, in ko je nap&sled zaigral še Garibaldijev orkester, je prosil Celijo celo za ples. Celija je kmalu spoznala, da je njen tuji gost spet čil in zdrav.
»Večkrat bi vas moral videti,« je dejal. »Saj me razumete!«
»Drug drugega razumeva, mislite, kaj ne?«
»To je tisto!« Bil je tako navdušen kakor vajenček, ki je dobil svojo prvo plačo. »In pazite,« je dejal, ko sta bila spet pri mizi, »današnji večer vam moram povrniti, takoj ko bom dobil službo.l
»Nikar ne govorite o tem!«
»Službo bi lahko dobil v Mehiki. Tam je neki znanec...«
> Zakaj pa nočete poskusiti v New« yorku?«
»V kakšni pisarni?«
»Tega še treba ni.«
»Kaj pa.«
»Ali ste že kdaj pomislili na gledališče?« je vprašala Celia, ko ji je natakar prinesel nazaj na majhnem srebrnem pladnju nekaj drobiža. »Saj veste, kaj se to pravi? Če človek nič več ne ve, kaj naj stori, potlej gre k gledališču. In zdi se mi,« je dodala, ko j» odslovila natakarja in mu podarila tisti drobiž, »da bi zaradi svoje velike izkušenosti lahko igrali na odru dobro vlogo?«
Prešerno se je zasmejal. »Morebiti' imate prav. I)a, veni, čisto prav imate.«
»Kaj pa to pomeui?«
»To je čisto enostavno,« ji je razlagal, ker sem že gledališki igralec. In pravkar sem pred vami odigral prizor. Takšna bo moja nova vloga... Potrebujem samo Se žensko, ki bi igrala z menoj. Razumljivo je, da je bogata. Denar ji nič ne pomeni... Prav takšna ženska je, kakor 6te vi v resničnem življenju. Ali hi prišli jutri k meni in podpisali pogodbo? Moje ime je Noel Howard...«
»Noel Howard?« Celia si je komaj upala izgovorili to ime, ki so ga v dobrih gledališčih, kjer je skušala dobiti majhno vlogo v novi igri, sam« spoštljivo omenjali.
■ Zdaj pa poslušajte, dragi prijatelj!« je dejala Celia in se nagnila k njei?;«.
Kako bi bilo, če bi mi takoj naročili nov priboljšek? Preje nisem mogla pojesti niti grižljaja, ker sem neprestano mislila samo na to, da sem potrošila vse do zadnjega dinarja...«
DRUŽINSKI TEDNIK
17. VIII- 1939
klobuk, morebiti za
nekoliko višji
Jesenski klobuček v obliki
C? ▲ H	j Mlado. d&Ufo <& vstopu, v dcuMo
♦ Vaši hčerki je morebiti sedemnajst, boš plesala z njim ves večer in da
Problem št. 84
Sestavil Maurus Ehrenstein (1888)
potezah
(B 10)
Mat v
Problem št. 85
Sestavil Samuel Gold (1871)
Mat v 2 potezah
(B 23)
Problem št. 86
Sestavil W. A. Shinkman (1902)
Mat v 3 potezah
(B 45)
Vaši hčerki je morebiti sedemnajst, osemnajst let. Začeli jo boste voditi na zabave, čajanke, sprejeme. Morebiti jo boste pustili v družbo eelo kar samo. Dekle je pa še čisto neizkušeno. Tisto, kar se je naučila doma, ni dovolj za dober nastop v družbi. Napakam, ki jih bo delala zaradi svoje neizkušenosti, se bodo smejale tudi njene najboljše prijateljice.
Dekle, ki hoče, da bo v družbi naredila dober vtis, mora pred vsem paziti na tele zapovedi:
1. Bodi taktna! Če ti kateri izmed plesalcev ni všeč, mu tega nikar ne povej in ne pokaži. Ne zavijaj oči proti nebu. Ne izmenjuj s svojo prijateljico, ki se z njo srečaš med plesom, trpečih por/ledov. Če ti pa narobe plesalec zelo ugaja, mu nikar tega ne pokaži. V takšnem primeru bo on prvi, ki te bo zelo slabo cenil.
2. Ne povabi na zabavo kar cele kopice plesalcev! Če te tvoja znanka povabi na dom in poprosi, da pripelji s seboj tudi plesalce, lahko telefoniraš dvema ali trem svojim prijateljem, nikoli pa, ne skliči skupaj cele kopice fantov, deset ali še več.
. Plesalci namreč ne marajo, da bi si X jih izbirala in plesala z njimi, kakor t sama hočeš. Zato ni prav nič čudno, če se dekleta, ki imajo sicer veliko plesalcev, slabo poroče, ali pa morebiti sploh ne.
3. Če znaš dobro plesati, in če te v družbi prosijo, da jim. pokaži kakšen plesni korak, naj ti to ne bo v nadlego in s prijaznim obrazom ubogaj. Nikar se pa preveč ne postavljaj s svojimi sposobnostmi.
U. Ne opravljaj svojih prijateljic! »Ali veste, zakaj nosi Mici dolgo krilo? Zato ker ima grde noge. Ali še niste zapazili, da jih skrije čisto pod mizo, kadar sedi?»
Lahko si sicer tudi tako duhovita, toda rajši pazi na svoj jezik! Nihče ni brez napak. Vrhu tega pa nikjer ne marajo opravljivih žensk.
5. Ne nosi oblek, ki te delajo staro! Zakaj se hočeš zdeti starejša kakor si v resnici? Zakaj hočeš, da ti verjamejo, da si preživela lep del življenja, ki si ga v resnici šele začela živeti? Ko boš pa nekega dne postala žena, ne boš vedela, kako bi se oblekla, samo da bi bila bolj mladostna. A tedaj? Oblači se torej svoji starosti primemo in. ne delaj se starejše kakor si.
6. Bodi zmerna v pijači in jedi. Le popij kozarček šampanjca, nikar pa ne drži kar naprej za kozarec. Kaj si bodo mislili gostje o mladem dekletu, ki pije kakor kakšen mornar ali se pa samo tako dela? Norčevali se bodo iz nje in iz vseh neumnosti, ki jih bo uganjala, nobenega pa ne bo, ki bi hotel reči: »Ta bo moja žena...«
7. Ne kadi kakor Turek! Pokaditi na balkonu eno cigareto. Zakaj ne? Samo nikar se ne izpremeni v tovarniški dimnik. Pretirano kajenje, ne samo da ni lepo, temveč tudi škoduje zdravju.
8. Ne dovoli, da ti bo kateri izmed tvojih oboževalcev neprestano za petami. Če te kakšen mladenič neprestano nadleguje, ni tvoja krivda. Vendar mu na plesu ne obljubi, da
Rešitev problema št. 81
1. Lc3—b2	Kb5Xb4
2. Kc7—c6	Kb4Xa5
3. Lb2—c3 mat.
Rešitev problema št. 82
1. Tel—hi	Kd3—e3
2. Thl—h4	kar koli
3. Th4—h3 ali e4 mat.
1........ Kd3—c3
2. Thl—h2	kar koli
3. Th2—h3 ali Dg2—c2, b2 mat.
Rešitev problema št. 83
1. Df6—g7	Kal—a2 (b 1)
2. Dg7—g2 Cb7 šah)	kar koli
3. Db2, hi ali a8 mat.
1................... S	kar koli
2. Kc3—b3 (c2 šah)	kar koli
3. Dg7—gl (a7) mat.
IRešitve ugank iz prejšnje številke
Križanka:	V o
Rož, Meran,
MogarJor, kal, ISecJa.
— Navpično;
;živ, mati, katolik 'deii. Dan, sodar,
Vra^a: kol — e Posetnica: Lastnik Opeka:	Največ
fi z srca.
Dopolnilnica; Kdor dela, ne strada. Obratnica:	AIi»in. nazor, trebuh, otrok,
fNitra, Atika, šara, kočan, Egon, riba, cekin.
— Anton A 5 k e t e,
Izločilnica:	Dobra beseda dobro
im e g t o najde
Pri telefonu: Gospoda Smolo Je klical sin. Obratnica: Brez potu ni medu.
no:	Ig, navada,
Navarm, el. tok, so, metil, dan, urikan, Ha. mu. GoruJ, ker, rog, la, Aron,
0 1 e d a r.
1 s 1 i pridejo
boš plesala, z njim ves večer in da boš v njegovi družbi; vrhu tega ne pojdi z njim sama na vrt, kjer bi morala poslušati njegove izpovedi.
Če se boš ravnala po teh zapovedih, boš s svojim vtisom v družbi zanč* sljivo vesela in zadovoljna.
trudapolnem delu zabava in razvedrilo y »Družinskem tedniku«!
 } Ljubka popoldanska oblek*., poceni in
f zelo elegantna. Narejena je iz prozor-* nega, tankega tkiva, vmes so pa proge 1 iz težje svile. Kroj je seveda čisto pre-I prost. Posebno eleganten učinek pa j napravi prilegajoča se kombineža iste osnovne barve.
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek: Prežganka, grahova rižota, solata. Zvečer: Pražena jetra.
Petek: Krompirjeva juha, palačinke. Zvečer : Mlečna kaša.
Sobota: Goveja juha z zdrobovimi cmoki, stročji fižol v omaki, govedina. Zvečer: Krompir v solati.
Nedelja: Zelenjavna juha, pražen krompir, dunajski zrezki, pesa v solati. Zvečer:	Ocvrte kruhove rezine,
kompot.
Ponedeljek: Telečja obara, ajdovi žganci. Zvečer :	Ocvrte safalade,
kava.
Torek: Goveja juha z rezanci, pire krompir, solata, govedina. Zvečer: Mlečen zdrob.
Sreda: Zabeljen stročji fižol s krompirjem, kruhovi cmoki. Zvečer: Koruzni žganci s kavo.
Jedilnik za premožnejše
Četrtek: Cvetačna juha, telečje meso s paradižnikii, pečen krompirček, brusnice*. Zvečer: Mariniran zajec3, makaroni.
Petek: Ribe v obari, krompirjev pire, francoska solata, kompot. Zvečer : Cesarsko praženje, čaj, vaniljevi rogljički.
Sobota: Sarma, sirovi štruklji, ocvrta jabolka. Zvečer: široki rezanci z mesom, rdeča pesa v solati.
Nedelja:	Kurja juha z vlivanci,
krompir s prekajeno svinjino, sladko zelje, kompot, jabolčna torta1. Zvečer: Popečena kura od opoldne, solata, sladkorne prestice.
Ponedeljek: Kruhova juha s sekanico, ocvrta teletina, marelični kipnik. Zvečer : Mešana solata, hrenovke.
Torek: Jetrni cmoki, ohrovt, jabolčna čežana. Zvečer: Možgani na ogrski način, krompir v solati.
Sreda: Prašičeva glava s hrenom, špageti s sirom, kisel stročji fižol. Zvečer: Ledvice v papriki5, kava.
Pojasnila
»Telečje meso s paradižniki: Pripravi */i kile telečjega mesa, */« kile paradižnikov, eno veliko čebulo, različne dišave, zavite v čisto krpico, žlico koruzne moke in trebušne slanine ali masti primerno količino.
Slanino zreži na kocke in jo opraži v kozici. Ko je slanina izločila dovolj maščobe, opraži na njej dobro sesekljano čebulo in na večje koščke zrezano teletino. Ko se je meso nekoliko opražilo, pridaj olupljenih in zrezanih paradižnikov, dišeče trave in sveže zmletega črnega popra. Vode ni treba priliti, ker dajo dovolj tekočine paradižniki. Kozico pokrij in praži poldrugo uro počasi na srednje močnem ognju. Ko je meso mehko, ga vzemi s travami iz kozice ostalo pa pretlači skozi sito in stresi nazaj v kozico. Ko spet povre, primešaj žlico koruzne moke, ki si jo preje zmešala v kremo z malo vode. Ko spet zavre, prideni meso in kuhaj 3—4 minute.
2 Brusnice: Izberi in operi brus.nice in jih duši s sladkorjem; biti morajo zelo sladke. Vode pa ne prilivaj; če hočeš, pridaj nekaj žlic vina. Ko se razpočijo, so dovolj dušene. Brusnice daj gorke ali mrzle na mizo. Za zimo jih pa spravi v kozarce.
3 Mariniran zajec: Odrgni zajčji hrbet s stolčenimi brinjevimi jagodami in smrekovimi iglami, obloži ga z narezano čebulo, peteršiljem, zeleno, korenjem, celim poprom, dišavo in materino dušico; potlej ga zavij v prtič, namočen v kis in ga pusti tako 2 dni. Nato odstrani vse dišave in korenine, nasoli zajca, preslanini ga dobro, in speci. Polivaj ga s presnim maslom ali z mastjo, pozneje pa s smetano, ki v njej razmotaj žlico moke. če ti ugaja, primešaj omaki tudi nekaj žlic vina ali nekoliko limonovega soka.
4 Jabolčna torta: Naredi testo iz četrt kile presejane moke, osminke kile presnega masla, enega jajca, štirih žlic sladkorja in dveh žlic kisle smetane; zvaljaj ga' za pol prsta debelo, odreži dve okrogli krpi kakor za torto in položi eno v namazan, model; nanjo deni vrsto olupljenih, na listke zrezanih jabolk, potresi jih s cimetom in sladkorjem, pomaži rob z beljakom in pokrij jabolka z drugo krpo. Iz testa, ki ti je
i nekoliko širšimi krajci. Posebno se poda paževski pričeski. Sploh klobuki jeseni ne bodo bogve kako revolucionarni, kljub temu pa vendar sprejemljivi.
še ostal, izreži z majhnimi modelčki različne zvezdice, namaži jih z jajcem in jih položi vrhu torte, nato jo speci v pečici.
5 Ledvice v papriki: Nareži na razbeljeno mast čebule, potresi jo s papriko, potlej pa pridaj zrezane ledvice. Osoli jih in primešaj tudi nekoliko kisle smetane.
Za Vas gospodinje!
Samo češki kozarec za vkuha-vanje sadja znamke „FRUTA'‘ Vas zadovolji.
generalno zastopstvo za Jugoslavijo
„SlflKL0“ B. TOBER St. vid.
TELEFON 734
Nogavice
perilo
dežniki
v najboljši kvaliteti, po tovarniških cenah, v prodajalnah tovarne
VIDMAR
Pred Škofijo 19 Prešernova ul. 10 Gosposvetska 2 Tyr5eva 5, Palača
»Slavlja**
Za tiste, ki ostanejo doma.
Da ne boste v mestu preveč trpeli zaradi vročine, v prvi vrsti ne tožite kar naprej dan za dnem: »Moj Bog, kako je vroče! Ta vročina je neznosna!« Tolažite se raje z besedami: »Saj je čisto prijetno, če je včasih tako vroče.« In nič več se ne boste bali 35* C v senci.
V poletni vročimi so vitke dame po mestih na boljšem. Nikar si pa pri jedi preveč ne pritrgujte, da bi shujšali, če ste predebeli, ker boste izgubili tek in se boste slabo počutili. Nikoli se z jedjo ne silite. To je važno pravilo za mesto poleti. Tako se boste mnogo bolje počutili.
Zelo neprijetno je poleti, če ima človek neprestano vlažne roke: umijte si jihi skrbno z milom, jih dobro izbriši-
te, potlej jih pa za nekaj trenutkov vtaknite v tole raztopino: 10 gramov formalina, 500 gramov kolonjske vode. Ko roke vzamete iz raztopine, jih n0 obrišite, temveč jih pustite, da se po-suše. To delajte štiri dni.
Najhujše je jesta v hudi poletni vročini. A tudi to nevšečnost lahko sami odpravite: v dneh, ko sonce posebno žge in pripeka, kuhajte zelenjavo, jejte solato in sadje. Hrana poleti je namreč lahko veliko bolj enolična kakor ob drugih letnih časih. Vrhu tega pa pazite, da ne boste piU preveč alkohola.
če ste v vročini slabo razpoloženi, so temu morebiti vzrok vaša jetra. Zato jim pomagajte, da bodo bolje delova la. Vsako jutro in zvečer položite na želodec hladen obkladek. Ta obkladek pa pustite na želodcu samo deset , minut. Vrhu tega jejte dosti sadja in zelenjave. Ce se boste ravnali po teh nasvetih, vročina ne bo slabo vplivala na vaša jetra.
Ce je vročina le prehuda, se boste osvežili, če si z vato, namočeno v ko-lonjski vodi namažete lasišče in roke.
Kopajte se v ne pretopli in me prehladni vodi. Mlačna voda vas bo zelo osvežila. Prilijte ji tudi nekoliko kolonjske vode. Ko ste se okopali in dobro obrisali, se poškropite s kolonjsko vodo. Potlej se posušite, nato se pa lahko napudrate s talkovim pudrom. Tako se zanesljivo ne boste potili in se boste počutili zmerom sveže.
eepice, eden tistih, ki bodo v najkrajšem času izpodrinili priljubljene poletne turbane. Krasita ga dva velikanska peresa, tako da dame s takšnim klobukom nihče ne bo mogel zgrešiti.
Misli o modi v začetku avgusta
Med drugimi tkaninami za vroče poletne dni smo zapazili tole novost: blago z robom. Pri pisanih tkaninah veliki cvetovi polagoma prehajajo v majhne in izginjajo v osnovni barvi, enobarvno blago pa krase pestri robovi, kar je zelo lepo.
Kajpak se kroj obleke ravna po vrsti blaga. Vsa obleka poganja iz vzorca, ki daje novim oblekam posebno ljubkost. Tako se na primer pisan cvetni venec lepo razcveta v spodnjem delu krila, v srednjem delu spet izginja, potlej se pa spet pojavi v pasu in na rokavnem robu. Pri drugem blagu se geometričen vzorec vleče po glavnih delih obleke, tako na primer po ramenih, srednjem šivu, krilnem in rokavnem robu, in tako polepša žensko postavo. Prav tako so tudi lepi vzorčasti pasovi, ki jih zadaj zavežemo v pentljo. Takšne obleke so prva novost v poletni garderobi, ki naj bi zaradi svoje ljubkosti bile dolgo v modi.
Morebiti boste svoj kostim, ki ga boste lahko oblekli v prvih jesenskih dineh, osvežili z novo bluzo. Lepe so bluze iz tenčice in pikeja; ukrojene so kakor moške srajce; poživljajo jih vrste robčkov. Robčki se vrhu tega uveljavljajo tudi pri ročnem delu, ki ga lahko delamo na peščini. Pošite bluze šivajo iz močnejšega blaga: iz svile za srajce ali pa iz tenke volne. Nekaterim bodo pa bolj všeč enobarvne ali pisane bluze iz mehke svile; prednji del teh bluz naj krasi koketna pentlja.
7 z fiauza Mfn fujcocafo...
... da nosijo Parižanke k črnemu krilu jopico iz naravnega lameja in majhen klobuk z navzgor zavihanimi okraji; klobuk je ovit s črno satenaste pentljo, ki pada preko ramen.
... da so zadnja novost na peščini kratke hlačke iz lanenega platna; k tem hlačkam nosijo dolge moške srajce, ki pa niso spravljene v hlače, temveč prosto padajo čeznje.
Za vkuhavanje ku-pl previdna gospo-dinja samo preli-IV"^' kušene steklenice'vaj znamke REX
JULIJ KLEIN
Ljubljana. Vfollona ul. i
Nega in lepota hrbta|'
Lepo kožo in zdravo in čisto telo lahko vsaka ženska mirne duše dekol-tira, na zabavi in na peščini. Grd in nečist hrbet, poln zajedavcev in mo-;; zoljev je pa treba ali dlakocepsko či-;; stiti ali pa skriti pred tujimi pogledi. Lep hrbet služi kot najlepši okras ce-;; neni večerni obleki in preprostemu kopalnemu kostimu. Nečista koža zanemarjenega hrbta je pa vselej ža-;; lostno nasprotje k dragoceni večerni; toaleti ali obleki na peščini. Tiste, ki; mislijo, da ljudje grobe in trde kože; na plečih ne opazijo, so podobne no-; jem, ki vtaknejo glavo v pesek in mi-: sli j o, da jih nihče ne vidi.
Mozolje in zajedavce s hrbta je treba prav tako odstraniti kakor z obraza. Predvsem se je treba enkrat do dvakrat na teden okopati v parni kopeli in se dobro prepotiti, v toplo kad pa stresti kakšne pol kile sode bikarbone. če niti te kopeli ne pomagajo, se obnnite h kozmetičarki, ki vam bo vse mozolje in zajedavce odstranila, odredila vam bo pa specialno tekočino za čiščenje kože in zapiranje znojnic.
V primeru, da koža na hrbtu ni čista in lepa, jo vsak dan močno namilite s salicilovim ali pa žveplenim milom in pustite gosto milnico na hrbtu kakšnih 10—15 minut. Potlej izmijte s čisto vodo in se napudrajte z bo-raksom. Ce imate po hrbtu kakšne temnejše madeže, si vlažna, umita pleča zdrgnite z morsko soljo. Od masaže koža v začetku kajpak zelo pordeči, morebiti tudi nekoliko skeli, potlej pa dobi zdravo, nežno barvo.
če je hrbet mozoljast, ni priporočljivo kopanje. Voda je povsod kolikor toliko umazana, zato lahko pride do nevarnega okuženja in napravijo se čiri. iz estetskih in zdravstvenih razlogov je treba najprej hrbet dobro umiti In šele potlej oditi na peščino. Prav tako nevarno in nehigienično je izposojanje kopalnih oblek.
Nečiste hrbte ni priporočljivo mazati z orehovim oljem in sploh s kakšno kremo, ker se koža še poslabša. Bolje je za svet vprašati zdravnika ali kozmetičarko in se ravnati po njunem nasvetu. Suho kožo je pa potrebno mazati z orehovim oljem ali specialno kremo za sončenje, ki čuva in ščiti, hrani in hladi kožo in da koži svežo, zdravo barvo.
foalct&hi nasveti
Pletena pahovka za sončenje
Potrebujete 100 g kopalne volne, klopko živordečega in klopko sin.iega kvačkanca, dve pletilki in kvačko številka 3 ter 6 gumbov.
Vzorec je čisto preprost. Pletli boste same desne. Majhne, pisane metuljčke pa pletite takole: pisan kvačkanec, pa naj bo rdeč ali sinji, potegnite v začetku vrste in pletite šest petelj gladko, potlej vzemite pisar.o nit v roko in jo potegnite pred pletilko. Pletite 3 petlje, potlej nit spet pustite zadaj in pletite spet 6 petelj, itd. Drugo vrsto pletite same leve, brez pisanih niti. Tretjo, peto in sedmo tako kakor prvo, vmes pa leve. Ko ste končali te 2 z osme pritegnite vse pisane niti s 1 vrste, v zadnji vrsti pletite 7 desnih,
eno petljo skupaj in tako dalje, pri vsakem metuljčku, kakor vidite ca diagramu B. Potej pletite nekaj vrst samih desnih; ko začnete v drugo plesti metuljčke, pa pojdite z vrsto nekoliko poševno, da ne bodo metuljčki v vrsti kakor vojaki.
Hrbet in prednji del se skupaj držita. Nasnujte torej 78 cm in pletite 10 vrst gladko, potlej pa 10 cm naravnost z metuljčki. Upoštevajte tudi gumbnice. Potlej na vsaki strani snemite po 12 cm, naprej pa v vsaki vrsti po eno petljo na vsaki strani. Ko boste tako vseskozi snemali in napravili 9 vrst metuljčkov, pletite 6 vrst gladko, potlej pa snemite vse petlje razen osmih na vsakem koncu. Te pletite za
naramraice 40 cm visoko in na koncu napiavite gumbnico.
Naposled okrog in okrog obkvačkaj-te, da se ne bo raztegnlo in prišijte gumbe. Posebno za ta vzorec je vatno, da ga skrbno potikate.
Seveda si lahko izberete tudi kakšne druge barve, morebiti celo bolj učinkovite in praktične, kakor je bela. Saj se pri sončenju navadno namaežmo z oljem ali mastno kremo in iz volne kakor veste mastne madeže ne spravimo tako hitro. Zato je bolje, da si izberete kakšno nevtralno barvo za podlago, za metuljčke pa eno barvo ali pa tudi dve ali tri in potlej vsako vrsto metuljčkov pletite z drugačno volno. Tako bo pahovka še lepAa.
Praktično ledcnico si dajte napraviti na vratca kuhinjske omare. Tam bo vzela najmanj prostora in jo boste lahko sleherni trenutek odprli in zaprli. Seveda naj se tesno zapira.
10 zapovedi za počitnice
Te vrstice niso namenjene tistim damam, ki kar naprej počivajo leta in leta, ki nič ne delajo, temveč ves svoj čas posvečajo negi obraza in telesa, ki goje šport in se zabavajo. Članek je namenjem predvsem tistim, ki sta jim kratek dopust in potovanje dogodek, ker se morajo v tem času telesno okrepiti, duševno odpočiti in polepšati.
1. Počitek doma ni prav nič izdaten. Zato na vsak način spremenite zrak, način prehrane in tudi okolico.
2. Štirikrat na dan se morate kopati, in sicer naj bo prva kopel notranja, druga zračna, tretja sončna in četrta vodna. A) Vsako jutro popijte pol litra vode, limonade, kompotnega soka za izpiranje črev in vseh drugih organov. B) Zračna kopel naj traja precej časa, hodite brez nogavic in spodnjega perila in počivajte doma bre? vsake obleke. C) Sončite se zmerno, da bodo sončni žarki koži koristili, in' pazite, da se vam koža preveč ne ožge. D) Kopajte se v morju, v reki ali pa v zdravilnih mineralnih vodah po zdravnikovem nasvetu.
3. Bavite se kar najbolj s kakršnim koli športom, telovadite, hodite peš, veslajte, plavajte, kolesarite; plešite pa samo na prostem, ne pa v zaprtih in zakajenih lokalih.
4. Lepotne nege na počitnicah nikar ne opustite, ker bo sicer vaša koža zaradi sor.ca, zraka, vetra in vode postala hrapava.
5. Ce se piehitro debelite, se izogibajte raznih dobro založenih gostilnic, k.ier boste zmerom prišli v skušnjavo in boste naročili obed, ki vam bo pripomogel do debrlušnosti. Ce ste suhi. jejte po malem vsaki dve uri, pijte sveže kozje ali pa kravje mleko.
6. Zvečer lezite čimpreje k počitku in spite 9 do 10 ur, po kosilu pa nikoli ne počivajte v sobi, temveč v ležalnem stolu v gozdu, vrtu ali pa na balkonu.
7. Varujte se pikov komarjev, nosite s seboj mrežo in jo vselej razpnite nad posteljo. Komarji in stenice namreč sesajo in zastrupljajo kri, škodujejo lepoti, nas motijo med spanjem in onemogočajo počitek.
8. Mastno kožo lahko močite kolikor hočete v morski vodi, še bolje je pa, če jo v morski vodi umivate z jajcem. Da ne bodo lasje prepogosto mokri, nosite pri kopanju kopalno kapo.
9. Tudi nohti naj se odpočijejo za mesec dni. Zato jih nikar ne loščite. Cez noč in na peščini jih pa namažite z oljem ali mastno kremo.
10. Na počitnicah ne mislite na delo in svoje skrbi: nikar ne delajte duševno. ne čitajte knjig, tudi časopisov ne, pa tudi pretirano dopisovanje opu-
stite. Takoj ko odidete od doma, spustite za seboj neprodirno zaveso. Poiščite si novo družbo, ljudi, nove misli in občutke, ker je duševni počitek za vsakogar prav tako potreben kakor telesni.
ČIST BEL OBRAZ
v 10 dneh z uporabo FEMINA kreme proti PEGAM. Suha ali mastna 20' - din Po povzetju pošilja:
PARFUHERIE BALDG — STARI BitEI,
Dunavska banovina.
Plačajte naročnino!
Kakor najbrže veste, je treba zelenjavo kuhati tako, da ne izgubi pr.’>etnr!r3 okusa. Zalo je najbo'je, če io k-hate bolj v pari kakor v vodi. Posebno prikladna za to je košarica iz jeklene žice, I ki vanjo daste zelenjavo in jo položite v primerno kozico. Ce takšne košarice | nimate, si pomagajte s primerno veli- j kim sitom.
Monodrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
LIL' B LIANA, Frančiškanska ulica
Vezcnle perila, predtisk ženskih ročnih del
Klasični angleški klobuk bomo letošnjo jesen videli v popolnoma novi obliki.. Na naši sliki je iz črne klobučevine s tenčico in srebrnosivim satinastim trakom, zavezanim v kopico pentelj.
Policijski problem
SLrivnosi
zaklenjenih vrat
Preden je vstopil, si je policijski nadzornik Mabille natanko ogledal okolico hiše. Tako je mogel ugotoviti, da ni bilo prav nič težko splezati čez vrtni zid. Tu torej ni bilo nobene skrivnosti.
Do hiše je držal drevored, obrasel z leskami. Hiša je vsakogar presenetila, tako čudovito majhna je bila. Okna v pritličju so bila zastrta, bolje zaprta z neprodirnimi roloji, tako da skozi okna ni bilo mogoče s silo priti v notranjost hiše. Ko je prišel nadzornik Mabille do vznožja stopnic, so se hišna vrata odprla in na pragu se je pokazal orožniški poročnik; on je pričel preiskavo in jo dotlej vodil.
»Dober dan, gospod nadzornik! Čaka vas naloga, vredna vaše bistroumnosti.«
»Kolikor vem, je videti primer čisto preprost. Navadna tatvina.«
»Bes. Toda tatvina v kaj nenavadnih okoliščinah.« Potlej je pričel tiše:
»Okradli so lastnika te hiše Olivera Metza, starega čudaka; vse svoje življenje je preživel v tej hiši. Dobričina zbira zlate in srebrne drobne umetnine in jih shranjuje v steklenih omarah v skupni sobi. Davi, ko je vstal, je našel vrata priprta in dragocene omare prazne. Pripomniti moram, da ima naš Oliver služabnika, Bastiena Caillea po imenu. Stari gospod in njegov služabnik spita v prvem nadstropju.«
»Naj pričnem zdaj s skrivnostjo te zadeve, toda še prej se prepričajte, da ima ta hiša samo ta vhod.«
Stopila sta po stopnicah do vrat in nadzornik Mabille je dolgo ogledoval težka vrata iz hrastovine, vodeča naravnost v skupno sobo. Nikjer ni bilo znamenja kakšnega vloma.
»Kaj mislite, kako jih je odprl?« je vprašal orožnik.
»Nedvomno z vitriliom.«
»Nemogoče. Prepričal sem se, da ni mogoče ničesar poriniti v ključavnico, če je v njej ključ. In danes ponoči je bil v njej ključ.
»Vraga! Potlej vrata bržkone danes ponoči niso bila zaklenjena.«
Orožnik je zmajal z glavo. »O, ne. Bila so zaklenjena, in celo dvakrat. O tej zadevi sem povpraAal gospodarja samega. Zaklepal je sioer služabnik Bastien, toda gospodar je bil komaj tri korake od vrat, in je dobro slišal, da je služabnik, kakor vsak večer, v redu zaklenil vrata. Videl je tudi, da je pustil ključ v ključavnici.«
Nadzornik Mabilio se je popraskal po glavi, kar je pomenilo, da je aelo presenečen.
»Ali je Metze zavarovan?«
»Ne. Ce bi bil zavarovan, bi bila vsa zadeva enostavnejša.«
>Kako dolgo je Bastien Caille v službi?«
»Dve leti.«
»Ali res ne moremo sumiti, da je igral v ponočni aferi kakršno koli vlogo?«
»Ne. Sobi v prvem nadstropju, kjer spita gospodar in njegov služabnik, ležita namreč tako, da mora iti Bastien skozi gospodarjevo sobo, če hoče priti na hodnik in v pritličje. Metze je pa zelo plašljiv in se skrbno zaklepa, zato lahko trdimo, da je služabnik Bastien vso noč zaprt kakor v kletki.«
Mabille se Je nehal čehljati.
»Torej ponovimo na kratko:
1. Vrata niso vlomili.
2. V ključavnico ni bilo mogoče vtakniti vitriha, kajti bila je zaprta s ključem, vtaknjenim vanjo v notranjosti sobe.
3. Snoči se je Oliver Metze na lastna ušesa prepričal, da je njegov služabnik dvakrat zaklenil vrata.
4. Bastien vso noč ni odšel iz svoje sobe.
Zdaj imamo zgoščene vse podatke, moramo torej nekoliko napeti mažga-ne, da bomo rešili ta zapleteni primer.
Oglej si rešitev policijskega problema mo 12. strani.
Povejte svojini znancem, ima »Družinski tednik« letos za 50°/o večji obseg kakor lani.
Vrollova ul. 4
SO. nadaljevanje
Dcufi del
Ze dve uri je brzel avto Sergea de Louvignyja proti njegovemu posestvu, visoko v planinah, toda mlada grofica in stari gospod sta še zmerom stikala glavi v živahnem razgovoru.
»Ne vem, kaj bi dal, če bi mogel videti Filipa v trenutku, ko bo spoznal, da je govoril svoje budalosti oebi, Renata, svoji zakoniti ženi!«
»Ali mislite, da ni prav nič sumil, ko je drugič prišel za nama?«
»Ne. še domislil se ni kaj takšnega. Bil je preveč jezen, da sem ga pred teboj osmešil, potem te pa odpeljal s seboj.«
»Morda se boji, da zdaj brijeva norce iz njega?«
»Saj pozna značaj de Louvigny-jev, saj ve, da smo šaljivci!«
»Obupana bi bila, če bi se zaradi mene sprli s Filipom...«
»Beži, beži, ko se bosta vidva spravila, se bova pa še midva!«
»Toda jaz se ne želim spraviti z njim!«
»Bomo videli, Renata. Zagovorjenega kruha navadno dosti pojemo.«
»Ničesar drugega si ne želim, ko živeti daleč od svojega moža in ničesar slišati o njegovem samoljubju in njegovi sebičnosti!«
»Kajpak, nihče nima rad ,vojne*. Toda vljudnega, zaljubljenega moža si menda želi vsaka mlada žena, jeli? In Filip je tako lep dečko...«
»Predvsem je pa visok in prezirljiv!«
»če bi te ljubil...«
»In če bi me ljubil, bi ga pričela zaničevati jaz. Med njim in menoj so računi, ki jih ni mogoče urediti ali meni nič tebi nič izbrisati!«
»Ej, ej, ti si pa maščevalna!«
»Bojim se, da ne bom nikoli pozabila...«
»Ali si bila že kdaj zaljubljena?«
»Nikoli. S Filipom sva se poznala cako kratek čas in še tistih nekaj minut sem spoznala, da so moški gospodovalni, sebični, prezirljivi, neusmiljeni!«
»Ali ti ni nikoli nihče dvoril?«
»O, da.«
»No, in?«
»Nikoli nisem čutila želje, da bi komu ugajala.«
»In vendar si tako elegantna, ljubka, koketna...«
»Takšna sem zato, da sem sama >ebi povšeči.«
j'In meniš, da si nikoli ne boš -elela biti lepa za Filipa?«
»Narobe, mislim da spričo njega ne bom nikoli dovolj koketna!«
»Zdaj vidiš, zanj...«
»Ne zanj, zase. Zato, da si bo lahko dejal: ,Kako neumen sem bil. Saj je prav tako čedna kakor so druge!'«
»Vidiš ta očitek že diši po ljubezni!«
»Ne! Prej po sovraštvu! Kako dobro bi mi delo, če bi ga lahko j a z nekaj časa vodila za nos, se norčevala iz njega in ga mučila!«
»O ti hudobna mala grofica!«
»Nisem hudobna, želim samo, da bi me pustil pri miru. Svet je menda dovolj velik, da se ne bova nikoli več srečala!«
»Nekaj mi pravi, moja mala grofica, da ne bo šlo vse po tvoji želji. Star sem in imam dober nos... Najbolje je, da vse prepustiš usodi. Naj ona odloči!«
Medtem ko sta imela Serge de Louvingy in mlada grofica tako važne razgovore, se je skušal grof Filip d’Armons vživeti v domačo hišo, brez matere.
Po dolgih letih odsotnosti je bil kar srečen, da se je nahajal spet sredi znanega, domačega okolja, kjer so ga iz vseh kotov sprejemali sladki otroški spomini. In vendar je v te spomine padla senca, temna, težka senca. Njegove ljubljene matere ni bilo več med živimi. In tako ni mogel občutiti veselja niti ob pogledu na znane slike svojih častivrednih prednikov, niti na bele stezice med drevoredi s topoli v domačem vrtu. Vse se mu je zdelo pusto, samotno in tuje.
Nehote je krenil v sobo, kjer je pred dobrim dnem na mrtvaškem odru še počivalo truplo njegove pokojne matere.
Pokleknil je, prislonil glavo na mrzli marmor in se zatopil v tiho molitev. Morda se je pogovarjal s pokojno materjo o njeni poslednji volji, njemu tako nenavadni in tuji.
Zakaj je njegova tako dobra in vse razumevajoča mati mogla storiti kaj takšnega?! Torej ni prav nič razumela, zakaj se je za dolgih trideset mesecev umaknil iz svoje ljubljene domovine v mrzlo tujino... V svoji nepremagljivi želji po potomstvu in zaljubljena v premoženje svoje snahe je naredila oporoko, polno krivic in zoprnosti.
>Mati, mati, ne verjamem, da bi 'gel... oprosti mi, toda ne mo-" ugoditi tvoji poslednji želji!«
OD ZAKONA DO LJUBEZNI
LJUBEZENSKI ROMAN ★ Iz francoščine prevedla K. N.
Zdelo se mu je, ko da bi ga mati, tam daleč v onostranstvu, razumela, in ko	da	bi mu	poslala
svoj materinski blagoslov, še nekaj minut je klečal in molil za ljubo pokojnico, potlej je pa vstal in se pomirjen vrnil v grad.
Zdelo se mu je, Ko da ga je ta ogromni, sivi grad sprejel kot dobrodošlega gosta. Kljub žalosti, se je v njem utrnila svetla, vesela misel:	ta grad	je	njegov,	pa naj
pride	karkoli.	Kot mož	Renate
d’Arteuilove ali kot oče njenih otrok,	pravica	do	tega gradu je
njegova. Tako je zapisala njegova mati v oporoki. Toda, čemu si razbijati glavo s stvarmi, ki jih še ni?
Danes je na vse stvari legel svečan, pokojen mir, zakaj naj bi ga rušil z neprijetnim premišljevanjem?
Prišel je do sob svoje pokojne matere.
Debela preproga pod njegovimi nogami je dušila zvok njegovih trdih moških korakov, da ni odmeval med visokimi stenami. Stopil je v sobo, kjer je ležala njegova mati na mrtvaškem odru. Ze so odnesli vse cvetlice, sveče in črna pregrinjala, sredi sobe se je šopirila samo še široka postelja, pregr-njena z dragocenim beneškim pregrinjalom.
Na majhni, lični mizici v kotu sobe je stalo več fotografij. Slike sorodnikov in znancev, dragih njegovi pokojni materi, slike Filipa in njegovega brata v velikih, okrašenih okvirih. Filip se je priblažal in jih pričel z zanimanjem ogledovati. Na eni izmed njih se je zagledal v materinem naročju, medtem ko je njegov brat stal ob materi in se je oklepal okrog pasu. Ta slika ga je sladko vznemirila. Pred očmi so se mu kakor v filmu kazali prizori iz srečnih otroških in mladeniških let.
Kje so zdaj ponosni načrti, ki jih je koval tiste dni? Kje hrepenenje, kje moški polet, kje junaške sanje?
Njegova srečna, sončna mladost!
In vsa ta sreča, ves ta polet se je lepega dne razbil ob neizprosni, neusmiljeni smrti njegove ljubljene žene...
Njegov pogled se je božajoče ustavil na majhni, v pozlačenem okviru uokvirjeni sliki. Z nje se je smehljala v svet lepa plavolasa ženska.
»Jacqueline! Moja ljubljena...«
Prijel je sliko in si jo pobliže ogledal; njegovi prsti so se je tesno oklenili, ko da bi se bal, da mu nekdo vzame še ta ljubljeni spomin.
Čeprav je minilo že tri leta od smrti njegove mlade žene, je bil njegov spomin nanjo še prav tako sladak in živ kakor tisti strašni dan, ko mu je smrt iztrgala Jae-quelino v cvetoči mladosti štiri in-dvajsetih let.
Filip si je pritisnil dragoceno sliko na prsi in si skušal priklicati v spomin tiste srečne, blažene dni svojega mladega zakona. Med tem je pa njegov pogled nehote obstal na neki drugi sliki. Na majhni ljubki miniaturi: z nje se je smehljalo mlado, temnolaso, de-
Ljubezziiva ženka
Mr. Shothamle se je vrnil s potovanja po Afriki.
»Dragica,« je rekel svoji ženki, »veš, hotel sem ti prinesti majhno opico, toda kapitan je ni pustil vzeti s seboj na parnik.«
»Nič ne de, saj imam spet tebe!« odgovori ženka nežno.
Narobe svet
»Čudno, kako se v teku let okus pri otrokih spremeni. Ko je bila moja hčerka majhna, je bila vsa nora na punčke, moj sin pa na vojake. Zdaj je pa naša Tinka vsa nora na vojake, moj sin pa neprestano teka za dekleti !«
Nadobudni sinko
Jožek: »Mama, zakaj me zmerom, kadar dam prst v usta, grajate? če pa naš mali Tinček celo nogo vtakne v usta, se pa vsi smejete.«
Med prijateljicami
»Ali veš, da me je Ferdinand snoči prosil za roko?«
»Ni mogoče? No, ali ne zna imenitno?«
Arabska
Dva Arabca, Amar in Goha, sta tekmeca. Oba dvorita enemu in istemu dekletu.
»Nikar se ne poroči z njo,« pravi Amar, »saj te ni vredna... Videl sem, ko sta jo dva moška objemala...«
kle, z visokim, nenavadno čistim čelom in velikimi, sanjavimi očmi.
Nagnil se je bliže, da bi si sliko natančneje ogledal. Potlej jo je vzel v roko in jo ponesel čisto blizu. Nevede je z levo roko stiskal na srce sliko svetlolase žene, v desnici pa je držal miniaturo očarljive temnolaske. Dolgo jo je opazoval, ne da bi se prav zavedal, kaj dela.
Podzavedno je občudoyal obraz tega dekleta, tako nežnega, ljubkega in očarljivega. Njegove oči so se vpile v njene velike temne oči, zasenčene z dolgimi, svilenimi trepalnicami.
»Kakor boginja mladosti in ljubezni,« so nehote zašepetale njegove ustnice.
»Res je ljubka,« je vzkliknil vdru-go, tokrat se je že dobro zavedal, kaj govori. Nasmehnil se je sliki, ko da bi bila živa: »Moj brat je lahko ponosen, da ima tako lepo hčer.« Hkrati se je pridružilo nekoliko zavisti. »Imeti tako lepe otroke...« je vnovič pomislil.
»Potegnil je iz listnice neko fotografijo in se zagledal vanjo. Bila je fotografija njegovih nečakinj. Bil je nekoliko presenečen, ker nikakor ni mogel med njimi najti ljubkega obrazka, k; ga je pravkar občudoval. Prisedel je bliže k luči in si natančno ogledoval obe sliki.
»čudno... čudno,« je mrmral. »Najbrže slaba slika.« Toda bilo je očito, da slika ne more biti tako slaba, kajti bila je narejena pri enem najboljših pariških fotografov. In vendar je Filip na njej zaman iskal ljubko, iemnolaso dekle z velikimi, vprašujočimi očmi...
»Kdo je torej to dekle?« se je nestrpno vpraševal Filip.
»Ali je morda kakšna sorodnica?«
Bržkone mora biti kakšna bližnja sorodnica, saj je bila v globoki črnini in je korakala takoj za krsto. Morda sorodnica po moji svakinji?
Toda ne! Potlej ne bi bila bližnja sorodnica!
»Potlej tudi ne bi bila pri čita-nju oporoke...« je pletel dalje svoje misli.
Morda kakšna krščenka moje matere? Na lepem je obstal pri tej misli. »To bo držalo, zato se je tudi odpeljala s stričkom.«
Zabaval se je ob svoji nevednosti. »še zdaj zanesljivo ne vem, kdo naj bi bila. Lepa reč! Res se ne spoznam v naši družini...«
Postavil je obe fotografiji na svoje mesto.
»čudno, nekdo mora umreti, da se spoznajo in združijo vsi člani tako velike družine. Zakaj neki se v navadnem življenju pogosto izogibamo svojih sorodnikov? To lepo dekle je zanesljivo ena izmed naših, in vendar je niti ne poznam...«
Bilo mu je prijetno ob misli, da ga vsaj ona pozna.
»Bila je z menoj in ob moji strani od prvega trenutka ko sem se vrnil domov. Pa tudi pozneje se je potegnila zame. Najbrže je že kaj slišala o meni in o moji žalostni usodi...«
»Ali je to mogoče?«
»Prisegam tl pri Koranu.«
Ko se iznebi tekmeca, se Amar poroči z izvoljenko.
»Kaj, z njo si se poročil,« pravi Goha, »in kljub temu, da si jo videl, ko sta jo dva moška objemala?«
»Da,« je odgovoril Amar, »saj sta bila njen oče in brat.«
Časi se izpreminjajo...
»Kako si se izpremenil, Jar.ez! Pred tremi leti si me tako lepo prosil za kodrček; zdaj pa dvigneš toliko prahu zaradi enega samega lasu v juhi.«
Slaba družabmca
»Kako vam ugaja gospa Korenčkova, gospa Kljunova?«
»Zelo!«
»In gospa Peteršiljčkova?«
»Tudi!«
»In gospa Jazbečarjeva?«
»Tudi zelo!«
»No, z vami se res ni mogoče ničesar pametnega pogovoriti!«
Ponoči...
Pozno ponoči dva Angleža zgrešita pot.
»Menim,« pravi prvi, »da sva zašla
Tedaj je zadonel gong k večerji, odšel je v jedilnico. Bil je presenečen, ko je videl, da je pogrnjena samo majhna, lična mizica ob kaminu.
2
Preden je Filip sedel, se je otožno zagledal v pogrnjeno mizo.
»Sam. Nihče ni ostal,« je dejal polglasno.
Za njim je stal stari, zvesti sluga Karol in mu ponudil stol.
»Da, gospodar, nihče ni ostal. Vsem se je zelo mudilo odtod.«
»Zdaj je ta hiša prazna, dragi Karol, prazna in samotna...«
»Da, hiša, ki še ni vajena živeti brez gospodinje in gospodarice...«
»Mislim, da boste vi ostali tukaj, Karol, kaj ne?«
»Kam pa naj grem, gospod? Videl sem, kako ste vi in vaš gospod brat preživeli tu svoja otroška in mladeniška leta, videl sem kako je bila tu srečna in nesrečna vaša gospa mati.«
»Jaz bom pa kmalu odpotoval odtod... Lahko prineseš jedi... sicer pa, prav nič nisem lačen.«
»Ali gospod grof ne mislite živeti v Louvignyju?«
»Morda nekaj tednov na leto. še ne vem, kaj bo odločila dedična...«
»Torej gospod grof niste več gospodar tega imetja?«
»Hm, stari lisjak, uganil si. Zdaj pripada Louvigny moji ženi, moji novi ženi.«
»In kar je od gospe grofice, je tudi od gospoda grofa,« je menil filozofsko stari služabnik.
»Narobe, Karol, narobe, zdi se mi, da o moji ženi nisi dobro poučen... Sicer bomo pa še videli, kako bo.«
Stari služabnik je serviral večerjo in odprl steklenico rujnega burgundca. Potlej je nekaj minut tiho stal za gospodarjevim stolom in počakal, da bo mladi gospod pojedel.
»Serviral sem tako, kakor je želela gospa grofica. Tudi ona je tako rada obedovala pri tej mali mizici; vselej je dejala, da se čuti ob veliki mizi premajhno.«
»česa ne poveš? Moja mati, tako zvesta starim šegam in navadam, je spremenila svoj način življenja?«
»Ne, ne... Nikoli pokojna gospa grofica ne bi hoteli jesti takole.«
»Toda, saj si pravkar dejal...«
»Govorim o gospe grofici... o ma-
li	gospe grofici, kakor ji je zmerom dejala vaša gospa mati.«
Filip je bil tako presenečen, da bi se mu skoraj zaletelo.
»O mali grofici... o mali... O kom govoriš, človek božji?«
»O gospe grofici d’Armonsovi, vaši gospe.«
»Kaj, ti jo poznaš? Ali je kdaj prišla sem?«
»Pogosto. Vsi smo jo imeli radi in bi najrajši videli, da bi za zmerom ostala pri nas.«
»Moja žena?«
»Da, gospod grof. Vaša pokojna mati ni zamudila nobene priložnosti, da ne bi povabila vaše gospe žene.«
Filipovo čelo se je pomračilo. Zdaj mu bodo še drugi tvezili razne neumnosti o tej ženski!
na pokopališče. Tukajle je namreč neki nagrobni spomenik.«
»Poglej, kdo tukaj počiva!«
Prijatelj prižge vžigalico.
»Sto dvajset jih je imel!«
»In kako se je pisal?«
Nova vžigalica...
»Milj se je pisal, Milj iz Londona!«
Nič nima proti
Miha sedi z gospodično Melito na divanu in jo drži za pasom.
»Kaj bi bilo, če bi vas zdajle poljubil, gospodična Melita?«
»Toliko zaušnic bi dobili, kolikor-krat bi me poljubili.«
»Dobro,« je bil zadovoljen Miha, »samo kdo bo zdaj začel?«
Pri izpitu
Farmacevti so imeli izpite. Profesor je vprašal kandidata za lastnost nekega posebno učinkovitega odvajalnega sredstva, ki ga je treba vzeti samo eno kapljico in že dosežete zaželeni uspeh. Na vprašanje, koliko se ga sme vzeti hkrati, je kandidat odgovoril:
»Približno eno polno žlico.«
Profesor pa nato:
»Hvala lepa, gospod kandidat. To je dovolj, da letite.«
Najlažja rešitev
»Dan pred odpotovanjem sem zmerom kar bolna od nestrpnosti.«
»Zakaj pa se potlej kratko in malo ne odpelješ en dan poprej?«
Stari Karol je bil zaupnik njegove pokojne matere. Ne da bi mu
ona naročila, naj mu tako pohvalno govori o njegovi ženi?
Filip se je vzravnal. Bolje bo, da sliši danes, kar mu ima Karol povedati, ko da bi poslušal to vse svoje življenje. Odi-inil je svoj krožnik, čeprav je bilo še pol jedi na njem.
»No, z besedo na dan, Karol! Kaj. ti je moja mati naročila, da mi poveš?«
»Ničesar, gospod grof,« je vzkliknil Karol, videč mračno grofovo čelo in njegove iskreče se oči.
»Pravkar si mi govoril o moji ženi?«
»Da, gospod. Vaša žena je naj-ljubkejše in najmilejše bitje, kar sem jih kdaj videl.«
»Res?« je ironično vprašal grof. »In vse to si ti sam opazil?«
»Da, gospod. Morda sem nespreten, neroden v svojem izražanju. Toda vsakdo od služinčadi vam bo povedal, da je gospa grofica res dobra in mila ženska in da je vselej imela za vsakogar dobro besedo.«
»Naravno! In te besede, ki si jih izgovoril zdaj, ti je položila na jezik moja rajna mati, kaj ne?«
»Povem to, kar mislim. Pokojna gospa grofica mi ni nikoli ničesar podobnega naročila.«
»Torej je bila ona druga?«
»Katera, gospod grof?«
»Grofica, mala grofica! Torej z besedo na dan! Kaj ti je naročila?«
»Toda... gospod grof. Ničesar, niti pičice! Nihče mi ni naročil, naj vam pripovedujem kaj takšnega.«
»Nobenega priporočila? Nobene posebne naloge?«
»Ničesar!«
»Res?«
»To se pravi...«
»No, zdaj sva pa skupaj!«
»Ko je gospa grofica naposled odpotovala...«
»Kako naposled?«
»No, po žalnem obredu in po branju oporoke...«
»Torej je bila tukaj?«
V	grofovem glasu je zvenelo tolikšno presenečenje, da je staremu služabniku kar sapo zaprlo.
»Odgovori, vendar! Ali je bila tukaj?«
»Da, gospod grof.«
»čudno, čudno. Nikoli mi ne bi prišlo na misel, da je tukaj.«
»To je bil njen prostor, gospod grof.«
»že mogoče, toda ne govoriva več o tem. No, torej?«
»Ne vem več, kaj naj vam povem, gospod grof?«
»Preden je odpotovala, ti je menda nekaj naročila zastran mene, jeli?«
»Ne, kaj takšnega ne! Prisegam!«
»Pred nekaj minutami si začel stavek: ,Ko je naposled odpotovala1...«
»Ko je naposled odpotovala, mi je naročila, naj poskrbim za gospoda grofa.«
»Naj skrbiš zame?«
»Naj vas ne pustim samega z žalostnimi mislimi. Naj vam serviram tu ob mali mizici pri kaminu in ne pri veliki mizi, da... da se ne bi počutili preveč osamljenega.«
»Bah, koliko pažnje in koliko skrbi!« je trpko vzkliknil Filip.
»Torej na prošnjo ,male grofice' mi danes delaš družbo?«
»O, gospod, tudi če bi mi vaša... če bi mi gospa grofica ne bi bila tega naročila, bi sam prišel in bil danes pri vas. Bil sem tukaj, ko ste se rodili, moja rajna žena vas je pestovala in učila hoditi, kako bi vas mogel zapustiti v takšnem trenutku? Toda gospa grofica se je morda bala...«
»Zadovoljen sem, da si tukaj, stara korenina naše hiše. Res bi se počutil osamljenega danes.«
»Ali je prišla davi sem?«
»Kdo, gospod grof?«
»No, mala grofica, moja žena.«
»O, madame je bila tu že dobrih deset dni. «
»Hm. Oba pod isto streho in niti srečala se nisva! čudno...«
»O, gospod grof, bili ste tako zamišljeni in žalostni, morda je niste opazili? Toda saj je vendar sprejemala goste.«
Filip je to pot začudeno prisluhnil.
»Nisem je videl. Katera je bila?«
»šla je za pogrebom z nečakinjama gospoda brata in je stala na pokopališču nasproti vas.«
»Nisem pazil.«
»Mala temnolaska.«
Filip je poskočil, ko da bi ga pičila kača.
»Katera mala temnolaska?« V njegovem glasu je zvenelo nekaj kakor jeza. ,Mala temnolaska” je bila zapisana v njegovem spominu kot lepo, temnolaso dekle, ki je nje sliko pred dobre pol ure opazoval na materini mizici.
Služabniku se kajpak še sanjalo ni, kaj se godi v gospodovi duši.
»Gospod, bili ste tako žalostni, da niste ničesar videli in ničesar slišali.«
K rojstvu holandske princese: v Amsterdamu so pred kraljevsko palačo roj-
Neki nemški naravoslovec je prinesel iz pragozdov Sumatre tole veliko rastlino, ki je na veliko začudenje vseh začela takoj evesti, dočim domačini to le redko dožive. Listi te rastline so dvakrat tako veliki kakor odrasel človek.
Ne vem, ali sem hodila v prvi ali
V	drugi razred. Nekega dne sem ne-sla očetu kosilo v tovarno. Pred tovarno je neka ženska prodajala češ-nje. Poželjivo sem jih gledala, tako rada bi vsaj eno poskusila.
No pridem s kosilom k očetu, ga Prosim, naj mi da denar za češnje. Pogledal me je tako žalostno, da tega nikoli ne pozabim. Rekel mi je, da nima, a še sem ga prosila in preiskal je vse žepe in našel v telovniku vinar; zanj ne bi ničesar dobila. Žalostna in jezna sem za prvim oglom vrgla vinar stran in odšla domov.
Toda v srcu me je nekaj zabolela in bolelo me je vselej, kadar sem s a spomnila na to.
In bolj kakor takrat me boli zdaj, ko tudi mene prosi moj otrok, naj mu kupim češenj, pa mu jih ne moram. Le žalostno ga gledam. Ne moram jih kupiti, saj je moj mož dela-vac, kakor je bil priden delavec tudi
moj oče.
A. K.
moje prve počitnice
Ker sem napravila malo maturo z Zadovoljivim uspehom, so mi starši obljubili, da bom šla na počitnice v Belo krajino. Nestrpno sem čakala dneva odhoda. Končno je le prišel. Po dolgi vožnji, ki pa ni bila brez čarov, sem prišla v deželo sonca, v Belo krajino.
Odslej se je začelo zame nepozabno, neskrbno življenje. Topla Kolpa, ki ob njej ropočejo mlini in pojo Pesem o rumenem klasju, veselju in Pridnih rokah Belokranjcev, se mi je najbolj prikupila. Vendar mi je bilo včasih na vodi preveč tiho in skrivnostno. Zašla sem na polje, med mlada dekleta z rdečimi rutami na glavah; pridno so žele. Tu je bilo vsega dovolj: vriskov, petja in smeha. Kmalu sem tudi sama znala žeti in dobro mi je šlo delo od rok. Ob večerih sem hodila z otroki na pašo, kjer smo pekli gobe golobače, krompir in koruzo. Nabirali smo tudi lešnike, ki so že takrat zoreli.
Hitro, prehitro je mineval čas. Vrniti sem se morala v Ljubljano. Žalostna sem bila, a odšla sem z zavestjo, da se še vrnem in navdušim tudi druga srca za ta prelepi, skromni kotiček slovenske zemlje.
Marija Dereanijeva
ngleška filmska igralka Anna Neagle- ( va, slikana v Hollywoodu, kamor je ipotovala, ko so končali film o Edithi aveliovi, angleški nesmrtni bolniški stri in mučenici, ki so jo Nemci med 'etovno vojno usmrtili. Njeno vlogo filmu je igrala igralka, ki jo vidite na gornji sliki.
Lesene cokle so postale spet največja moda na peščini in tako je oživela stara obrt, ki je bila že na zatonu. Na sliki vidimo starega švedskega cokiarja, ki ima v svoji delavnici dela čez glavo.
Kako je dobra ideja
pomagala umetniku do denarja
Morda ste to ljubko anekdoto že kdaj slišali, toda najbrže vam ne bo škodilo, če jo boste brali še enkrat. Prav zanesljivo jih je pa mnogo, ki je še nikoli niso ne slišali in ne brali, ti jo bodo torej prebrali še z' večjim zanimanjem.
Pisatelj francoskih napetih romanov v nadaljevanjih Pomson je neki večer sedel v kavarni s slikarjem Miletom.
»Poslušaj Pomson, ali hočeš, da skupaj odpotujeva na počitnice v Bologno?«
»Kajpak,« je odvrnil Pomson, tako pogosto je bil v denarnih zadregah, del mu je bilo tovanševo vprašanje skoraj nerazumljivo. »Pa ne da bi bil j zadel glavni dobitek?«
»Tisto ne, toda davi sem stavil s svojim stricem, da bo baronica v tvo-j jem romanu živa ušla iz rok strašnih roparjev. Stric pa pravi, da ni več rešitve zanjo. Ali jo bodo torej umorih ali se bo rešila?«
»Je že mrtva,« odgovori avtor napetega romana. »Nekdo jo je petkrat sunil z nožem.«
»Torej ni nobene možnosti več, da bi oživela?«
»Izključeno!«
»Torej ne bova mogla na počitnice, kajti moj stric je dobil stavo.«
»Kako visoka je pa vsota, ki sla zanjo stavila?«
»Dvajset louisdorov!«
»Vraga! Potlej moramo to nesrečno baronico spet oživiti. Takoj moram v tiskarno, moida nadaljevanja še niso natisnili ..«
In drugi dan si v romanu bral, da so zdravniki le z največjim trudom, rešili življenje nesrečni baronici.
Dan nato sta prijatelja odpotovala na donust v Bologno.
Soodobi se...
iiisei ati uesei ato
V šoli smo se učili po tempu: ,Ena, dve, tri‘, in že je moralo biti vse urejeno. Ni nam kazalo drugega, ko da smo se sprijaznili s šolskim tempom in delali, kakor je ukazoval gospod učitelj.
V življenju je le malo, prav malo drugače. Vsekako je skoraj vselej še nekdo nad nami, pa bodisi, da je to ,gospod šef* ali samo kakšen, ki je že ,pred nami' na lestvici življenja. Potlej je nad nami še nešteto malenkostnih zoprnosti, ki jih življenje prinaša s seboj, kakor prinaša velika reka umazanost in blato. Ob takšnih stvareh je pač treba pokazati prijazen obraz, čeprav bi se rajši kislo držali.
Ali ni bolje, da pokažete prijazen obraz, če morate posoditi prijatelju kovača. Tudi, če bi še kislo držali, bi ga
Tole prebereš
===== t/ eni minuti =====
V	tej minuti...
...izdelajo v Zedinjenih državah dve kolesi. V Ameriki izdelajo torej zdaj več koles kakor kdaj koli preje od leta 1899.;
...pridelajo v Južni Ameriki 350 kil ječmena;
... Prehodijo vojaki povprečno osemdeset metrov;
... potroši ,L’inteligence Service*, tajna angleška policija, povprečno 108 dinarjev;
...izvozi Francija veliko količino kemičnih in formacijskih izdelkov. Zanje dobi 6 milijonov dinarjev; ......
...ustroje na Japonskem tri kože morskega volka ali lososa in jih uporabljajo kakor usnje. Japonci so namreč začeli posnemati Nemce v izrabljanju nadomestnih snovi ali dodatkov in sintetičnih proizvodov. Prav tako nadomestijo kovino s celuloidom in porcelanom. Takšne kovine izdelajo za 355 dinarjev na minuto;
...izvozi Francija za 300 dinarjev finih biserov;
In minuta je minila.
Bernard Shaw ne sprejema gnjati
Neka skupina ameriških potujočih igralcev ima že sedem let navado, da poleti prireja po deželi gostovanja, in sicer za zameno. Igralci igrajo po deželi in za plačilo vzamejo vsakovrstno blago. Pa tudi sami plačujejo svoje obveznosti v naturalijah.
Sistem plačevanja v naturalijah se je doslej čisto dobro obnesel. To poletje gostuje družba, ki živi od na-turalij farmarjev, v Abingdonu v severnoameriški državi Virgin!. Avtorja odigranih gledaliških iger, Noela Co-warda in Roberta Sherwooda, so že obvestili, da bosta dobila svoj avtorski delež v obliki virginske gnjati.
Samo pri Bernardu Shawu so morali napraviti izjemo. Shaw je sicer dovolil igrati v Abingdonu svoje delo »Pygmalion«, vendar je pa družbi takoj brzojavil: »Vegetarijanec stop ne jem gnjati stop sprejmem špinačo.«
stvo male princese naznanili posebni klicarji v slikovitih starih nošah.
TihnsUi iiksiUbvt =====
CHAPLIN CHARLIE: prišel v Holly-wood na priporočilo neke igralske agencije pred 30 leti. Bil je že trikrat oženjen: prvič z Margito Harrisovo, drugič z Litto Grayevo, z njo ima tudi dvoje otrok, tretjič s Pauletto Godar-dovo. Vsak teden menja številko svojega telefona, ker hoče imeti mir pred občudovalci. ,Težak* nekoliko milijonov dolarjev.
COLBERT CLAUDETTE: po rodu Francozinja, s pravim imenom Lny Chochuan. Najprej poročena z Nor-bertom Forsterjem, ločena in vdrugič poročena s hollywoodskim zobozdravnikom Pressmannom. Zdaj ima 32 let.
COOGAN JACKY: nekdanji mladostni soigralec Charlieja Chaplina. Njegova mati je zapravila vso njegovo plačo in zdaj mu ni ničesar ostalo. Poročen z Betty Grableovo.
COOPER GARY: najprej cowboy, potlej igralec v indijanskih filmih. Simpatičen in pameten človek. 2e dolgo oženjen z nekdanjo igralko Sandro Shawowo.
CRAWFORD JO AN: ima 34 let. Bila je vse: plesalka, manekenka, model za fotografiranje aktov in natakarica v newyorških dancingih. Zdaj velika filmska zvezda. Sprva žena Douglasa Fairbanksa mlajšega, nato Franchota Tona, zdaj živi sama. Njena r.ajno-vejša barva las je oranžna.
DANIELS BEBE: plesalka in igralka, zelo slavna pred 15 leti. Zdaj ne igra več. Pred dvema letoma je spet poskušala srečo na platnu, toda ni
uspela. Njeni možje so bili: Harrold Lloyd, Ben Lion in atlet Pedock.
DAWIS BETTE: največja hollywood-ska tragedka. Bila je žena dirigenta Harmana. Ločena. Zdaj ljubi Georgesa Brenta.
DAWIS MARION: po rodu je Grkinja in pravijo, da je njero pravo ime Dugas. Bilo ji je 25 let, ko se je spoznala s Hearstom, kraljem ameriškega tiska. Kljub temu, da je propadel, je še zmerom njegova prijateljica, štiri nezakonske otroke ima z njim in stanujeta v lepi vili v Santa Moniki, na obali Tihega Oceana. Z njegovo podporo je bila še pred kratkim najvplivnejša igralka ameriškega filma. Zdaj se Hearst stara in Marionina zvezda bledi.
DEL RIO DOLORES: je po rodu Mehičanka. Nenavadno lepa ženska. Poročila se je s Cedrikom Jibonsom, najslavnejšim dekoraterjem v Holly-woodu.
DOUGLAS FAIRBANKS: pred 25 leti najpriljubljenejši ameriški igralec. Najprej je bil oženjen z neko strojepisko, od nje ima sina Douglasa mlajšega. Pozneje dolgo i>oročen z Mary Pickfordovo. Pred leti se je ločil od nje in se poročil z lady Echlyjevo. Zdaj mu je 56 let.
redko dožive. krat tako veliki
DOUGLAS FAIRBANKS MLAJŠI: znani filmski ljubimec. Najprej oženjen z Joan Crawfordovo, ločil se od nje in nekaj časa flirtal z Marleno Dietrichovo. Pred kratkim se je pa poročil z neko bogato meščanko.
Nadaljevanje prihodnjič.
&ced 25 leti...
Kronološki pregled dogodkov po sarajevskem atentatu Po podatkih iz diplomatskih arhivov Nadaljevanje
17. avgusta
Umik nemških čet v Vzhodni Prusiji.
Bitka na Ceni med Suhcem in Ložnico. Po 3 dnevnih bojih (17.—19 ) ?e Avstrijci v paničnem begu umaknejo čez Drino.
Belgijska vlada se preseli iz Bruslja v An. vers.
18. avgusta
Ruska generala Brusilov in lluskij začneta ofenzivo v Galiciji.
19. avgusta
Nemci zasedejo Louvain (Li>\ven) v Belgiji.
Rusi potolčejo Nemec pri Gumbinnenu v Vzhodni Prusiji (19.—20.).
Konec eerske bitke. Avstrijci se umikajo na mejo.
20. avgusta
Nemci zavzamejo Bruselj. Poraz Francozov
Loreni.
Rusi prodirajo proti Komgsbergu v Vzhod* Prusiji in Lvovu v Galiciji.
Smrt papeža Pija X. (v noči z 19. na 20. avgusta).
21. avgusta
Nemci začno obstreljevati trdnjavo Namur (Belgija).
Rusi vdro pod poveljstvom generala Samsonova v okraj Allenstein (Zahodna Prusija). Avstrijci prekoračijo rusko mejo v dolinah Sana in Tanjeva.
22. avgusta
Poraz francoske armade v Ardenih. Nemci vkorakajo v Lunčville.
General Hindenburg prevzame vrhovno poveljstvo nemške vzhodne vojske namesto generala Prittivitza, Ludendorff pa postane šef njegovega generalnega Štaba.
23. avgusta
Nemci zavzamjo Namur. Francozi in Angleži se umikajo na vsej fronti.
Avstrijska generala Danki in Auffenberg premagata 4. in 5. rusko armado. Rusi se umaknejo proti vzhodnemu delu reke Bug. Ruska zmaga pri Frankenauu v Vzhodni Prusiji.
Japonci napovedo Nemčiji volno ln začno blokirati Tsingtau.
Naš Kotiček
SPOMINI
morali odriniti. Toda če se držite prijazno, si boste pridobili sloves vse razumevajočega človeka, če boste pa vselej kazali kisel obraz, vas .bodo proglasili za skopuha.
Vsakdo naj se sam odloči: kislo ali veselo?!
f.oopera mundi
Gospod S ubit o ...
... in nedeljsko veslanje
Stanislavski
in njegovo gledali&e
Pred kratkim so v Rusiji obhajali obletnico smrti ustanovitelja Moskovskega umetniškega gledališča. Ob tej priložnosti prinašamo članek izpod peresa njegovega učenca N. Evrejnova, zda-njega režiserja v Parizu.
Vse svoje življenje je Stanislavski v gledališču iskal resnico, naravnost v igri, iskrenost in življenjsko pristnost. Namesto da bi uporabljal poslikane kulise, je sestavljal cela stanovanja in hiše s pravimi vrati, okni, tla so bila pa oder. Namesto pripomočkov in običajnih potvorb je uporabljal pravo pohištvo in okraske. Stole in naslonjače je postavil tako proti dvorani, da so si gledalci po njih obrnjenih hrbtih in naslonjalih mislili četrto steno, ki jo na odrih navadno pogrešamo. Poleg tega je še s projekcijskim aparatom projiciral okenske okvire, zavese, cvetlične lončke in sence mimoidočih ljudi na sobna tla. Da je bila iluzija ruske vasi popolna, je iz papirja napravil celo vaško blato. Za zgodovinske igre so napravili cele arheološke ekskurzije in dali predstavam moskovskega umetniškega gledališča pogosto značaj prave razstave.
Pri prvih predstavah Čehovih dram na prelomu našega stoletja, so prekosili celo pričakovanja naturalistov. »Pri teh predstavah mora igralec, sledeč globoki duševni žili, ,biti', to se pravi živeti, v resnici obstojati.« (Stanislavski v biografiji »Moje življenje v umetnosti«, str. 380). Življenje namesto igre, dejstvo namesto videza sta postala za zmerom ideal moskovskega umetniškega gledališča. »Protestiramo,« je napisal Stanislavski, »proti staremu načinu igranja, proti potvorjenemu patosu, deklamaciji, proti .zvezdam', ki so uničile ansambel. Borimo se proti vsakršni prenapetosti v gledališču, pa naj se kaže kjer koli, v igri, inscenaciji, dekoraciji, oblekah, interpretaciji itd.« Stanislavski je sam priznal, da je začel »v gledališču sovražiti gledališče«, in da v njem išče »živo, resnično življenje«. »Gledališče je moj sovražnik« — podobnega priznanja zanesljivo poprej nihče še ni slišal iz ust igralca. Seveda se je Stanislavski boril samo proti vsem potvorbam v gledališču in ne proti »sceničnosti« v najboljšem pomenu besede.
Ko je Stanislavski nekoč v vlogi starega generala odločno prijel za kljuko pri vratih, je ugotovil, da je zlomljena. Kaj zdaj? Ali naj pokliče na pomoč režiserja, dekoraterja, re-kviziterja? To bi pomenilo pokvariti vlogo. Stanislavski je iz neprijetnega dogodka napravil višek umetniške zmožnosti. Ne da bi se podvizal, je začel peti neko pesem in je popravil škodo, pri tem pa podal celo vrsto karakterističnih črt človeka, ki ga je predstavljal: njegovo našopir-jenost in oblastnost, njegovo puhlo zavedanje samega sebe in naposled njegovo brezdelje.
S tem, kar je dosegel v svoji pr-
vi	dobi ustvarjanja, pa še ni bil zadovoljen in kmalu smo slišali o njem nadaljno samokritiko: »Počasi se privajam mehaničnemu ponavljanju mehaničnih znakov tistih čustev, ki mi manjkajo. Da se zdim živčen in prenapet, se osorno obračam; da se zdim naiven, zavedno in namenoma prav otročje začudeno pogledam — zunanja znamenja občutkov, izrazi doživljajev, ki jih v notranjosti ne občutim, in dejanj, ki jih ne doživim. Va vadil sem se že, da od ene predstave do druge že ugotovljene tehnične hibe mehanično ponovim; pri igralcih tudi spomin mišičevja naredi svoje in še utrdi to navado.«
Zdaj si je Stanislavski postavil za dramatično umetnost izredno važno vprašanje: »Kako bi se človek izognil izumetničeni vlogi, duševni odrevenelosti, samoob vladan ju igralsko priučene šablone in samo na zunaj popolne izurjenosti?«
Po dolgoletnem, trudapolnem iskanju je Stanislavski našel odgovor najprej v tem, da je primerjal »igralski občutek« na odru, ki je zaradi zakrknjenega potvarjanja napete igre škodljiv, in »ustvarjalni občutek«, ki da igralcu jamstvo pred okrnjenostjo in telesno svobodo, to se pravi, pomaga mu premagati napetost mišic, ki spremlja igro ored gledalci. »Igralski« občutek pomeni po Stanislavskem tisto stanje človeka na odru, ko mora »pokazati to, kar v svoji notranjosti ne občuti«. »Ustvarjalni« občutek je pa »stanje, ki v njem igralec koncentrira vso svojo duševno in fizično naravo«. Stanislavski je torej skušal doseči »ustvarjalni« občutek. Rešitev vprašanja je videl v »scenični resničnosti«, to se pravi v razmerju igralca do njegove okolice na odru (dekoracije, rekvizitov itd.), ko da bi bilo vse to najrealnejša resnica. V razvoju občutka te resničnosti pri igralcu, te »imaginarne resničnosti«, je videl Stanislavski naposled pot za dosego »ustvarjalnega« občutka. Tako je ugotovil, da je po-
Nadaljevanje v 5. stolpcu
Snežna kraljica
53
Grajske stene so bile iz snežnih zametov, okna in vrata iz hladnih vetrov, na stotine dvoran je bilo v gradu, vse takšne, kakor jih je bil napravil veter.
kavi, kjer bi se pogovorile bele gospodične lisice; prazno, veliko in hladno je bilo v dvoranah Snežne kraljice.
Severna luč je bila tako ostra, da si jo lahko videl, če je bila prav visoko ali pa prav nizko.
ljica je s poljubi vzela z njega ves mraz, in njegovo srce je bilo podobno ledeni grči. Hodil je sem in tja, vlačil na kup ostre kose ledu, ki jih je na vse mogoče načine polagal drugega k
54
Zlagal je takšne oblike, da so nastale pisane besede, toda nikoli ni mogel sestaviti besede, ki jo je prav tedaj hotel, besedo »večnost«; in Snežna kraljica mu je rekla: »Če boš znal sestaviti to besedo, boš svoj gospod, jaz ti bom pa podarila ves svet in še nove drsalke.« Pa ni mogel tega napraviti.
»Zdaj bom odhitela v tople dežele,« je rekla Snežna kraljica. »Peljala se bom tja in pogledala v črne železne lonce!« To sta bili gori Etna in Vezuv, kakor jima pravijo, ki sta bljuvali ogenj.
v grad. Tu so pihali rezki vetrovi. Ona je pa zmolila večerno molitev in tedaj so se vetrovi polegli, kakor bi bili postali za-
Največja je segala več milj daleč, in vse je osvetljevala jarka severna luč. Bile so tako velike, tako prazne, tako ledene, hladne in lesketajoče se. Nikoli ni bilo tu posebnih zabav, niti kakšnega majhnega medved-
Sredi praznih neizmernih dvoran je bilo zamrzlo jezero, ki so je bilo razletelo na tisoč koscev, toda vsak košček je bil drugemu tako podoben, da je bil vsak zase prava umetnina. Sredi tega jezera je sedela Snežna kraljica,
drugemu, da bi iz njih kaj sestavil, kakor če imamo mi majhne lesene ploččice in jih sestavljamo v razne oblike. To imenujemo kitajsko igro. Tudi Karel je tako sestavljal razne oblike,
»Nekoliko ju bom pobelila, ker se jima to prav lepo prilega, in razen tega bo to dobro delo citronam in grozdju!«
Po teh besedah Je Snežna kraljica odletela, Karel je pa ostal čisto sam v široki, veliki
spani; in stopila je v velike, hladne, prazne dvorane.
Zagledala je Karla, spoznala ga je, planila k njemu in ga ob-
jega plesa, kjer bi bil vihar lahko igral, severni medvedje bi pa hodili po zadnjih nogah in pri tem kazali, kako se znajo lepo vesti. Nikoli ni bilo tu majhnih družb s prepiri in pretepi. Nikoli klepetanja pri
kadar je bila doma, in si je lahko rekla, da sedi na ogledalu razuma, in da je ta edini in najboljši na svetu.
Mali Karel je bil ves sinji od mraza, da, skoraj črn, toda tega ni niti opazil, kajti Snežna kra-
najbolj učene; to je bila ledena igra razuma.
Slike so se mu zdele kar imenitne in strašno pomembne. Temu je bilo vzrok stekleno zrnce, ki ga je imel v očeh.
prazni ledeni dvorani, gledal kose ledu in mislil in mislil, da je kar pokalo v njem. Ves tih in trd je sedel, kakor bi bil zmrznil.
Tedaj se je zgodilo, da je mala Marjetica stopila skozi vrata
jela, trdno ga je prijela in vzkliknila:
»Karel, ljubi, mali Karel, vendar sem te našla!«
Nadaljevanje' iz 1. stolpca leg iskane resničnosti v gledališču tudi resničnost gledališča samega.
Kot zagovornik resničnosti v umetnosti kajpak Stanislavski ni hotel ničesar slišati o Goethejevi trditvi, da je umetnost umetnost zato, ker pac ni resničnost.
Stanislavski je igralcem zapustil nekaj, kar jim ni zapustil Goethe po svojem 251etnem delu kot ravnatelj, dramaturg in režiser Wei-marskega gledališča; popoln, do potankosti dokazan sistem prenovljene dramatske umetnosti, sistem, ki ga je ustvarjal več kot četrt stoletja. To je Stanislavskijeva metoda igranja, ki igralcu daje možnost, ustvariti osebnost svoje vloge, predstaviti pa tudi življenje njene duše in jo naravno in v lepi umetniški obliki vtelesiti na odru.
Angleški red hlačne podveze
Red hlačne podveze, ki je z njim angleški kralj Jurij VI. pred kratkim odlikoval Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, je najvišji, najstarejši in hkrati najčastnejši red na svetu. Za Angleža predstavlja največjo čast, ki jo sploh more doseči. Samo v izjemnih primerih podeli angleški kralj v znak svojega osebnega spoštovanja red hlačne podveze tujim vladarjem in članom kraljevskih rodbin.
Red hlačne podveze ima dolgo in zanimivo zgodovino. 18. januarja 1344 ga je ob svojem drugem pohodu na Francosko ustanovil angleški kralj Edvard III. in z njim odlikoval svoje najboljše vojskovodje, ki so ga spremljali na pohodu. Edvard in. je bil namreč pretendent na francoski prestol. Na pohodu v Francijo je izbral za znak reda modro barvo, ki je bila tedaj barva francoskih kraljev. Tudi motto reda je francoski: »Honi soit qui mal y pense.« (»Preklet naj bo, kdor misli o tem slabo.«) Zgodovinarji razlagajo ta motto takole: Preklet naj bo tisti, kdor misli slabo o pohodu na Francosko in pretendenci kralja Edvarda III. na francoski prestol.
Skrivnostne besede in nenavadna oblika reda sta dali snov za zelo priljubljeno legendo, ki še zdaj kroži po Angleškem. Legenda namreč pravi, da je Edvard III. na nekem dvornem plesu plesal z lepo grofico. Med plesom je pa grofici padla na tla hlačna podveza. Uslužni kralj je podvezo pobral in si jo privezal pod koleno leve noge. Ko je pa opazil, da je kraljica ljubosumna, je vrnil podvezo grofici in ji dejal: »Honi soit qui mal y pense.«
Zaščitnik tega visokega reda je sveti Jurij, zato je kapela svetega Jurija v Windsoru božji hram nosilcev reda hlačne podveze. V njej ima vsak svoje določeno mesto. Na dan sv. Jurija se vsi vitezi reda zberejo v tej kapeli.
Sprva je bilo lahko samo pet in dvajset »vitezov spremljevalcev najplemenitejšega reda hlačne podveze«. Nosilci reda hlačne podveze smejo postati le angleški kralji in njihovi moški prestolonasledniki. Kadar je kakšno mesto prosto, šest vitezov v kraljevem imenu izbere novega viteza. Pozneje je kralj dobil pravico podeljevati red tudi tujcem, a za to podeljevanje ni nobenega omejenega števila.
Hlačna podveza je iz temnomodrega baržuna, uvezenega z zlatom; vitezi jo nosijo pod kolenom leve noge. Samo kralj in kraljica jo imata privezano okrog leve roke. Znak reda izpopolnjujeta še zlata verižica, ki se zdi kakor; bi bila briljantna, in medalja svetega: Jurija. Ob velikih svečanostih, kakor na primer ob kronanju, so vitezi reda oblečeni v posebne uniforme s krasnim dolgim ogrinjalom temnomodre barve. Na ogrinjalu je na levi prsni strani pritrjena srebrna zvezda s1 osmimi rogljiči in e majhno podvezo v sredini. Kadar kdo izmed vitezov: umre, vrnejo znake reda kralju.
Razen angleškega kralja in kraljice so med angleškimi vitezi reda hlačne podveze vsi trije kraljevi bratje, vojvoda Windsorski, Gloucesterski, Kentski ln še nekaj drugih vojvod. Samoi pet živečih državnikov nosi na j višji: red angleške krone, med njimi lord Halifax in lord Baldwin, ki je bil zadnji odlikovan z redom hlačne podveze. Lord Halilax je prejel odlikovanje hlačne podveze, ko je bil indijski podkralj.
Red hlačne podveze imajo izmed tujcev razen Nj. Vis. kneza namestnika Pavla še japonski cesar, vladarji Italije, Belgije, Švedske, Norveške* Grčije, Romunije in Danske.
Nosilci reda hlačne podveze so med seboj »bratje«.
Nadarjenost je dedna
Po raziskovanjih profesorja Pecla z Dunaja imajo nadarjeni starši po večini nadarjene otroke. Profesor Peci je proučeval 100.000 otrok, otrok 2.600 zakonskih parov. 70 odstotkov otrok je bilo nadarjenih, če sta bila oče in mati nadarjena. Samo trije odstotki otrok iz takšnih zakonov je bilo malo nadarjenih. če sta bila oba roditelja malo nadarjena, je bilo 60 odstotkov njihovih otrok prav tako malo nadarjenih, a samo 5,4 odstotka nadarjenih.
Pri teh raziskovanjih je šlo v *1*T-nem za splošno nadarjenost, ne glede na nadarjenost za posamezne stroke.
(»Der .neue Tag«, Praga.)
SKUP
Afarrc tf/bfer.
7. nadaljevanje
. Anthony je izpustil roko. Zdaj se Je spet smehljal in prijazno je rekel;
,'»Že dobro, dragi prijatelj. Tudi jaz ne maram mesečine. Veš kaj, Pojdi z menoj. Ali imaš rad čaj in Potico?«
, Tom je bil spet čisto pomirjen ® se je blaženo režal. Anthony je odvedel svojega gosta skozi zadnja vrata v gostilno. Prav tedaj, ko sta Pnsla tja, je velika ura v veži bila štiri.
Tudi starinska ura v mračnem kotu Dollboysove sobe je bila štiri. s°ba je bila čista in spodobno opremljena, toda vse je dišalo po ?atohlem, kakor v sobah, kjer nih-Ce ne stanuje. Zelo hladno je bilo; zunaj se je že temnilo.
Flood se je še tesneje zavil v sv°j plašč. Ni hotel preveč vidno Pokazati, da se trese od mraza. pfed njim na mizi je ležala zapis-mca in od mraza posineli prsti njegove desnice so stiskali svinč-j}1*. Njemu nasproti je sedel majcen, čokat možak, ki bi mogel n»eti prav tako pet in trideset kakor petdeset let. Možak, čigar od sonca porjaveli obraz ni bil ne trd ne prijazen, ne pameten ne ne-U-Hien, ne zanimiv ne dolgočasen. £0egove sinje oči so imele majhen odtenek škriljastosive barve in nje-Sova navada, da jih je imel zmerom odprte, tako da se trepalnice skoraj videle niso, je bilo menda ^ino, kar se je utegnilo zdeti zanimivo. Njegova obleka je bila Prav tako neznačilna kakor on sam. Ni bila ne obleka kmeta, ne Posestnika, pa tudi ne podeželskega štacunarja. Tudi način njegova govorjenja ni bil ne vljuden ne surov, ne počasen ne nervozen.
Skoraj celo uro je ostal Flood v tej sobi in ena ura je bila tudi cas, ki si ga je bil odmeril. Za-Pjsal je še poslednje besede in za-Pisnico zaprl. Z vljudno prijaznostjo je končal pogovor:
, »Lepa, lepa hvala, gospod Doll-ooys. Zelo mi je žal, da sem tako dolgo zlorabljal vaš čas. Res ste bili hudo prijazni!«
še enkrat je preletel zapiske v svoji zapisnici in zadovoljno prikimal. »članek bo imeniten, številka 3 v naši seriji .slavnih procesov iz perspektive prič*. Ko bo glavni urednik dobil članek, vam bo poslal ček, gospod Dollboys, na to se lahko zanesete. Tako okoli petdeset funtov vam bo vaša prijaznost že prinesla,« Prisrčno domače se je smehljal; ta Flood je pa res Prijazen in pri tem tako imeniten gospod!
Dollboys je nekaj zagodel, kar ni bila ne beseda ne mrmranje. Nekaj časa se je presedal po stolu kakor človek, ki bi rad koga spravil iz «iše, pa noče biti nevljuden.
Flood je takoj vstal. Tudi Doll-boys je vstal in odvedel obiskovalca skozi temno, ledeno vežo. Poslovil se je od njega. »No, lepo, gospod. Veseli me, da bova oba imela kaj od tega obiska. Sicer ne razumem, za kaj prav za prav gre...«
Flood se je z vljudnim očitkom nasmehnil. »Nikarite no, gospod Dollboys! Saj ste vi vendar glavna priča. In edini, ki nima same slame v glavi, kakor se mi zdi.«
Senca nasmeška je šinila čez Dollboysov brezizrazni obraz. Priznal je: »To bi pa utegnili prav Imeti.«
»Seveda, seveda, gospod Dollboys. Se enkrat, najlepša hvala!«
Dollboys je ostal med vrati svoje hiše in gledal za Floodom. Ta je Pa s prožnimi in odločnimi koraki stopal proti svojemu malemu avtu. Potem je zdajci obstal kakor človek, ki se je spomnil nečesa važnega; napravil je še nekaj korakov Proti avtu, toda stopal je počasi in Videlo se mu je, da se obotavlja. Prizor je bil odlično odigran.
Zdaj je Flood že prišel do avta; odprl je vratca, se pripravil, da bo vstopil, a se je premislil, vratca spet zaprl, se odločno obrnil in se Vrnil k odprtim vratom, kjer je še zmerom stal Dollboys. Nekaj časa se je resno z njim pogovarjal. Dollboys je dvakrat prikimal, toda na njegovem lesenem obrazu se ni pokazalo nikakšno prenenečenje.
»Mislil sem sl, da vam bom izkazal uslugo, če vas na to opozorim,« je končal časnikar svoj kratki govor.
Dollboys je spet prikimal. »Res sem vam zelo hvaležen, gospod.«
»Toliko potrpljenja ste imeli z menoj, dragi gospod Dollboys! Usluga je usluge vredna.«
Spet se je obrnil, da bi šel. »Zdaj boste vsaj vedeli, kako je s tem človekom, če pride k vam. Torej še enkrat — do svidenja!«
»Lahko noč,« je dejal Dollboys.
Floodov avto je oddrdral po razkopanem kolovozu. Ko je prišel na glavno cesto, je zdrvel z divjo naglico. Sele na polovici poti proti vasi je Flood zmanjšal hitrost in oprezno zavil na ozko stransko pot. Medtem se je že stemnilo. Vozil je kakšnih sto metrov, ko mu je pri-
NA PRAGU SMRTI
K
I
M
I
N
N
I
O M
N
ANGLEŠKI NAPISAL P H. MACDONALD
šel nekdo naproti; visok, v usnjen plašč zavit možak.
»Stoj!« je vzkliknil Dyson.
Avto je obstal. Flood je pomolil glavo skozi okno in zagodel:
»Ali si že tu? Lepo. Kje imaš pa motor?«
Dyson je pokazal za živo mejo, ki se je v temi komaj še videla. »Tu zadaj. Ali si govoril z njim?«
Flood je prikimal.
»Ali je vse v redu?« je vprašal Dyson.
»Imenitno je šlo. Skrbno sem ga obdelal, še celo nekaj pravih zapiskov sem si napravil, in tako dalje. Zdaj že sanja, da bo postal imeniten pisec v .Viktorijinem Magazinu*, in...«
»Ne klepetaj toliko! Kakšen pa je?«
Flood se je zarežal. »Nekoliko vljudnejši bodi, če smem prositi, cenjeni tovariš. Gospoda A. C. Doll-boysa sploh ni, tako rekoč, še nikoli nisem videl tako brezbarvnega, neosebnega človeka. O procesu mi je brez obotavljanja povedal vse, kar sem hotel. Takšne odkritosti brez vseh pridržkov še nisem videl!«
»Dobro! In dalje?«
»Kakor sva se bila dogovorila, sem te tako natanko popisal, da te bo spoznal na kilometer daleč. Torej, ti si najtečnejši, najneprijet-nejši, naj brezobzirne jši kriminalni reporter, ki je kdaj prenašal svojo debelo kožo po zemlji. Vse težavne zločine zadnjih let si sam razpletel. Zločince oblije mrzel pot, če le slišijo tvoje ime. Pišeš se pa — čeprav boš najbrže drugače povedal — Marable. Danes sem te videl, ko si se potikal po okolici, in premišljal sem, kaj prav za prav tu počneš. Morda je tvoja navzočnost kaj v zvezi z umorom Blackat-terja. Skratka, tvojega prijatelja A. C. Dollboysa sem nujno posvaril, naj se ne spušča s tabo v pogovor, ker si... «
»Dovolj.« Dysonova roka v usnjenih rokavicah je odmahnila.
»Pojdi torej na delo. In pošteno mu zakuri pekel.«
Dysonov obraz se je spačil v re-žaj, ki naj bi bil nekaj podobnega kakor smeh. Flood je sedel v avto in previdno peljal nazaj. Dyson se je obrnil proti živi meji, kjer je imel svoje motorno kolo.
Ko je odbila ura pet, je Doll-boysova hiša doživela to popoldne še drugo presenečenje. Kokotaje so se razbežale kokoši. Z blazno naglico je pridrvelo motorno kolo po ozkem kolovozu in obstalo pred hrastovimi vrati.
Dyson je planil z njega in z vso silo potrkal s težkim, železnim tol-kačem na vrata, še preden je dvignil avtomobilske naočnike na usnjeno čelado.
Ni še nehal trkati, ko so se že vrata na stežaj odprla.
»Kaj, hudiča!«... je začel Doll-boys. Zdaj njegov obraz ni bil več brezizrazna l'rinka, ki jo je videl Flood. Morda je bila še zmerom krinka, toda kazal je leden gnev. Potem je takoj izginil jezni izraz z obraza, kakor bi ga bil zbrisal z gobo. Obraz je postal spet miren in brezizrazen.
Iz ust pod avtomobilskimi naočniki je prišel rezek glas. »Gospod Dollboys? Jaz sem Dyson. Časnikar. Nekaj besed bi rad z vami govoril. Ali kaj utegnete?« Dysonova roka je dvignila avtomobilske naočnike. Pod njimi so se pokazale predirljive, temne, z roženimi naočniki pokrite oči.
Dollboys je zastrmel v nenavadnega obiskovalca. Njegove na stežaj odprte oči so bile kakor brez trepalnic. Nedvomno, to je možak, ki ga je bil opisal ljubeznivi gospod Flood. Dollboys je rekel:
»Ne verjamem, da ste Dyson. Slišal sem že o vas. Marable ste.«
časnikarjeve tanke ustnice so se spačile v reža j. »Mogoče. Nekaj besed bi rad z vami Spregovoril. Ali utegnete kakšno minuto?«
»Ne!« je dobil v odgovor. Vrata so se zaloputnila pred Dysonovimi očmi.
Spet se je reporter nasmehnil. Zabaval se je. Dolgo minuto je opazoval hišo. Le eno okno je bilo razsvetljeno. Dyson je videl, kako je neka roka za njim oprezno odmaknila rob zastora. Nekaj se je tam premikalo, časnikar ni z ničimer izdal, da je videl to kretnjo, ampak je nalašč skomignil z rameni in se obrnil k svojemu vozilu. Trenutek nato se je iznova oglasilo razburjeno kokodakanje kokoši.
četrt ure pozneje se je Dyson bližal zadnjemu vhodu v hišo. Pritisnil je na kljuko in tiho vstopil. Skozi priprta vrata je silil sij luči. Dyson je snel avtomobilske naoč-
nike in čelado, se splazil k vratom in jih do kraja odprl, brez šuma. Smuknil je čez prag in prišel v veliko, s kamnitimi ploščami obloženo kuhinjo. Na ognjišču je plapolal ogenj. Na sredi je bila lesena miza, za njo sta pa sedela neki moški in ženska pri večerji. Možak je bil Dollboys; sedel je s hrbtom proti vratom.
Iznenada je žena opazila časnikarja, planila kvišku ln pri tem prevrnila stol, ki je na njem sedela. Bila je stara, velika in suha; iz njenega nagubanega obraza so strmele v vsiljivca preplašene oči. Prijela se je z roko za srce. Niti govoriti ni mogla. Dollboys se je začel počasi obračati, pa ni kazalo, da misli vstati.
Dyson se je stari ženi zarežal. Očitno jo je hotel pomiriti, toda čudni režaj ni dosegel svojega namena. Rekel je:
POZOR! Preselili smo se
IZ NAŠIH POSLOVNIH PROSTOROV:
GREGORČIČEVA 27/111 (TRG. DOM)
V NOVE POSLOVNE PROSTORE:
Vljudno opozarjamo vse naše cenjene bralce in poslovne prijatelje, da nas od dne 1. avgusta dalje dobe v novih poslovnih prostorih na Miklošičevi cesti IHIII. in nič več v Gregorčičevi ul. 27IIII. Prepričani smo, da smo tako ustregli marsikateremu našemu bralcu in prijatelju, ker so naši novi prostori v središču mesta in bolj dostopni vsakomur.
Tr"edništvo in uprava
»DRIiiiilSHEGA TED1IKA«
»Zelo mi je žal, da vas moram motiti. Nekaj besed bi rad spregovoril z gospodom Dollboysom. Ali utegnete nekaj trenutkov?«
Zadnji stavek je bil namenjen gospodarju, ki se je zdaj že čisto obrnil in pogledal Dysona z brezizraznimi očmi in brez vidnega znamenja začudenja ali vznemirjenja. Potem je počasi vstal, brcnil prevrnjeni stol, ki mu je bil na poti, in napravil tri korake proti Dysonu. čisto mirno mu je rekel: »Ven! Takoj!«
Dyson je odkimal. Zarežal se je. »Ne. Samo nekaj besed! časnikar sem. Z vami bi rad govoril. OBla-ckatterjevi...«
»Ven!« Dollboys je napravil še en korak.
»Andrew!« Glas stare žene je bil od strahu kar piskajoč. Dyson jo je ošinil z naglim pogledom. Zakaj ta strah?
Prav mimo je končal začeti stavek:	»O Blackatterjevi zadevi.
Namreč...«
Dollboys se je obrnil k stari že-
damska in moška, naj novejši letošnji modeli v največji izbiri napro* daj po neverjetno nizkih cenah.
KOVA TRGOVINA
TyRšEVA (DUNAJSKA) C. 36 nasproti Gospodarske zveze
ni: »Pojdi rajši ven, mati. Se ga bom že sam otresel.«
Starka je oddrsala proti vratom, ki so se škripaje zaprla za njo.
Dollboys, ki je še zmerom mirno stal, je iznova rekel: »Ven! Z ljudmi vaše vrste ne maram imeti opravka. Priplazite se...«
Dyson je sedel na rob mize. »Res je. Brez dovoljenja se priplazimo... Le mirno povejte vse. Potem se bova pomenila.«
Dollboys mu je brez besede pokazal hrbet. Prav počasi je odšel iz sobe in pustil vrata za seboj na stežaj odprta.
Dyson je mirno obsedel in začel tlačiti tobak v pipo. Zažvižgal si je pesmico.
Zunaj so se pa Dollboysovi težki koraki spet bližali vratom. Možak je stopil v sobo. V levici je držal staro lovsko puško. Tri korake pred časnikarjem je obstal.
Dyson je planil kvišku. Njegov obraz je izdajal presenečenje, ne pa strahu. »Slišite, prijatelj, mislim, da pihalnika ne bi bilo treba prenašati po hiši. Lepo ga postavite v kot. Ne počenjajte neumnosti! Samo nekaj besed bi rad z vami spregovoril o Blackatterjevi zadevi, časnikar sem!«
Dollboys ni zinil besedice. Počasi je napel petelina. Dyson je ostro rekel:
»Nehajte z neumnostmi. Samo neprijetnosti si boste nakopali, če ne odložite puške.« Hlastno se je sklonil naprej. Njegove črne oči so se izza naočnikov svetile kakor oči zveri. Njegov pogled se je kar zažrl v nasprotnikov obraz. Dollboysov obraz je ostal brez izraza kakor prej, toda možak je pobesil puško. Zdaj je dejal Dyson, ne da bi bil odtrgal pogleda z Dollboysovega obraza:
»časnikar sem. Moj list je izvedel nekaj novega. Trdijo, da v Bron-sonovem procesu ni šlo vse tako, kakor bi moralo iti. Poslali so me, da zadevo preiščem. Ali razumete? Zdaj hodim od priče do priče. Vi ste prvi. Zame najvažnejši. Bili ste glavna obremenilna priča. Vi ste mož, ki je s svojimi izpovedbami spravil Bronsona pod vislice. Zato mi lahko pomagate, ali pa tudi ne. Govoriti moram z vami.«
Močneje kakor njegove besede same je učinkoval način, kako jih je povedal.
Za trenutek se je pokazal na Dollboysovem negibnem obrazu iz-| raz, ki ga skoraj ni bilo mogoče j razbrati. Dyson je takoj planil kvišku. »Ali boste govorili?«
čudni izraz je spet izginil z Doll-boysovega obraza. »Zakaj?« je godrnjavo vprašal, »časniki me nič ne brigajo. Ne zanima me, kaj počenjajo in kaj mislijo o meni. Pred sodiščem sem opravil' svojo dolžnost. Nimate pravice, da bi me izpraševali. čemu naj bi zapravljal čas z vami?«
»Mogoče,« je menil Dyson in s pipo vrtal luknje v zrak, »vam bo to koristilo. Denarno mislim.« Za trenutek je obstal in potem nadaljeval: »Mogoče tudi ne. Nikakor vam pa ne more koristiti to, da nočete govoriti z menoj. Kajti...« spet je obstal sredi začetega stavka. Njegove črne. predirljive oči so se zožile kakor oči Kitajca.
Dollboys je nejevoljno zagodel: »Prav za prav ne razumem, kaj hočete od mene. Toda če...«
Dyson je pa že pogledal na zapestno uro in mu segel v besedo:
»Vraga, pozno je že. Teči moram. Pa se bom vrnil. Recimo jutri. Samo nekaj besed.«
še enkrat je premeril gospodarja od glave do nog, vtaknil pipo v usta in brez besede odšel po isti poti, kakor je bil prišel.
Ko je vrata za seboj zaprl, se je sam pri sebi zamišljeno nasmehnil. Ta gospod Dollboys je bil v resnici neprijeten možak. In prav nič nervozen. Vsekako pa je gospod Dc’l-boys hitro opustil tisto neumnost s puško in nazadnje so se mu še pokazale mrzle potne kaplje na čelu.
Lagodno je Dyson stopil čez polje proti kraju, kjer je bil pustil svoj motor.
Gospa Murcheva, žena orožnika iz Farrowa, je bila slabe volje, šele o petih so se zaslišali koraki gospoda Murcha na prodnati poti, držeči k njegovi hišici, čaj ga je pa že čakal ob četrt na pet.
Gospod Murch je stopil zdaj v kuhinjo. V svoji unilormi je bil videti hudo ugleden gospod. Toda ko je zdaj potegnil čelado z glave, je bil še najbolj podoben gologlavemu, rdečeličnemu otročičku, ki si je nekje priskrbel ponarejene brke in si jih ne preveč spretno prilepil na obraz.
Gospod Murch je poskusil pritisniti svoji boljši polovici poljub na lice. Toda poljub je zdrsnil v prazno, kajti gospa Murcheva je opazila, kaj se pripravlja. Kar neprijazno je rekla:
»Ob tej uri prideš domov? Ko že tako nimaš prav nič dela.«
Gospod Murch je po svoji dolžnosti napravil osramočen obraz in povedal:
»Zal mi je, mati. Nekega dedca sem dobil in se spustil z njim v pogovor. Zanimiv možak. S Scot-land-Yarda. Tu preživlja svoj dopust. Špike se imenuje ali tako nekako. Kaj ve ta vse povedati!...«
Gospa Murcheva je tako odločno postavila posodo z maslom pred svojega moža, da je lesena miza na vseh koncih zaškripala. Zagodrnjala je:
»In tudi ti mu nisi ostal nič dolžan in si mu natrobil vse svoje zgodbe o roparjih. Stavila bi, da je bilo tako.«
»Če že želiš natanko vedeti,« ji je častitljivo segel gospod Murch v besedo, »sem mu med drugim pripovedoval tudi o umoru.«
Gospa Murcheva je zdaj udarila s čajnikom po mizi. »To se ti je moralo spet razvezati srce! Ker sem ti že pred meseci prepovedala, da bi še kaj klepetal o tej zadevi, si najbrže prav pošteno izrabil priložnost in se na debelo hvalil.«
Gospod Murch je napravil pošten požirek, zavzdihnil in si obrisal brke. »če verjameš ali ne — možak se je hudo zanimal za moje uspešno delo pri tem umoru. Razumen človek, sposoben možak, ti rečem!«
Slaba volja gospe Murcheve se je menda že razgubljala. »Tako, tako! Da, takšne reči se tudi v Londonu najbrž ne dogajajo vsak dan!«
»Umorov imajo v Londonu dovolj, toda navadno traja dolgo, preden zalotijo krivce. Mislim, da tudi naj večji prebrisanec s Scot-land-Yarda ne bi bil bolje in hitreje opravil, kakor sem jaz.« Gospod Murch se je z upravičenim ponosom zleknil nazaj v naslanjač.
»Saj so tudi naši ljudje tako pravili,« je prikimala gospa Murcheva, ki je bila v dnu srca vendar ponosna, da ima tako imenitnega človeka za moža. »Tudi gospod orožniški poveljnik je to priznal.«
Gospod Murch je prikimal. »Da, priznal je. Toda polkovnik Raven-scourt vendar ni pravi strokovnjak, tako rekoč, čeprav so ga napravili za orožniškega poveljnika vse grofije. Hvala more razveseliti človeka šele takrat, ko jo izreče pravi policist.«
Glasno in zadovoljno je srebal svoj čaj.
»Res je!« Gospe Murchevi ni ostalo nič drugega, kakor da na moževe besede pritrdi.
Anthony je stal med obokanimi vrati gostilne in gledal za Tomom, ki je izginjal v večerni temi, sit in srečen, hkrati pa bogatejši za svetel žepni nož in prav svetel novec.
Hotel je že stopiti nazaj v hišo, ko je zaslišal trobljenje bližajočega se avtomobila. Njegov avto je bil in vozil ga je White. Zavil je okoli vogala in potopil v bleščečo luč žarometov cesto in rob gozda. Avto je obstal; Lucija je skočila iz njega. Anthony je odhitel po stopnicah navzdol. Že mu je visela okoli vratu in klicala: »Zebe me, zebe, zebe... Ali si vzel s seboj frak ali samo smoking?«
		
VSA	K TEDENf	DROGA
		
		eP
		"***
f		SP lij £ ^
4	A 71 Ikoštw	■er] 1 C n
„To je res pravi užitek, če more človek ležati v taki prijetni lenobi na vročem soncu brez strahu pred sončarico. Moja koža še ni bila nikdar tako lepo rjava."
VERUJTE MI: ZA VAŠO KOŽO JE NAJBOLJŠA N 1 V E A!“
Novela „Družinskega tednika“
ZMAGA
Napisal H. v. Hafferberg
Topleka pomladnega jutra je stopil Vili Braun v veliko banko na Wall-etreetu v Newyorku. Bil je precej zanemarjen: pete so bile obrabljene, njegova modra obleka že več tednov ni bila zlikana, klobuk pomečkan, perilo umazano. Blagajniku je dal ček za 290 dolarjev.
»Ali imate pri sebi legitimacijo?« je »prašal mladi bančni blagajnik in pogledal na hrbtno stran čeka, če se tudi podpis in naslov skladata. »Tukaj-1«, prosim,« je odgovoril Braun in privlekel iz žepa listino. »Ček je pravilen, izstavila ga je Ameriška turistična družba.« Blagajnik je natanko pregledal legitimacijo, potlej je dal ček enemu izmed mladih pomočnikov, ki je sedel poleg njega za veliko mizo. Potlej se je vrnil na svoj prostor, da bi postregel tudi drugim.
Vili Braun je stopil nekaj korakov vstran, toda na lepem se je ustavil; dekle, ki je pravkar govorilo z blagajnikom, je imelo — vrtnico v gumbnici, rdečo vrtnico. To prav za prav ni nič posebnega, kljub temu je pa Vili Braun zamišljeno zmajal z glavo. Čudno, je dejal sam pri sebi. Prvo, kar sem videl, ko sem davi stopil na ulico, je bilo dekle, ki je prodajalo vrtnice, drugo dekle z vrtnico sem srečal nato v slaščičarni, deset minut nato sem naletel na podobno dekle v avtobusu, in zdaj spet dekle z rdečo vrtnico... Čudno, prav res čudno! To mora biti znamenje! Torej bom svoj denar stavil na »Vrtnico«; »Vrtnica« je najboljši konj, ki bo tekmoval...« Upa-poino so njegove oči počivale na mladem dekletu. Ali mu bo prinesla zaželeno srečo?
Nekaj minut pozneje je ček potrjen prišel nazaj. Blagajnik je stopil k veliki blagajni, ^°1 iz nje šop tisočakov in jih hitro šle* Vili se je nehal smehljati, brez diha je zrl tja, kjer so gibčni uradnikovi prsti drseli preko bankovcev. Zdaj so obstali. Blagajnik je odštete bankovce ovil s papirjem, ostale je pa položil nazaj v blagajno. »Devet in dvajset tisoč dolarjev,« je dejal in šop izročil Viliju. Ta je strmel v denar. »Prosim, preštejte še enkrat,« mu je rekel blagajnik nekoliko živčno in že se je obrnil k naslednjemu, kajti ob tej uri je bilo vselej dosti ljudi.
»V redu,« je zamrmral Vili, »bo že prav.« Bankovce je hitro spravil v žep in odhitel iz banke. Ne da bi se ozrl, je brzel po Wallstreetu, zavil v stransko ulico in stopil v »Mikes-barc, shajališče mnogih ameriških brezdomcev. Sedel je na svoje običajno mesto v kotu in naročil dvakrat brandy. Njegov sicer rdeči obraz je bil bled in razburjen; glavo je naslonil na roke in zaprl oči... 29.000 dolarjev! Le kako je to moglo priti? Ne, denarja ni ukradel... Banka je zakrivila zmoto...«
Villi Braun je dvignil glavo in si popravil ovratnico. Njegove oči so zažarele, njegove črte so se zjasnile. Kakor hitro 1)0 mogel, bo zapustil New-york. Prvi prekooceanski parnik bo jutri zjutraj odšel na pot in v enem tednu bo v Evropi Plaval je v morju sreče...
Ura je bila dvanajst in Mikes-bar : se je začel polniti. Vili Braun se je zbudi! iz svojih sanj. Še en brandy, potlej je pa hotel proč, kajti imel je še dosti opravkov; moral je kositi, si kupiti novo obleko in naročiti prostor na ladji. Poklicati je hotel natakarja, toda v tistem trenutku je zagledal razburjeni obraz moškega, ki se je hitrih korakov bližal njegovi mizi. Bil je bančni blagajnik...
»Vaša gospodinja mi je povedala, da vas bom tukaj našel,« je dejal hripavo. »Ali mi hočete denar prostovoljno. vrniti ali naj pripeljem policijo?« — »Kar hočete,« je dejal Vili Braun mirno.
Blagajnik je bil strašno obupan, zdelo se je, da bo sleherni trenutek omedlel. Krčevito se je držal mize. Viliju Braunu se je smilil. »Vem, da vam trda prede,« mu je dejal, »a ničesar mi ne morete. Ne morete mi dokazali, da sem denar sprejel.«
Mlademu možu so solze zalile oči. »Ne vem, če vas bom spravil v ječo, vem pa, kaj se bo zgodilo z menoj. V banki še nisem javil, kajti upal sem, da vas bom našel in da ste dovolj pošteni, da mi boste vrnili denar.«
»O poštenosti govorite, mladi mož? je rekel trpko Vili Braun. »Poslušajte me. Pred trinajstimi leti sem prišel čez veliko lužo. Bil sem zdrav in močan in se nisem bal nikakršnega dela. Delal sem kot prevozniški delavec v Newportu, potlej kot kurjač na nekem obalnem parniku, pozneje kot natakar, ključavničar, šofer, naposled .sem šel pa v Kanado, kjer sem bil najprej uslužben kot drvar, potlej sem pa kot kopalec zlata poskusil svojo srečo. Dolgo sem jo zaman iskal; naposled se mi je pa vendarle nasmehnila. Našel sem zlato... Bilo je na obalah Shorskega jezera. Veliko seveda ni bilo, počasi se je pa moj rudnik vendarle dobro izkazal in da bi ga
Razplet
policijskega problema
Dobro minuto je bil Mabille ves zatopljen v svoje premišljevanje, potlej je pa nenadno dvignil glavo in veselo vzkliknil.
»Jo že imam. Resnica je na dlani. Ker naš tat ni mogel odpreti vrat s svojim orodjem, pomeni to, da jih Bastien snoči ni zaprl. Druge razlage ni.
Vemo, da je Bastien dvakrat zaklenil vrata, torej ključ dvakrat obrnil v ključavnici. ,Krik... krak...‘ je zadonelo pri zaklepanju vrat. Ker po tem zvoku in po teh dveh obratih vrata še niso bila zaklenjena, pomeni to, da Bastien ključa ni obrnil dvakrat v isto smer. Ali me razumete? Ko ga je prvič obrnil, je vrata zaklenil, ko ga je pa drugič obrnil, jih je odklenil. Naš stari čudak, vajen znanega zvoka, je pač menil, da so vrata zaklenjena in je mirno odšel spat.
Gospod poročnik, najbolje bo, da hitro stopiva k Bastienu in ga povprašava po imenu njegovega pomagača.«
če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, potem sezite po »Družinskem tedniku«!
Radio Ljubljana
odi/. Jo 23. avgusta 1959.
ČETRTEK, 17. AVGUSTA
12.00: Zborovske točke 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Radijski orkester 14.00: Napovedi 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Deset minut zabave 19.40: Nac. ura 20.00: 1‘lošče 20.10: Slovenščina za Slovence 20.30: Harmonika 21.10: Koncert simfonične glasbe na ploščah 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konee ob 23. uri.
PETEK, 18. AVGUSTA
12.00: Iz naše domovine 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Radijski orkester 14.00: Napovedi 19.00: Napovedi, poročila 19.30:	Kotiček SPD I
19.40: Nac. ura 20.00: Plošče 20.10: |
bolje izrčrpal, sem si vzel družabnika. Skoraj tri leta 6va delala skupaj s krampom in lopato, dokler me ni zmagalo domotožje. Prodal sem svoj delež za štirideset tisoč dolarjev. Toda v domovino, kjer so me hrepeneče pričakovali moji starši, nisem nikoli prišel. Kmalu nato je namreč banka, ki sem v njej naložil svoj denar, propadla in izgubil sem vse do poslednjega centa. Spet sem bil reven ko cerkvena miš. Da bi spet začel kot drvar ali kopalec zlata, nisem imel več moči. Ne\vyork me je pogoltnil in med tem časom so umrli tudi moji starši. Zdaj poleti vodim turiste po mestu, poleg tega stavim na dirke, pozimi pa stradam... Ali si lahko mislite, ali morete razumeti, da smatram teh devet in dvajset tisoč kot odškodnino za vse, za kar me je u6oda osleparila?«
Blagajnik je tiho vzdihnil.
»Kako morete odgovornost za vaš izgubljeni denar zvaliti name,« je dejal. »Če banki ne bom vrnil teh devet in dvajset tisoč dolarjev, preden jo bomo danes popoldne zaprli, me bodo odpustili in nikoli več ne bom dobil službe. Nič drugega mi ne bo preostalo, kakor da si poženem kroglo v glavo.«
»Tega ne boste storili,« je odvrnil Vili Braun mirno. »Dovolj ste še rnla-
Ženska ura 20.30: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.30: Angleške plošče. Konec ob 23. uri.
SOBOTA, 19. AVGUSTA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plošče 14.00: Napo-
vedi 17.00: Otroška ura 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Pogovori s poslušalci 19.00: Napovedi, poročila 19.40: Nac. ura 20.00: O zunanji politiki 20.30: Vesele zgodbe iz življenja Jaka Smodlake in njegovih 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
NEDELJA, 20. AVGUSTA
8.00: Tamburaški septet 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Plošče 9.45: Verski govor 10.00: Prenos cerkvene glasbe 11.00: Plošče 11.30: Radijski orkester 13.00: Napovedi 13.20: Duet harmonik 17.00: Kmet. ura 17.30: Gdč. Poldka Zupanova poje 19.00: Napovedi, poročila 19.40: Nac. ura 20.00: Plošče 21.00: Prenos opere iz Italije 22.00: Napovedi, poročila. Konec ob 24. uri.
PONEDELJEK, 21. AVGUSTA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20:	Radijski orkester
di, da se boste pretolkli preko tega in ne boste postali samomorilec. Jaz sem pa osem in štirideset let star. Moje moči so izrabljene, samo slučaj me še lahko reši, zalo svoje sreče ne maram pahniti od sebe, ko jo imam že v rokah. Jutri bom zapustil Ameriko in prav tako dobro veste ko jaz, da ne bo banka za menoj poslala tiralico. Devet in dvajset tisoč dolarjev za takšno ogromno podjetje nič ne pomeni.«
Mladega moža se je polastil obup. Pesti je pritisnil na oči in ihtel. Več gostov je postalo pozornih na čudno dvojico. »Saj niti ne slutite, kaj lo pomeni zame,« je dejal blagajnik ves potrt. »Davi sem bil še tako srečen. Drugi mesec so mi nameravali povišati plačo. Potlej sem si hotel kupiti pohištvo in na koncu leta košček zemlje. In kaj bo zdaj z mojo ženo in mojimi otroki? Vem, kako človek hitro propade. In v enem ali v dveh letih bom isto, kar ste danes vi...«
Sledil je molk. Vili Braun se je boril sam s seboj, njegovi prsti so bobnali po mizi. Potlej je zmagala v njem prirojena poštenost.
»Ne maram zakriviti .,'nesreče vaših otrok, mladi mož,« se je odločil, »Tukaj imate denar in dajte mi mojih dve sto devetdeset dolarjev.«
Nekaj minut pozneje je bil Vili
14.00: Napovedi 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Zanimivosti 19.40: Nac. ura 20.00: Šramli igrajo 20.10: Zdravstvena ura 20.30: Koncert 21.15: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Duet kitare in mandoline. Konec ob 23. uri.
TOREK, 22. AVGUSTA
12.0(1: Koncert mandolin in balalajk 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Radijski orkester 14.00:	Napovedi
19.00: Napovedi, poročila 19.30: Deset minut zabave 19.40: Nac. ura 20.00: Prenos iz Ženeve 20.50: Deklaracija zveznega svetnika Giuseppe Motta 20.58: Deklaracija predsednika Rdk Max Huberja 21.05: Govori odličnih mednarodnih osebnosti o delu Rdk 21.25: Georges Duhamel govori o konvenciji Rdk 21.30: Koncert orkestra radijske postaje Suisse Romande 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Koncert radijskega orkestra. Konec ob 23. uri.
SREDA, 23. AVGUSTA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Salonski kvartet 14.00:
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj Stritarjeva ul. 6
pri frančiškanskem mosta
Vsakovrstna oCaia, daljnogledi, toplomeri, barometri, hvgromelri. ud. Velika ubira ur, ilatnine in srebrnine. Samo kvalitetna optika!	Ceniki	brezplačno	i
Braun sam. Njegov obraz se je zresnil, njegove črte so bile spet črte obupanega, prevaranega človeka. Naročil je nov brandy.
»Poštenje, kaj ima človek od poštenja...« Zlil je brandy v grlo in začel čisto brez misli, brez smisla in zveze čečkati po koščku papirja, ki je ležal pred njim na mizi.
Takrat je stopil Tom Bradley v »Mikes bar«. Bradley je bil zastopnik mistra Macphersona, starega bogatega totalizatorja.
»Ali boste kaj stavili mister Braun?« je vprašal in stopil k njegovi mizi. Vili ga je pogledal in prikimal. Obrnil je kos papirja, ki je po njem čečkal in na drugo stran napisal: »Vrtnica — 290<:. Potlej je vzel denar iz žepa in je oboje dal Bradleyu.
Vse popoldne je ostal Vili Braun v »Mikes baru«. Prazni kozarci so se kopičili okrog njega. Ob petih ga je nekdo zgrabil za rame. Bil je Tom Bradley. Možakove oči so bile tako široko odprte, da so se svetile ko beli marmor in od razburjenja sploh ni prišel do besede.
»Takšna sreča, takšna sreča,« je s težavo spravil iz sebe. »Starega Macphersona je skoraj kap zadela, ko je moral ves denar, ki ga je dobil z ,Vrtnico' spet oddati.«
Napovedi 18.30: Mladinska ura 18.45: Plošče 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Prirodopisni kotiček 19.40: Nac. ura 20.00: Perzijski ples 20.10: Iz življenja na Kitajskem in Japonskem 20.30: Solistični koncert na violončelu 21.15: Cimermanov kvartet 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec oli 23. uri.
Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v največji izberi, najceneje
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Celuloidne ščite za vrata
dobavlja po vsaki meri in barvi Ivrdka
FRANJO ZRNEC, steklarstvo
LJUBLJANA, Kopitarjeva 1
»Kaj to pomeni?«
»In sploh ne veste, da ste dobili?«-' je kričal Bradley. »Da je prišla prva na cilj? In vi sedite tukaj in spite?«
»Ne razumem vas.« S pestjo je udaril po mizi. »Kdo je zmagaj?«
»Kdo? .Poštenost* je zmagala! Saj vam že ves čas pripovedujem. ,Ho-netsy* je zmagala.«
»Kaj me pa to briga?;
»Saj sta vendar stavili na .Poštenost*!« je zakričal Bradley že jezen. »Tukaj je papir, ki ste mi ga dali. Saj ste vsega popisali. In,« je pristavil polglasno, »menda ne boste pozabili ubogega Bradleya ki je napravil za vas kupčijo, mister Braun!«
Vili Braun ni odgovoril. Strmel je na kos papirja. Na robu, je s svinčnikom napisal in skoraj popolnoma zbrisal: »Vrtnica — 290?. Potlej je obrnil papir, na tisto stran, ki jo je videl Bradl«y in ki je bila vsa povprek popisana. Dvajsetkrat, tridesetkrat je brez misli napisal: »290 dolarjev za poštenost. Poštenost — 290, dularjevi in tako dalje.
»Allright,« je vzkliknil Vili Brann, ko je naposled vendarle razumel, im kaj gre. Tisoč dolarjev vam, mister Bradlev, naj živi poštenost...«
Izpolnjevanka
Počrni vsa polja, označena s piko, in si oglej nastalo sliko!
Dobro obrit-dobre volje!
ZaSČ.Z namka
ROTBART
Izdaja za konsorclj »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mlhalek - vsi v Ljubljani.