j ! j { i j j | j j j | \ Iz naše organizacije. Skupue zadeve. II. seja ožiega sosveta U. J. U. poverjeništva Ljubljana, dne 2. novembra 1920. Povepjerrik otvori sejo s pozdravorn na po!noštevilno zbrani odbor in paroča o tekočih zadevah: . 1. Giede pragmatike je storilo poverjemištvo potresbne korake, obmflo se je braojavno in potom vlog na pristoina min.lstre.tva, na parlamentarno piredsedstvo, klube in osrednjc Udmženie v Beo^radu. Mmister dr. Kukovec oe hrzojavmo odgovorfl, da s^> pogajanje gledc praigmatiike odgodena, pač pa se bodo dosegli povišiki potom drag. doiklad, kar se ie med tem tiidi v resnici ižvršilo. 2. Ponovno se ie urgiralo slede vpakliica-niia šol. referenta za Slovemijo v ministrstvo prosvete in ie upati, da se ta za nas tako irama in važaa zadeva končrio vendaT enkrat reši. 3. Glede oprostitve učitedjev od aktivne vojaške službe se je storilo vse možno in potrebno, toda, žal, braz uspelia, kar stoji voani minister na strogem stališču, da ne more izvzeti nobenega sta-nvu od iz.vr5evanja te državloanske doflžnosti. 4 Resokcije ljublianskesa uat. društva glede stanaiine in kuriva. — Ožji sosvet se izjavi proti tem zahtevam, ker stoiimo v princi/pu na stališču popolnega izjedmaženia z ostalim državmim uradraištvom potom pragmafflce. Sdcerr sta v tem vprašanju zavzeila svoje stališče žee bivši upravni odbar Zaveze in delegaciia. 5. Kozjanskejnu učit. društvu se je sporoči!! sklep bivšega upravnega odbora Zaveze, da nee mare biti nikdo član dveh stanovskih orgajiizacij. 2. Resolucije, sprejete na maraborskern deiegacijsJcem zbarovanju, so se odposlale na vuSjii šolsld svel. 7. Kcmjiško učit. društvo je poslado vlogo vv zadevi dveh učiteljskih oseb, Jci sta bili svoiečasno osiimijeni narodne nezanesl}ivosti. Častiiiii sod je dognal in ugotovil, da je ta osumJjenostt brez vsake podlage. — Vloga se je odposlala naa viš. Solskl svet. 8. Resolucije kamni§kega ufitt. društva. —— Predlog glede dvakratnega izdajania šolskih na-- . znanil v letu se vzame na znanje ta paveri zastopnika v viš. šd. svetu, da ukrene nadalje vsee potrebno. — Istotako tudi glede beril za šolsko loto 1920/21. Gledc potavalnih učiteljic za ženska račaia dela potjasni poverjenik, da se mesta sistemutraijo, aiko je zadostno število ut. — Zadeva akrajnih učit. konferenc, ki se niso vr&le že od 1. 1914., se prepusti zastouniku v viš. SoJ. sv&tu, da stavi tam tozadavno interpelacijo. — Predlos za odpravo tednika in spisavanje dnevnika se vzame na znanje. 9. Odbor društva za zgradbo učit. konvikta v Ldubljani ie prediložil pro$n)i za podpwo, ki sta se odposlali na poverjeništvo -za socijalno sfcrb in na miTiistr.stvo za socijalno politiko. 10. Reši se poSnja nekega okr. druStva za smbvencijo 500 fcran te rezerv. sklada, češ da mora TMiispevati naknadno k stro^kom svojega delegata za potovanje na kongres. — Prošnia se odJdoni z motivacijo, da so vsl drugl ddegati potorvali na kongres na lastne stroške ozir. s padparo svoiih akr. društev. 11. Na vlogo armoškega uŁit. dru§tva glede vozne ugodnostt na južni železiaici za vse učitelistvo se pojasni, da se je storalo tozadevno že opetovano korake pri obratnem ravnateOijstvii. — To pa stoji na stattšču, da daje vozno ugodnost samo učiiteljstvu onih Sol, ki jih posečaio otroci uslužibencev iužne železnice, kakor tudi i&to ve]ja samo za one urade, ki so ob njenih progah. — Državna železnica prejkotslej ne daje nlkake vozne ugodnosti. 12. Tov. Fr. Maroit ie odpovedal upravništvo »UčM. Tovariša« z 31. decem.brom 1920. — Pre- : pusti se poverien'štvu, da presikrbi naslednika I 13. Uirednik »Učit. Tovariša« poroča glede \ uaiit. lislov iz inoizemsiva, iz katerfh bi se črpalo j aktualne in lekoče zadeve o pokretu in gibanju 1 učiteilastva v dmisih državah. PoTočevalci in pre- : vajailcd iz dotičnih iezflcov so na razpodago. Skle- : ne se dotične liste naročiti, v kolikor jih ureduištvo že ne pr&jema. 14. Vzorna pravnla za okrajna učdteljska druStva na podlagi pravil UJU. — Ta pravila izdela poseben odsek in iih objavi potem v »U&il Tovarišu«. Okrajna dnrštva se zato opozaTjajo, naj s pireas.novo pravil zato še počakajo, iker se to zgodl v kratkem. 15. Miro ŠLjanec v Mariboru je ponudiii Udruženju neki svoo spis v tzdajo in založbo. Opozori se ga, nai ga ponudi Učit. Tiskarna. 16. UJU v Bexxgradu sporoča glede članarine in prispevikov za Nar. Prosveto. — Pooblašča se povenjeništvo, da ukrene potr&bno. Sklene se opozortti centralo v Beogradu, da za letos opu&tl Slanarlno, ker poverj. Ljubljana nima tozadevne postavke za tekoče leto v proračunu. Društvene vests. -t- Gornjegrajsko učlteljsko društvo zboruje v nedeilK) dne 21. nov. v Gornjeim; gradu. Pričetek točno ob pol 11 uri. Na dnevnem redu so ¦ zar.lmive in važne društvene zadeve, parožil oo delegaciiskem zborovanjii v Maribaru, prcsoija novih dmštvenih pravil i. dr. Celotne uddežbe pričakujc odbor. + Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo zboruae dne 8. decembra ob 1. uri pap. v Smairju po sledečem vzpoaredu: 1. Dopisi, 2. Zaipisnik, 3. Poročalo o delegacijsikem zboTovanju v Maribaru,4. Obvezna toisurtma društva, 5. Zavarovanje učiteljstva v državi SHS, 6. Volitev v učiteljsko razsodiSče in 7. Slučajnosti. K obilni udeležbi va~ bi za odbnr F. KuTbus t. č. predsednik. — Radi obeda se je glasiti pTi tovairi§u Šumru v Smarju. + Zborovanje kozjanskega ueiteljskega društva se je vršilo 4. novembra 1920 v Kozjejn. Predsednik 'pozdravlja stanovsiko vrlo itdružene člane, ki so s svojim posetom na novo pokazali stanovsko zaves,t. Omenja, da je bilo naše društvo v zadnjem času v težki krizi, izffubilo ie 6 Članov, Jci so si osnovali svoje lastao pribežališče. Na drugi strani je društvo dobBo v svojo sredo 2 nova sobojevnika i. s. tovaTišico Arko in in tovariša Petričiča oba iz Podsrede, ki bosta deloma zakrila vrzed naše vrsie. Kličemo jima vesel pozdrav! Teniu sledi odobrenje zadnjega zaplsnaka. Ker ije bil tov. Setinc zadržan, se je prelo^ll njegov leferat za prihodnje zborovanje. Sledeči predlog to-v. Voiavšeka je bil soglasno sprejet: Društvo pabere letao 20 K od vsakega uda za širjenje stanavske zavesti in za podporo revnega učitelj. naraščaja v Mariboni. Naše društvo se obrne do mariiborslkega učitelj. društva v svriio ustanovitve tazadevnega odbora. Dotiej ostane denar v društveni blagajni. Če bi se odbar ne konstituiral, velja vplačanl znesek kot nai>lačilo društvenine. Po živahnem zborovaniu se tovariš zahvaH za pozornost, nakar zaklauči zborovanje. Prihodnje zborovanje bo v Kozjem, dan se določi kasneje. Vrečkova. + Savinjsko iičiteljsko društvo ie zborovaloo dne 4. novembra v Gomilskem ob častni udeiežbll članov. Tov. predsednik pozdravi navzoče, zJasti gosta tov. Kiavara in Sevnika, ki sta došla u lužnega Korotana in našega društvenega prijaitelja tov. Pečarja iz Sv. Pavla. Pozdravliena sta bila tudi naša društvenika, tov. Karbova \n tov. Roš. — Tov. Ahtikovi je predsednik izirazi častitke na odlikovaniu, tov. Rosensteinu pa sožalje ob težki izgubi ljuMjenega sina. — Po prečrtanju zapisnika, ie izvajal tov. Majovšek zanimivo poročflo o mariboTskean zborovanju. — Nato je sledilo krafaio predavanje naSega vrlega i delavnega ppredsodnfka: »Naš položaj, naše delo in naši dlljji«. Bila je to zanimiva in verna slika o učšteljsskii organizacrji in delu pred svetovmim požarom; oo svobodnem razmahu našega dela po ujedfaijejiia JJusoslovanov, ki nam je prineslo »Udraženje Jnggoslov. Učrteljstva«. Končno je tema jasno izrazz..ila direktevo, po ko]i mora jugoslovainsko učiitdjsstvo: »Napreij z vsemi silarrei v abramho našega sstanu, naprej za napredek šolstva, jagoslov. mladdine in naroda!« — V zvezi s tem referatom so bbill stavljeni predlogi. — 1. Višji Sal. svet naj uukrone v?t poitrebno, da se po prestanku 6 let zzapet abnove okrajne uoit. konference, ker so iisste brez vsacega utemedjevanja nujno potrebne. 22. UJU naj zastavi vse sile, da se za letas prtčno nna vseučilišču v Ljnbljani počitaiški visokošolski ttečaijii, za učiteije, ki ne bodo mogli posečati peddagoške šode. — Udeležencein naj se ipreskrbi po mmožno&ti državno podtraro. Važen je bil tudi razggovor in sklep o društvu z.a zaščito mladine. To ppoit je bilo tudi sestavljeno učiteli. razsodi§če. Po ppredlagu &o bili sprejeti v razsadišče: Predsednnik: Tov. Iv. Zottar. Namestiuk: Tov. Rado Majjavšek. Odiborniki: Tov. Ferdo Rasenstein, tov. Bogoinir Zdodšek, tov. Minka Mdkličeva, Jožica Alrtikvva. + Zborovanje učlteljskega društva za mesto PtuJ in ptujski okrai se ie vršilo 11. t. m. v Ptuju Navzočih je bflo 80 odstotkov druStvenikov. Nekaitere šole, ki so po 15-17 krn oddaljene, so bile pobioštevilno zastopane, le malo je posamez.nikov, ki mislijo, da so o^ravičeni spati zlmsko spanje. Tem velja »Kar more, to mož je stcnriti dolžaii. Čim večkrat izostanete, tem več pik... dobite!« V iKxvem šol. letu je došlo v naS okraj nckau n>vih tovarišev in tovarišic, od katerfli so prijavili svoj pristop tovariša Praprotnik, Oregl in tovarišica Filiipčič, katere je piredsednik v imenu društva radostno pozdravil. Pričakujemio, da bodo tadii drugi na novo došli tovariši in tovaTišice v pnihedniein društvenem letu vstapili v našo vrsto. Radl premestitve sta izstopila zvesta in vzoma tovariša Čeh Ivan in Kovačec Zvonko s soprogama; tudi teh se je tov. predsednik spomnil. Tovariš Čeh je prišel od oddaljene Male Nedelje, da se »sebno poslovi od nmogoletnih tovarišerv in tovarišic. Nokateri tovariši(ice) še ddgujejo na članaririi, te tem potoin tovariško opomniTiH). Uredit.v tozadevne društvene zadeve vsai neikai fednov i>red zaključkom tekačega društvenega leta, sicer skrbna diruštvena blagaijničarka ne more pora^nati rasnih društvenih dolgov. — G. ing. Ferdo Lupša, ki }e pTeživel več let v vzbodiiih azijskili pakrajmah, nam ie s svojim predavanjem nudil prijeten fa koristen užitek. Predavanje so ožlvlijale raanavrstne slike, ki jih je referenit prinesei iz jutrovlh dežel. V duhu s.mo se podali z njim v Siam, kjer smo se rmidili nad dve uri. Zvedeli smo mno-go navega in zanimivega. Zal je bilo nani kakor marljivemu predavatelju, da ni radi prekratko odinerjenega časa motgel pavedati vsega, kar bi i>bl rad razkril svojim rojakam. Tolažimo se s tem, da še v kratkern pnide. Za svoj tniu je žel spkjšno priznanje in zahvalo. — Naš nevtruden tmariš nadzaraik Flere nam je nato podal smernice za podrobni učaii načrt zgodavine in zemljepisja. Na podlagii tega Tefera