PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 lir Leto XXIV. St. 138 (7031) TRST, torek, 11. junija 1968 PO VČERAJŠNJEM POGOVORU S SARAGATOM Rumor za je sprejel mandat sestavo nove vlade Danes se sestane s predstavniki PSU in PRI - Težavna in verjetno dolgotrajna pogajanja, ker socialisti vztrajajo in nočejo v vlado večalo v razdobju 1958 do 1967 od 21 na 30 milijonov, lekarniških storitev od 115 na 357 milijonov in njih vrednost od 51 milijard na 304 milijarde lir. Število zdravniških obiskov se je povečalo od 57 na 111 milijonov plačah so za 1,5 milijona sprejemov v bolnišnice, sedaj pa jih je 3,3 milijona, pri čemer se je izdatek zvišal od 55 na 328 milijard lir. Leta 1958 se je vsak zavarovanec poprečno zatekel petkrat letno k zdravniku, sedaj pa se desetkrat. Mariano Rumor RIM, 10. — Predsednik republike Saragat je danes poveril hiandat za sestavo vlade tajniku KD Rumorju, ki je pooblastilo sprejel. V uradnem sporočilu je rečeno, da gre za mandat, ki haj ima za cilj ugotoviti še nekatera vprašanja med strankami in da bo Rumor čimprej ponovno poročal predsedniku republike. Ostalo je namreč odprto bistveno vprašanje, saj socialisti vztrajajo na stališču, ki so ga sprejeli na zadnjem zasedanju centralnega komiteja, ko so odobrili resolucijo, da ne bodo več sodelovali v vladi. Rumor je imel že danes več razgovorov in se je predvsem sestal z vodilnimi predstavniki stranke: Predsednikom Scelbo, predsednikom vlade Morom, obema namestnikoma tajnika KD, ter predsednikom senata pogovarjal pa se je tubi s predsednikom poslanske zbornice Pertinijem. Po razgovorih je "namestnik tajnika KD Biccoli dejal, da so obravnavali z Rumorjem sestavo vlade levega centra, kot je sklenilo vodstvo KD, in torej gre za tribarvno vlado, kar pa je seveda odvisno °d razgovorov s predstavniki PSU in pri. Ti razgovori se bodo pričeli jutri ob 10. uri, ko bo Rumor na sedežu demokristjanske skupine v Poslanski zbornici sprejel socialistično delegacijo, v kateri bosta oba sotajnika in predsednika obeh skupin parlamenta_ Popoldne pa se bo Rumor sestal z La Malfo, ki bo zastopal republikance. Iz vseh vesti izhaja, da z imenovanjem Rumorja za sestavljavca nove vlade še zdaleč niso rešena bistvena vprašanja, zaradi katerih bo tudi sedanja vladna kriza nedvomno dokaj dolga. Zanimivo pa je dejstvo, da so ime Rumor omenili med posvetovanji s Saragatom tudi socialistični predstavniki, ld pravijo, da gre za odgovornosti krščanske demokracije kot celote in da naj tudi najodgovornejši ljudje v večinski stranki prevzamejo najbolj izpostavljena mesta in s tem zagotove, da se bodo sporazumi spoštovali. Zelo verjetno bo prišlo sedaj do dolgotrajnih in težavnih pogajanj in morda pomeni enobarvna vlada, ki bi jo socialisti od zunaj podpirali resnično rešitev iz nastalega položaja vse do kongresa socialistične stranke, ki bo predvidoma oktobra. Socialistična skupina v senatu je sklenila predložiti načrt reforme pravilnika, tako da bi se delo pospešilo. V tej zvezi pravijo, da bi to lahko služilo kot osnova za obnovljeno sodelovanje med skupinami levega centra. Zvečer so se končala pogajanja za obnovitev deželne uprave v dolini Aosti. Novo uprave bodo sestavljali demokristjanski in socialistični svetovalci ter svetovalci krajevne grupacije, ki skupaj razpolagajo z 19 mesti, medtem ko ima KPI 7 mest, PSIUP 1, Union valdotaine pa šest mest; oba liberalca se bosta verjetno glasovanja vzdržala. Volitve v tej deželi so bile mesec dni pred splošnimi političnimi volitvami. INAM je izdelal anketo o zdravstvenem zavarovanju v zadnjih desetih letih. Iz teh podatkov izhaja, da se je število zavarovancev po- Dekgacija CGIt v Severnem Vietnamu RIM, 10. — Iz Severnega Vietnama se je vrnila sindikalna delegacija OGIL, ki jo je vodil tajnik poslanec Lama in v kateri sta Mia sindikalista Mario Dido in Gino Guerra. Lama je ob povratku povedal, da gre za vrnitev obiska, saj so bili sevemovietnamskl sindikalisti v Rimu novembra lanskega leta. Italijanska sindikalna organizacija pa je odpotovala v Vietnam 23. maja. Lama je obrazložil vtise, ki so jih dobili pri cgledu mest ter v razgovorih s sindikalnimi in političnimi funkcionarji. Predvsem je poudaril, da je zelo težko orisati stanje v državi, kjer se bore neprekinjeno že 23 let. Sledovi ameriškega bombardiranja so povsod. Vsi mostovi so porušeni, v mestih ni več železnic, cest, in vsako poslopje kaže sledove 'bomb ter raket. Vendar meni, da so bile posledice obratne, kot so jih pričakovali Amerlkanci. Okrepilo se je borbeno ozračje in kjer je bil most, sta sedaj dva, pa čeprav zasilna, ki pa omogočata kamionom prehod. Podobno je s šolami. Samo v Hanoju so poslali iz mesta 175 tisoč učencev in jih premestili na kmetije. Milanski študentje zasedli rektorat MILAN, 10. — V poznih popoldanskih urah so milanski visoko-šolci ponovno zasedli sedež rektorata državne univerze v Ul. Festa del Perdono. Da zasedbe je prišlo po zborovanju študentov humanističnih fakultet, ki so sklenili na ta način odgovoriti dvoumnemu zadržanju fakultetnega sveta, ki ni hotel zavzeti stališča do študentskih zahtev. «knjiga, založnik in občinstvo*. Pozornost bodo posvetili tudi šolski knjigi. Tako bo Dietrich lierst (Nemčija), obravnaval vprašanje odnosov med založniki in državo glede učnih knjig. Italijanski poročevalec Mario Casalinl bo govoril o problemu šolskih knjig na področju jezikovnih manjšin in bo primerjalno razložil rešitev, ki so jih razne države v tem pogledu osvojile. Ta predmet razprav bo živo zanimal tudi slovensko skupnost v Italiji ob ugotovitvi, da na slovenskih šolah vprašanje šolskih priročnikov in knjig ni bilo doslej še dokončno rešeno, predvsem pa ni bilo organsko urejeno BONN, 10. — Danes so se pričeli razgovori med ZDA iti Zah. Nemčijo o plačevanju stroškov za ameriško vojsko i/ Nemčiji. Američani zahtevajo prispevek 3,4 milijarde nemških mark, Nemci pa so pripravljeni kupiti za dve milijardi, ameriških zakladnih vrednostnih papirjev in za 400 milijonov mark pa orožja. Indijski predsednik v Beogradu BEOGRAD, 10. — Predsedniku Indije dr. Zahimu Huseinu, ki je danes opoldne prispel na petdnevni uraden obisk v Jugoslavijo, so bile ob prihodu izkazane najvišje časti. Poleg predsednika Tita in njegove soproge so visokega gosta na beograjskem letališču pozdravili predsednik zvezne skupščine Milentije Popovič, predsednik zveznega izvršnega sveta Mika špi-ljak, član sveta federacije Ivan Gošnjak, državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nikezič in druge osebnosti. Kljub deževnemu vremenu se je na ulicah Beograda zbralo precej ljudi, ki so toplo pozdravili predsednika prijateljske Indije na poti z letališča v rezidenco na Dedinju. Predsedniku Indije je bila danes na slovesni seji zvezne skupščine izročena zlata plaketa v spominu na njegovo bivanje v Beogradu. Nocoj je predsednik republike maršal Tito priredil v palači zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu slovesen sprejem. Uradni razgovori med Titom in Zahirom Huseinom in njunimi sodelavci se bodo pričeli jutri dopoldne. PO OSMIH DNEH FAKULTETE ZOPET ODPRTE Študenti in delovni ljudje soglusno odobruvujo Titov govor Tito je ugotovil, da so bile demonstracije študentov posledica prepočasnega reševanja številnih vprašanj BEOGRAD. 10. — Fakultete beograjskega vseučilišča bodo fakultetah. V študentovskem nase- , .. . , • __j«__i___________i_j _ i „ rn„ • lin v TJrvvAm RprvcrrnHn sp ip n n Ti nadaljevale jutri po osemdnevni prekinitvi normalno delo. To je sklenil rektor beograjske univerze po sinočnjem govoru predsednika Tita, ki je naletel na splošno odobravanje. Predsednik republike je v svoji Brandt v Avstriji DUNAJ, 10. — neški zunanji minister Brandt je prišel na uraden obisk v Avstrijo, od koder bo v sredo odpotoval na prvi uraden o-bisk v Jugoslavijo. Na letališču na Dunaju ga je pozdravil avstrijski zunanji minister Kurt Waldheim. sinočnji izjavi na beograjski radioteleviziji podobno kot drugi politični forumi pokazal vse razumevanje za zahteve študentov, toda za razliko od vseh ostalih ni rekel «ali», temveč je dejal, da je upor študentov razumljiv. Tito ni namreč niti z besedo obsodil načina demonstracij, ki so jih študenti zbrali, da bi opozorili na pereča vprašanja. Nasprotno, priznal je, da so dogodki prehiteli predsedstvo in izvršni komite CK ZKJ, ki sta o položaju, ki je postajal vedno resnejši zaradi prepočasnega reševanja nekaterih perečih vprašanj, izbrala celo posebno komisijo, ki bi morala analizirati stanje in 14. junija objaviti poročilo. Tito je izrazil prepričanje, da je upor študentov spontan. Postopoma pa so se po njegovem mišljenju v študentsko gibanje vrinili razni sovražni elementi od najreakcio-narnejših do najekstremnejših. «To-da lahko rečem, je dejal Tito, da je devetdeset odstotkov študentov poštena mladina, ki pa je nismo v zadostni meri upoštevali, temveč smo nanjo gledali kot na šolsko mladino, za katero še ni nastopil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiimiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiiii ROBERT KENNEDY POČIVA Nfl POKOPALIŠČU V flRLINGTONU Zahteve za strogo nadzorstvo nad prodajo strelnega orožja Lani so Američani kupili dva milijona kosov strelnega orožja - S puškami ali samokresi je bilo ubitih 6.500 oseb • ZDA bodo zahtevale izročitev Earla Raya, ki je obtožen umora Luthra Kinga WASHINGTON, 10. — Senatorja Roberta Kennedyja so v nedeljo pokopali na pokopališču Arlingtonu, kjer je pokopan tudi njegov brat John Kennedy. Pogreba se je poleg članov Kongres Mednarodne zveze založnikov V Amsterdamu se danes prične 18. kongres Mednarodne unije založnikov. Tematika razprav bo ................................................................................. um ii m m umil H............... OFENZIVA V JUŽNEM VIETNAMU Osvobodilne sile nadaljujejo obstreljevanje Saj gona ZDA so zelo povečale bombne napade na SAJGON 10 — že deseto noč zaporedoma so osvobodilne sile v noči od nedelje na ponedeljek obstreljevale Sajgon. Številne rakete so padle osem kilometrov daleč od predsedniške Palače. Ponoči so osvobodilne sile obstreljevale tudi ameriško letalsko oporišče Bien Hoa, kjer je bilo uničenih nekaj letal. 5?, ®ekt^U£Lmrhome?fšk0e 3emu 250 na mese„c. ffied januarjem Severni Vietnam bodilne sile napadle ameriške Položaje, na osrednji planoti pa So ameriški bombniki obstreljevali položaje osvobodilnih sil. Tiskovna agencija osvobodilne fronte je sporočila, da so Američani uporabili 15. maja strupene pli: ne na področju Mo Kay ob delti reke Mekong zaradi česar se je zastrupilo nad 500 oseb. Severno-vietnamrka tiskovna agencija pa javlja, da so ameriška letala bombardirala osmega maja v južnoviet-namski vasi Vinh Kan otroški vrtec, v katerem je bilo mnogo civilistov. Ubitih je bilo 52, ranjenih Pa 57. Drugih 14 civilistov je bilo ubitih v drugih vaseh, ki so jih ameriška letala bombardirala 7. in 25. maja. Podpredsednik preiskovalne komisije o ameriških vojnih zločinih Ram Van Bach je v Hanoju izjavil, da so ZDA v veliki meri povečale svoje napade na Severni Vietnam. Dodal je, da v večji meri uporabljajo orožje, s katerim hočejo kolikor mogoče več uničiti in ubiti. Američani ravnajo najbolj brutalno in barbarsko. Dodal je, da napadajo predvsem civilne objekte. Zatem je izjavil, da se področje bombardiranja razteza^ od 17. do 20. vzporednika v dolžini nad 300 kilometrov, kjer živi štiri milijone oseb. Pred 31. marcem je število ameriških napadov na vse severno-vietnamsko ozemlje znašalo kveč- in marcem; po 31. marcu pa je število teh napadov na omenjenem področju narastlo na 3.500 v aprilu in na 4.700 v maju. Poleg tega se je povečalo število napadenih objektov. Do marca jih je bilo 2.000 na vsem ozemlju, aprila pa je njih število narastlo na 2.300, maja pa na 3.700 samo na omenjenem področju. V Parizu je ameriški predstavnik zanikal trditve, da so bili v Parizu tajni razgovori med ameriškimi in severnovietnamskimi predstavniki. Dodal je, da je neki član ameriške delegacije, ki govori vietnamski jezik, tri ali štirikrat odšel v rezidenco severnih Vietnamcev, da izroči dokumente, med katerimi tudi prepis enega od Johnsonovih govorov, ki ga je bil zahteval voditelj severnovietnamske delega-cijt. Neki severnovietnamski delegat pa je obiskal ameriško poslaništvo, kamor je prinesel prepis programa osvobodilne fronte, ki ga je zahteval Harriman. V Moskvi delegacija ČSSR MOSKVA, 10. — Danes je prispela v SZ češkoslovaška vladna delegacija, ki jo vodi podpredsednik vlade Lubomir Strougal. Goste je na letališču sprejel podpredsednik vlade in predsednik «go- splanan Nikolaj Bajbakov, katerega je spremljal minister za zunanjo trgovino Patoldčev. Do obiska je prišlo na osnovi razgovorov med Dubčkom in Ko-siginom o gospodarski reformi v ČSSR, ko se je češkoslovaška vlada obrnila na sovjetsko s prošnjo za pomoč z obsežnimi krediti, da bodo lahko obnovili gospodarski ustroj. Delegacija bo verjetno dokončno preučila to vprašanje, nakar je možno, da bo ČSSR zaprosila za tuje kredite. V Pragi je predsednik Černik prisostvoval začetku novih televizijskih oddaj in je orisal program vlade kot dosledno demo kratizacijo, vendar brez improvizacij. Omenil je rehabilitacije, ki predstavljajo «zgodovinsko obvezo* ljudstva. Na izrednem kongresu partije bodo obravnavali federativno ureditev družbe, takoj za tem pa bodo načrt ustavnega zakona predložili skupščini in bo zelo verjetno odobren 28. oktobra, na dan petdesete obletnice ustanovitve republike, černik je obširneje govoril o vodstvu podjetij, pri čemer je omenil tudi sedanje načrte, da bi uvedli neke vrste delavskega samoupravljanja. Končno je dejal, da so ukinili predhodno cenzuro, vendar pa da bo vlada ščitila državne in vojaške tajnosti Ščitila bo tudi osebe, ki bi bile žrtev neupravičenih napadov. Vlada sedaj zelo podrobno preučuje gospodarsko stanje in je ugotovila, da ,so nastale nekatere težave, ker se je v zadnjih mesecih produktivnost rahlo zmanjšala. družine udeležilo okoli 2.COO prijateljev, ki so prišli s posebnim vlakom iz New Yorka v Wa-shington. Vlak, ki je vozil krsto pokojnika, je prišel v VVashing-ton z veliko zamudo, ker je zaradi ogromne množice na raznih postajah moral voziti počasneje. V mestu Elisabeth pa se je dogodila nesreča: dve osebi sta namreč našli smrt pod kolesi vlaka, ker sta se preveč približali tračnicam. Na poti do Arlingtona se je pogrebni voz ustavil pred Lincolnovim spomenikom, kjer je velika množica črncev prepevala svoje duhovne pesmi. Tudi po vvashington skih ulicah se je nabrala ogromna množica, posebno črncev. Na pogrebu je bila tudi žena nedavno ubitega črnskega voditelja Martina Luthra Kinga. V nedeljo zjutraj je v Washing-tonu skupina podivjanih mladeničev napadla osebnega šoferja Roberta Kennedyja, ga pretepla in okradla, šofer se je vračal domov, potem ko je bil 24 ur v službi zaradi pogreba Roberta Kennedyja. Mladeniči so ga ustavili, udarili po obrazu s palico in mu odnesli listnico. V New Orleansu je katoliški nadškof Philip Hannan izjavil, da so številni prijatelji Kennedyjeve družine pozvali senatorja Edwarda Kennedyja, naj prekine svojo politično kariero Dodal pa je, da ne ve, kaj senator namerava. Medtem se nadaljuje preiskava proti morilcu Kennedyja, ki je strogo zastražen v posebni celici. Oblasti ne dajejo nobenih izjav v zvezi s preiskavo, ker jim to izrecno prepoveduje poseben odlok sodišča. Po umoru Kennedyja je veliko število Američanov prostovoljno izročilo oblastem strelno orožje. V vseh velikih mestih je policija javila, da so privatniki izročili svoje strelno orožje. Poleg tega so številni prodajalci orožja sporočili, da bodo opustili to trgovino. Pravosodni minister Clark, številni poslanci in razne osebnosti so pozvali po televiziji volivce, naj »zasujejo pismi in po te-lefonu» senatorje in poslance svojih okrožij z zahtevo, naj odobrijo zakone s strogimi določbami za nadzorstvo nad prodajanjem strelnega orožja. Pri tem dodajajo, da ho samo na ta način kongres lahko premagal odpor raznih organizmov, ki nasprotujejo zakonodajnim ukrepom za omejitev prodaje orožja. Senator Joseph Tydings je izjavil, da bo «samo ljudska volja lahko zdramila kongres iz njegove dremavice in ga prisilila, da se zave svoje odgovornosti)). Pravosodni minister pa je po televiziji izjavil, da je absolutno potrebno za varnost ameriškega ljudstva, da kongres en. krat za vselej odobri načrt zakona za učinkovito nadzorstvo nad prodajo vseh vrst orožja. Kakor je znano, je kongres taJkoj po atentatu na Roberta Kennedyja odobril zelo spremenjen zakon proti zločinom, M ga je bil predložil predsednik Johnson. Kongres je namreč zavrnil predlog, naj se prepove kupovanje pušk in karabink po pošti. Pravosodni minister Clark je po televiziji izjavil, da so Američani kupili lani dva milijona kosov strelnega orožja in da je bilo 6.500 oseb ubitih s puškami ali samokresi. Pripomnil je, da je bilo na Japonskem, ki šteje nad sto milijonov prebivalcev, lani skupno sa mo 50 žrtev strelnega orožja. Senator Thomas Dodd Je opozo- ril, 'da. bo število umorov in. poizkusov umorov naraščalo, če ne sprejmejo strogih ukrepov, na podlagi katerih bi morali registrirat.: vse strelno orožje in prepovedati kupovanje orožja po pošti. Dodal je, da namerava predložiti v tem smislu načrt zakona. Pripomnil je, da je treba odločno nastopiti, da se odpravi sedanje stanje, ki dela iz Amerike deželo umorov in na-s-iLja. Egiptovska agencija Srednji vzhod je v soboto javila, da je bil brat Kennedyjevega morilca Soliman Bi-shara Sirhan aretiran v Iraku in izročen jordanskim oblastem zaradi vohunstva v korist Izraela. V Amanu pa so danes zanikali te trditve. Pripominjajo, da je bil pred meseci dejansko aretiran v Iraku neki Soliman Sirhan, ki pa je bil potem izpuščen in da ni imel nič opraviti z vohunstvom Iz Pnom Penha javljajo, da je kamboški predsednik Sihanuk sporočil, da je iz spoštovanja do družine Kennedy dal izpustiti dva ujeta ameriška vojaka, ki sta prekršila kamboško ozemlje. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je sporočil, da bodo ZDA predložile prihodnje dni zahtevo za izpustitev Earla Raya, ki so ga bili aretirali v Londonu. Dodal je, da ho ameriško poslaništvo v Londonu predložilo zahtevo in jo utemeljilo z obtožbo umora ali ropa. Zah/tevo za izročitev bodo postavili na podlagi posebna angleško-ameriške pogodbe iz leta 1931. Ray je v ZDA obtožen, da je kriv umora Martina Luthra Kinga. Poleg tega ga iščejo tudi oblasti države Missouri, ker je 23A aprila lani zbežal iz tamkajšnjega zapora, kjer je bil že osem let in je prestajal kazen dvajset let zapora zaradi ropa. redno varnostno službo na sodišču v Bow Streetu, kamor so pripelja li Earla Raya. V notranjosti poslopja in okoli njega je bilo nad sto oboroženih polipajev. Vse časnikarje, ki so vstopili, so skrbno preiskali in prav tako vsakogar, ki je prisostvoval procesu. Razprava je trajala samo eno minuto. Sodnik je odredil, da ostane Ray v zaporu in da ga 18. junija zopet pripeljejo pred sodišče. Na podlagi britanskega zakona je Ray obtožen, da je na londpnskem letališču uporabil ponarejen potni list, da so pri njem našli samo kres brez orožnega lista. Pozneje so Raya odpeljali v londonski zapor Brixton. Nov proces proti poveljnikom letalstva ZAR KAIRO, 10. — Danes se je pričel nov proces proti načelnikom egipčanskega letalstva, ki jih dol-že nevarnosti pri izpolnjevanju njih dolžnosti, zaradi česar je bila tako naglo poražena egipčanska vojska junija lanskega leta. Prva obsodba je bila izrečena februarja in je naletela na ogorčene proteste študentov in delavcev, ki so dejali, da je premila. Sedaj so ponovno pred sodiščem štiri maršali. Mah-moud, ki je poveljeval letalstvu in katerega so na prvem procesu obsodili na 15 let zapora, Labib ki je bil obsojen na deset let in ki je poveljeval protiletalski obrambi, Afifi, ki je bil načelnik štaba letalstva in Doghedi, ki je poveljeval vzhodnemu področju egipčanskega letalstva. Vsi štirje so sedaj obtoženi pred vrhovnim vojaškim sodiščem, ki zaseda v osrednji vojašnici, proces je za zaprtimi vrati. Sodišču pred- V Londonu so davi odredih iz-|seduje general Mahner el Rimah *-T'snr*e**•" čas, da se vključi v družbeno življenje.)) Dogodki v Novem Beogradu, so po besedah Tita, »mnoge udarili po glavi, nekatere več nekatere manj», ki so se pričeli zavedati, kaj bi bilo, če delavski razred ne bi bil tako zaveden, če ne bi razumel težav, če bi nastopal tako, kot so nastopili študentje. Tito ni skrival, da so študentovske demonstraoije škodovale ugledu Jugoslavije v svetu. Istočasno pa je z zadovoljstvom ugotovil, da delavci v svojih protestnih pismih soglašajo z zahtevami študentov. «Za-to moram reči, da sem srečen, da Imamo tak delavski razred in da imamo tako zavedno mladino.» Dogodki na beograjskem vseučilišču, je ugotovil Tito, so -pokazali, da je 90 odstotkov mladine tako zavednih, da ne dovoljuje raznim djila-sovcem, rankovičevcem, maocetun-govcem In podobnim, da bi jih izkoriščali v svoje smotre. Tito ne soglaša z mišljenjem nekaterih, ki sodijo, da je do upora študentov prišlo pod vplivom dogodkov v Franciji, v Nemčiji, na Češkoslovaškem in drugod, temveč sodi, da je to odraz domačih slabosti in nerešenih vprašanj, ki so se nakopičile zaradi njihovega prepočasnega reševanja. Glede neljubih dogodkov v Novem Beogradu je Tito izjavil, da Je potrebno zadevo preiskati in da mora biti vsak, ki je kriv ne glede na to, kdo je, za to odgovoren. Tito je obljubil študentom, da se bo zavzel za rešitev vprašanj, ki so jih postavili, in jih pozval, naj mu pri tem pomagajo, kajti kot se vidi iz njegovih besed, često v vodilnih krogih ni dovolj enotnosti, ko gre za uresničevanje prej soglasno sprejetih sklepov. Da o gibanju beograjskih študentov in o odmevu, ki ga je pustilo, ni enotnega mišljenja, dokazuje tudi sporočilo izvršnega odbora SZDL Jugoslavije, ki se odločno ločuje od članka njenega lastnega organa, t.j. beograjske «Borbe», objavljenega danes pod naslovom «Mlado žito in plevel«. Izvršni odbor SZDL Jugoslavije meni, da je ta 'Janek v nasprotju s stališčem, prikazanim v sporočilu skupne seje predsedstva in izvršnega komiteja SZDLJ z dne 6. junija in v nasprotju z duhom sinočnje predsednikove izjave. Sicer pa je govor Tita naletel na soglasno odobravanje študentov, ki so govoru predsednika sledili na posameznih fakultetah. Govor Tita je okrog 2000 študentov, zbranih v dvorani pravne fakultete pozdravilo z več kot desetminutnim aplavzom, zatem pa so se študentje podali na malo križišče pred fakulteto In ob zvokih množičnih pesmi zaigrali kolo. Podobno je bilo tudi na drugih študentje so priredili v nedeljo v Parizu ponovno manifestacijo z zahtevo po neodvisnosti in objektivnem poročanju radia in televizije lju v Novem Beogradu se je po Titovem govoru spontano zbralo okrog 10.000 študentov, ki so ob skandiranju «Mi smo Titovi, Tito je naš« enodušno pozdraviti rektorja beograjske univerze dr. Ivanoviča, ki je obvestil študente, da bodo fakultete jutri normalno nadaljevale delo. Na mnogih fakultetah so se študentje danes na zborih zmenili, da se že jutri, na drugih pa čez teden dni pričnejo izpiti. Govor predsednika Tita je naletel na enodužen odmev in odobravanje delovnih ljudi, kar potrjujejo številne brzojavke delovnih kolektivov in posameznikov predsedniku Titu. & B. Atentator na Dutschkeja poskusil samomor BONN, 10. — Atentator na Rudija Dutschkeja Josef Bachmann je naredil v zaporu poskus samomora. Našli so ga na tleh brez zavesti in okrog vratu je imel žico svojega radijskega aparata. Bachmann je ob aretaciji izjavil, da je nameraval Dutschkeja ubiti, kasneje pa se je premislil in je dejal, da sta se skregala in da je v prepiru potegnil samokres in pričel streljati. Dutsohke je zapustil berlinsko bolnišnico in se je odpeljal z letalom v Švico, kjer se bo zdravil v nekem sanatoriju. Njegovo zdravstveno stanje je na splošno dobro, vendar mu je krogla poškodovala nekatere možganske centre, tako da se ne spomni niti nekaterih najbolj preprostih izrazov. Bivši predsednik Bidault se je vrnil v Pariz ................... PO PREDLOŽITVI KANDIDATNIH LIST Volilna kampanja v Franciji se je včeraj uradno začela PARIZ, 10. — Opolnoči se je uradno začela volilna kampanja za politične volitve, ki bodo 23. in 30. junija. Danes dopoldne so javili, da je bilo uradno registriranih 2.298 kandidatov za 470 poslanskih mest. Manjkajo še podatki iz 17 prekomorskih okrožij. Kandidature so takole razdeljene: komunistična stranka 470; PSU in skrajna levica 317; zveza demokratične levice (Mitterand) 395; razne levičarske skupine 52; zveza za obrambo republike (golisti) 462; napredek in moderna demokracija (center) 249; razne desničarske skupine 118; skrajna desnica 13; gibanje za reformo (Edgar Pisani) 42; tehnika in demokracija 58; drugi 122. Bivši predsednik vlade Georges Bidault, ki se je po več letih izgnanstva vrnil v soboto v Francijo, je sporočil, da ne bo kandidiral na volitvah. Po njegovem mnenju ne bi smeli volivci voliti niti za golistične niti za komunistične kandidate, temveč bi morali dati glas centrističnim kandidatom ter kandidatom demokratične in socialistične zveze. Moskovska «Pravda» komentira dogodke v Franciji in ugotavlja, da v Franciji še vedno traja socialna in politična kriza, čeprav je veliki val stavk počasi pojenjal. List pravi, da ima sedanja kriza globoke gospodarske in socialne korenine. List pravi tudi, da oblasti in monopoli še dalje spletkarijo, s tem da zadostijo zahtevam nekaterih kategorij delavcev, medtem ko zavračajo podobne zahteve delavcev drugih sektorjev. Po prvem pregledu kandidatur si lahko napravimo naslednjo sliko: 1. Levica gre na volitve z enako taktiko kakor lani. Komunisti in zveza levice so namreč navzoči s svojimi kandidati v vseh okrožjih. Novost je veliko število kandidatur PSU, ki upa da se bo okoristila zaradi posledic majskih dogodkov med delom komunističnih volivcev ali tistih, ki so glasovali bleme pri obnovitvi volitev 2. Ministrski predsednik Pompl-dou je izkoristi; priložnost in pripravil načrt razširitve vladne večine po volitvah. Dejal je, da «zveza za obrambo republike« ni stranka in tudi ne odraz nobene stranke. Zato so kandidaturo odpustili poleg dosedanjim golističnim ali neodvisnim republikanskim poslancem tudi nekaterim censtrističnim poslancem ali nevpisanim, ki niso glasovali proti vladi. Poleg tega so med kadidati tudi nekateri, ki prihajajo iz tradicionalne levice, ali iz tiste desnice, ki se je ločila od de Gaulla med alžirskimi dogodki. 3. Vzporedno pa so neodvisni republikanci, ki jih vodi Giscard d’Estaing, poudarili svojo avtonomijo do pravovernih golistov. Gre za prvi poizkus ločitve. 4. V centru je nastal nov poizkus, ki ga je začel bivši goli-stični minister Pisani. Njegovi pristaši gredo na volitve v okrilju ugibanja za reformo« ter nameravajo voditi povsem avtonomno volilno kampanjo. Vendar pa so predložili premalo kadidatov. da bi mogli imeti v poslanski zbornici lastno parlamentarno skupino. Zato se bodo vključili v skupino »napredek in moderna demokracija«, ki jo vodi Jacques Duha-mel. 5. Desnica, ki je razdeljena med antigolizmom in strahom pred komunizmom, se je odrekla udeležbi na volitvah. Svojim pristašem so voditelji svetovali, naj pri prvih volitvah glasujejo za centristične zmerne ali »zvezne« kandidate Pri ponovitvi volitev pa se niso še odločili kako naj glasujejo in bodo verjetno svetovali vzdržanje. Član političnega urada KP Francije Etienne Fajon je po radiu izjavil, da zveza levice «ne more resno ali realistično postavljati zahteve, da bi imela pravico biti sama naslednica golistične oblasti, ker je stranka manjšine«. Fajon je nadaljeval: »Komunistična stranka ima zaupanje četrtine prebivalstva. Zveza nima višjega odstotka, verjetno ima nekoliko nižjega. Zaradi tega je •-dino demokratično nasledstvo golistične oblasti zveza vseh sil de- za zvezo levice. Navzočnost PSU lavskega razreda in demokratičnili bi utegnila ustvariti težavne pro-1 sil.» Seznam odobrenih prošenj za odškodnino po umrlih internirancih v nacističnih taboriščih Emili Anna — Zgonik, 1903; Emili Ivan Edvard — Zgonik, 1900; Emili Marija — Repen tabor, 1904; Engrassi Pio — Tavorjana, 1908; Erjavec Jakob — še-brelje, 1909; Ermacora Romano Severino — Čedad, 1926. Nadaljujemo objavo izvlečka iz H. seznama priloge aradnega lista od 22. maja. V drugem seznamu so odobrene prošnje svojcev u-mrlih v taboriščih, ali zaradi posledic internacije. Iz tega seznama objavljamo samo imena, leto in kraj njihovega rojstva, ne pa imen upravičencev, ki pa so objavljena v prilogi Uradnega lista. Kdor je vložil prošnjo in ima po zakonu pravico do odškodnine, ni pa v objavljenem seznamu navedeno ime umrlega svojca, lahko vloži priziv do 21. junija. Za umrle je priznana doba internacije 12 mesecev. Za informacije in prizive, naj se prizadeti obrnejo na Združenje bivših internirancev, na jugoslovanskem področju pa na občinsko zvezo borcev. Jure — Rovinj, 1891; Gessi Ro-molo — Milje, 1922; Gherghetta Ferdinando — Pulj, 1900; Gher-golet Angelo — Štarancan, 1891; Gherlani Giuseppe — Zgonik, 1910; Gherli Antonio — Castel-nuovo d'Istria, 1885; Ghermi Giuseppe — Tržič, 1900; Ghersi Giuseppe — Trst, 1883; Giacorruni Antonio — Rovinj, 1904; Giaiot-to Augenio - Folda, 1904; Gil-li Francesco — Fazana, 1915; Giomi Luciano — Trst, 1908; Gi-raldi Paolo - Trst, 1912; Giulia-ni Giuseppe — Dolina, 1887; Giu-rissevich Benedetto — Materada, 1908; Giusto Guido — Neme, 1921; Glavic Francesco — Pazin, 1899; Glusic Romano — Glusiči, 1925; Glusic Vincenzo Paolo — Labin, 1926; Gobo Josip — Krpan (Labin), 1905; Godini Carlo — Kostanjevica, 1908; Gojtanic Miro — Jerolimi (Pazin), 1925; Gol-cich Artibano — Poreč, 1921; Goldfrucht Lea - Trst, 1903! Goldschmied Livio — Trst, 1913; Goldschmied Stefania — Trst, 1886; Goldschmiedl Giorgio — Trst, 1890; Golja Alojz — Ljubinj (Tolmin), 1890; Golja Petar -Veli Boljun, 1907; Golob Francesco — Idrija, 1925; Gombač Anton — Podgrad, 1921; Gombač Francesco — Javorje (Obrov), 1907; Gorchic Angela — Vrtojba, 1871; Gorkič Giovanni — Sovod-nje, 1894; Gori Italico — Neme, 1913; Gorian Cristina — Krmin, 1907; Gorjan Tereza — Opatje selo, 1899; Gorlato Giovanni — Din jan, 1907; Govek Kanci jan — Rečica, 1900; Grahelj Peter — Pečine, 1913; Graho'- Franc — Šmarje, 1926, Grand' Nicold — Rovinj 1919; Graziani Miroslavu — Podgora, 1908; Gregorač Enrico — Idrija, 1904; Gregorčič Jožef — Vrsno, 1883; Gregori Francesco — Trst, 1905; Gregori Mario — Podbonesec, 1922; Gregorič Jožef — Prvačina, 1879; Gregorin Angelo — Turjak, 1883; Gregorin Gagliano — štarancan, 1913; Gregorin Umberto — Ronke, 1924; Gregorovic Josip — Draguč, 1907; Gri Antonio — Gorica, 1889; Gri-maz Pietro — Ahten, 1913; Urino ver Josip — Dolenje, 1906; Grion Luigi — Capriva del Friu-li, 1920; Grmek Nikolaj — Auber, Fabec Franc — Knežak, 1906; Fabian Leopold — Komen, 1915; Fabietti Tulio — Reka, 1923; Fabijan Viktor-Borut — Cerovlje (ikra), 1895; Fabretti Giovanni — Neme, 1903; Fabris Aldo — Neme, 1925; Fabris Peter — Rovinj, 1922; Fabris Pietro — S. Pier dTsonzo, 1896; Fabris Vale-rio — Roč (Istra), 1904; Facchin Antonija — Pulj, 1902; Faletič Luigi — Sturmi, 1926; Faraguna Dušan — šumtoerg (Labin), 1923; Faraguna Francesco — Faraguni (Labin). 1911; Faraguna Mario — Vines (Labin), 1913; Farber Davide — Gorica, 1906; Favretto Luigi — Umag, 1925; Fazarinc Vladimir — Trst, 1912; Farbero Rosa — VVidrlnka, 1883; Fattor Vittorlo — Fojda, 1909; Feietti Giovanni — Tavorjana, 1914 Fell-Cian Giuseppe — Milje, 1891; Fele-tig Natale — Grmek, 1926; Fe luga Umberto — Izola, 1893; Feremac Tomo — Ferenci, 1905; Ferencic Liberato — Pazin, 1876; Ferfoglia Josip — Doberdob, 1902; Ferfolja Avgust — Sel la delle Trincee (Kostanjevica). 1895; Ferfolja Josip — Miren, 1901; Ferfolja Vladimir Novo mesto, 1918; Fer-letič Josip — Doberdob, 1908; Fer-luga Antonio — Trst, 1913; Fer-luga Vittorlo — Trst, 1920; Ferrari Beni to — Gorica. 1928; Filic Ivan — Kanfanar, 1910; Filipčič Anton — Kozjane, 1887; Filipi« Francesco — Grmek, 1905; Fink Isacco — Gorica, 1907; Finzi Moi-se Roberto — Trst, 1881; Fioranti Antonio — Dinjan, 1904; Firm Mihael — Kozjane, 1925; Flander Ivan — Zakojca, 1903; Flandla Ivan — Praproče, 1901; Flebus Olivo — Tavorjana, 1923; Flo-reancig Valentino — Grmek, 1902; F7oris Luigi — San Vincenti, 1906; Floreani Luigi — Tržič, 1925; Fo-dor Lilly — Pulj, 1914; Fogar Pietro — Pulj, 1903; Floridan Ivan — FuSkulin, 1905; Fon Andrej — Trnovo, 1885; Fon Peter — Sela pri Volčah, 1899; Fonda Rodolfo — Piran, 1884; Fonda Vittorlo — Trst, 1907; Fontanin Augusto — Fogliano, 1892; Fontanot Giovanni — Milje, 1873; Foraus Karel — Dolina,'1903; Foschia Alfredo Tarčent, 1925; Foschlatti Gabriele — Trst, 1889; Franca Jožef — Gračišče (Dekani). 1902; Frančeškin Angel — Sel la delle Trincee (Kostanjevica), 1907; Francetlc Ivan — Boljun, 1903; Franchl Maria — Trst, 1902; Franco Car-lo — Gorica, 1922; Franco Emi- jio__Trst, 1920; Franco Enrichet- ta___Trst 1880; Franco Giroiamo Carlo — Trst, 1873; Frandolic Andrej — Doberdob, 1899; Franetič Rudolf — Trst, 1902; Frank Anton — Tret, 1893; Frank Anton — Brezovo, 1893; Frank Edmund — Sušak, 1866; Franza Josip — Dol (Dekani), 1911; Franza Mario — Poietlčt (Dekani), 1920; Franzi Antonio — Ronke, 1911; Franzin Giuseppe — Pazin 1884; Fratina Franc — Kreda (Kobarid), 1892; Frausin Mario — Milje, 1924; Freiberger Ada — Ada, 1876; Frelberger Aliče — Trst 1870; Freiberger Gilda — Tret, 1871, Freiberger Olga — Trst, 1867; Frleta Giovanni — Majkusi, 1909; Frol Ivan — Jelšane, 1906; Fuc-caro Ermenegildo — Rekianska dolina, 1908; Furlan Ivan — De-vin-Nabrežina, 1920; Furlan Fe-lice Rodolfo — Ločnik, 1889; Furlan Italo — Fogliano, 1920; Furlan Lino — Ronke. 1919; Furlan Ludvik — Slap, 1898; Furlani Francesco — Milje, 1902; Furla-nič Bruno — Manzan, 1919. Gabai Carlo — Trst, 1938; Ga-ai Luisa — Trst, 1941; Gaber-:ik Branko — Tolmin 1912; Ga-rieli Carlo — Trst, 1917; Ga-rielli Massimiliano — Devin-Na-režina; 1906; Gadnik Franc — Irgar, 1908, Gandusio Giovanni - Koper, 1904; Garbelis Livia - Trst. 1921; Garribba Giusep-e — Čedad, 1921; Gaspardis Vit-jrio — Trst, 1893; Gasparič Jo-ip — Moncalvo ( Pazin), 1885; lasparini Giuseppe — Pulj, 1891; laspercic Josef — Čezsoča, 1880; la6percic Josef — Bovec, 1898; laspich Giuseppe — Milje, 1892; late j Vincenc — Gornji Novaki Idrija), 1911; Gaus Giovanni — (lana (Reka), 1891; Gentili Ar-igo — Trst, 1907; Gentilli Davile — Trst, 1869; Gentilli Giudit-a _ Trst. 1870; Gentilomo Ade-e — Trst, 1883; Gentilomo Gi-ella — Trst, 1891; Gentilomo Io-anda - Split, 1905; Gervasi Gui-lo — Neme, 1908; Gervasi Pie-ro — Neme, 1904; Gerzetic An-enio - Podgorje, 1929; Gortina 1911; Grobisa Anton — Temenica 1884; Grossa Floriano — Trst, 1914; Grossa Luigi — Capriva del Friuli, 1886; Grskovic Andje-lo — Moščenice, 1908; Gruden Albert — Devin-Nabrežina, 1913; Gruden Federica — Devin-Nabrežina, 1918; Gruden Jožef — Drobočnik, 1906; Gruden Alojz — Šmihel, 1900; Gruden Rudolf — Vitovlje; 1915; Grusovin Mario — Gorica, 1921: Grzinich Karlo — Padna, 1922; Gubana Luigi — Podbonesec, 1907; Guer ra Carlo — Fojda, 1915; Guion Ernesto — Podbonesec, 1914; Gu lic Ludvik — Tomaj, 1913; Gu stin Ivan — Trst, 1928; Guštin cic Anton — Tatre, 1884; Guštin cic (Guštini) Evgen — Zavrh 1928; Gustinčič Jožef — Tatre 1901; Guštini Antonio — Podgrad, 1905. Hering Natale — Trst, 1906; Herlng Samuele Umberto — Trst, 1869; Hero Primo - Reka, 1926; Hervatic Giuseppe — Dolina, 1887; Hervatlč Plerina — Dolina, 1921; Holzner Fabio — Trst, 1921; Hrast Andrej — Borjani, 1928; Hrast Giulio — Čiginj, 1914; Hre-sciak Antonio — Sežana, 1896; Hrvatic Antonio — Gornje Ležeče, 1926; Humar Anton — Sv. Duh pri Banjšici, 1887; Humar Ivan — Kneža, 1911; Humar Josef — Banjšice, 1882; Humar Julka — Lom pri Kanalu, 1908; Humar Stefan — Livek pri Kanalu, 1904. I Iacobonl Gisella — Tret, 1921; Iacoboni Sofla — Tret, 1920; Ia-cobuzlo Giuseppe — Fojda, 1912; Iacuzzi Gino — Tavorjana, 1903; Iaconcich Gualtiero — Trst, 1926; Ianni Giacomo — Trst, 1953; Iavomioh Giuseppe — Koper, 1904; Ierina Rlocardo — Trst, 1902; Ilijasic Conrad — Reka, 1891; Inamo Ivan—Vipavski Križ, 1909; Ipavec Ana — Kuk-Ajdov-ščina, 1924; Ipavec Anton — Renče, 1891; Ipavec Stefania — Kuk, 1920; Iskra Anton — Podgraje, 1905; Iskra Anton — Žabiče, 1891; Iskra Franc — Rovinj, 1886; Iskra Ivan — Rovinj, 1903; Iskra Jožef — Sušak, 1909; Italla Raffaele — Tret, 1904; luretig Gildo — Podbonesec, 1910; Iussa Basllio — Speter Slovenov, 1914; Iussa Ora-zio — Speter Slovenov, 1909; Ivančič Anton — Huje, 1910; Ivančič Franc — Gabrovlca, 1898; Ivančič Franjo — žrndn, 1912; Ivančič Maria — Kobarid, 1919; Ivančič Rudolf — Ladra, 1896; Ivan-clch Ermtnia — Mali Lošinj, 1911; Ivoslc (Glvossi) Attilio — Pulj, 1919. Jadresko Anton — Jadreškl, 1894; Jadresko Antonio — Jadre-skl, 1901; Jagodnik Giuseppe — Podgrad Ilirska Bistrica, 1901; Jaksetic Giovanni — Vrbica, 1905; Jakus (Glacuzzi) Giacomo — Ko-rojtoa, 1895; Janko Sime — Urbani Poreč, 1896; Janovitz Silvio — Tret, 1869; Jaraoh Giulia — Trst, 1883; Jarc Ottone — Doberdob 1928; Jardas Mario — Reka, 1914 Jardas Ottavio — Reka, 1926 Jasnic Francesco — Vipolže, 1909 Jedrejcic Franjo — Ltndar Pazin, 1891; Jelen Luigi — Doberdob, 1904; Jelenič Basilio — Pa-dena, 1903; Jelenič Ivan — Ha-lužina, 1906; Jelenič Mario — Trst, 1926; Jelenich Jožef — Ku-kurini Pičan, 1924; Jelercic Ivan — Renče, 1892; Jelinčič Giovanni Casarsa, 1912; Jereb Blaž — Spodnja Kanomlja (Idrija), 1892; Je-ricijo Karel — Avče, 1897; Jerman Antonio — Trst, 1929; Jerman Francesco, Pomjan (Koper), 1904; Jerman Francesco — Pomjan (Koper). 1912; Jerman Giovanni — Šmarje pri Kopru, 1909; Jermol Viktor — Tolmin, 1908; Jerončič Miroslav — Potravno (Nova Gorica), 1913; Jez Fltippo — Gornja Kanomlja, 1903; Jez Luigi — Podbreg (Ajdovščina), 1891; Jona Elde — Trst, 1886; Jug Andrej — Clginj, 1896; Jug Lu-ca — čiginj,‘1885; Jurcan Pietro Rakovci (Pulj), 1922; Juricic Anton — Veli Turini (Labin), 1922; Juricic Martin — Kapelica (Labin), 1908; Jurincich Silvestro — Boršt (Marezige), 1908; Jurisevic Jožef — Golac, 1913; Jurissevich Antonio — Dolina, 1924; Jursic Rudolf — Borut (Pazin), 1891. Kacin Jernej — Gornja Kanomlja, 1906; Kalc Anton — Ku-teževo, 1898; Kanalec Anton — Volarji, 1899; Kandare Antonio — Zarečje (II. Bistrica), 1902; Kante Vincenzo — Šmarje-Bra-nik, 1896; Kapelj Jože — Kal-Postojna, 1909; Karis Carlo — Trst, 1912; Karlic Franjo — Brja-ni (Istra), 1882; Karoii Federico — Kal-Postojna, 1924; Kastelic Victor — Knežak, 1889; Katicic Attilio — Kržišče (Labin), 1915; Kaučič Angelo — Lipa-Komen, 1907; Kavalic Mirko — Butari, 1522; Kavčič Alojz Ciril — Ljubinj, 1895; Kavčič Andrea — Ljubinj, 1911; Kavčič Francesco — Zibrše-Goše, 1896; Kavčič Giovanni — Zabče-Tolmin, 1883; Kavčič Ivan — Ljubinj, 1893; Kavčič Ludvik — Gorica, 1908; Kavs Giovanni — Soča-Tolmin, 1895; Kazalac Josip — Bregi-Črišnjevi-ca, T&lZTRefor (ali CEeBer) AT berti — Vrtojba • Rožna dolina, 1907; Kemperle Janez — Bača (Podbrdo), 1911; Kenda Justina — Poljubinj (Tolmin), 1905; Kenda Maria — Sužid-Kobarid, 1892; Kenda Venceslav — Lisec (Grahovo ob Bači), 1907; Kete Federico — Rihemberg, 1895; Kikelj Antonio — Stržišče, 1892; Kirn Rozah ja — Čelje, 1926; Kirsic Anton — Kržišče (Labin), 1921; Klaj Anton — Miheliči (Poreč), 1927; Klapcic Josip — Nedclšči-na (Labin), 1921; Klarič Ivan — Buzet, 1904; Klaucic Felice — Podgora, 1912; Klavžar Ivan — Zakojca (Idrija), 1873; Klein Nor-berto — Reka, 1927; Klein Oscar — Osek, 1892; Kleva Antun — Karinga (Pazin), 1911; Kliman Antonio — Jadreski-Pulj, 1908; Kliman Giacomo — Jadreski-Pulj, 1900; Klinkon Peter - Zatolmin, 1892; Klobas Miro — Drobezija (Buzet), 1908; Klobučar Franc — Prapetno, 1924; Kmet Justo — Zrenj, 1919; Knez Ana - Trnovo pri Kobaridu, 1876; Knez Anton — Srpenica, 1895; Knez Giovanni — Zgonik, 1885; Kobal Albino — Planina-Ajdovščina, 1927; Kobal Francesco — Erzelj-Ajdovščina, 1882; Kobal Giovanni — Erzelj-Vipava, 1910; Kobal Janez — šentviška go-ra-Slap ob Idrijci, 1904; Kodelja Ivan — Duplje Ajdovščina, 1922; Kofol Avrelija — Grudnica, 1922; Kofol Lodovico — Selo pri Tolminu, 1899; Kogej Ivana — Vojsko-Idrija, 1889; Kogej Leopold — Vojsko-Idrija, 1905; Kogoj Nikolaj — Bilje-Nova Gorica, 1927; Kogovšek Carlo — Pregarje-Ob-rov, 1887; Kokot Franjo — Bre-gi (Labin), 1905; Kokot Ivan — Kokoti, 1913; Kokot Josip — Ceri (Istra), 1904; Kojanec Edoar-do — Devin-Nabežina, 1939; Kol-manich Nicolo — Poljane, 1892; Komac Giovanni — Jablanica (Bovec), 1900; Komel Giovanna — Kromberk, 1925; Komel Giuseppe — Kromberk, 1919; Komel Ivan — Solkan, 1887; Kom-janc Francesco — šterverjan (Gorica), 1895; Komparic Josip — Mržan (Istra), 1916; Konestabo Franc — Pregarje (Obrov), 1884; Konestabo Franz — Pregarje (Obrov), 1904; Konic Antonio — Ozeljan (N. Gorica), 1910; Konje-dic Giuseppe — Deskle (N. Gorica), 1910; Konjedic Stanislao — Plave, 1919; Koradin Albino — Selo, 1908; Koren Anton — Kosci, 1878; Koren Giuseppe — Podgorje, 1886; Koren Giuseppe — Ma-gozd (Kobarid), 1898; Koren Marija — Kosci, 1888; Koren Pavla — Kosci, 1922; Korlevic Ivan — Jehnici (Poreč), 1892, Korva An-djelo — Mržan, 1914; Kos Daniele — Dolina, 1922, Kos Jakov — Sumber (Labin), 1904; Košane Pietro — Dekani (Koper), 1892; Košara Josip — Rovinj, 1905; Koseto Anton — Labinci (Kašte-lir), 1894; Kosmač Franc — Slap ob Idrijci, 1879; Kosmina Goffre-do — Gorica, 1904; Košuta Marija — Bukovica, 1894; Kovač Francesco — Postojna, 1884; Kovačič Andrej — Drobočnik, 1895; Kovačič Franc — Dornberg, 1906; Kovačič Giuseppe — Idrija, 1882; Kovačič Henrik — Komen, 1888; Kovačič Luigi — Smrje (Prem), 1895; Kovsca Anton — Col, 1896; Kozljan Giuseppe — Golesovo (Istra), 1898; Kozljan Matteo — Golesovo (Istra), 1924; Kozorog Giuseppe — Volče (Tolmin), 1907 Kracina Jožefa — Stanovišče 1917; Kragelj Andrej — Polju binj, 1895; Kragelj Ivan — či ginj, 1900; Kragelj Miroslav — Sela pri Volčah, 1920; Kraicar Giuseppe — Boljunec, 1896; Kralj Giovanni — Dornberg, 1921; Kranjc Franc — Staro Selo (Kobarid), 1898; Kranjc Luigi — Opatje selo, 1904, Kravanja Franc Čezsoča, 1886; Kravanja Vilivald — Kal Koritnica, 1921; Kravos Ana — Male Žablje, 1895; Kravos Giuseppe — Trst, 1908; Kristančič Antonio — Višnjak, 1879; Križaj Anton — Orehek, 1895; Križaj Friderik — Zagon, 1905; Križaj Raffaele — Stara gora, 1904; Krizanac Josip — Križanci, 1902; Krnjus Josip — Pazin, 1910; Krosnjak Edvard — Cerovlje, 1920; Krosnjak Rudolf — Cerovlje, 1922; Krsevan Dominik — Branik, 1902; Krsulja Albert - Mali Turni, 1924; Kru-tej Giuseppe — Trst, 1915; Kruzic Giovanni — Lovran, 1906; Kugler Maddalena — Reka, 1933; Kumar Albin — Gorica, 1914; Kumar Ludvik — Trst, 1881; Kupez Giu liano — Trst, 1895; Kurinčič Ignac — Idrsko, 1885; Kunz Car-lotta — Reka, 1901; Kuščer Andrea — Potoki, 1893; Kutin Gabriele — Žaga, 1911. Labignan Pietro — Berkaz (Pazin), 1925; La Coppola Carmine — Ortanova, 1912; Ladavaz Jožef Pazin, 1901; Lampronti Marco — Trst, 1873; Lapanje Filip — bred-nja Idrija, 1882; Laparini Erman-no — Trst, 1919; Lascak Siečko — Ročinj, 1926; Lasič Angela — Graben (Vrtojba), 1917; Lasič Camlllo — Vrtojba, 1909; Lasič Stanislav — Tolmin, 1910; Laufer Blanca — Bolho, 1881; Lauren-cig Pietro — Neme, 1918; Lavrenčič Benedetto — Potoki (Kobarid), 1896; Lavrenčič Marijan — Trst, 1914; Lavrenčič Mario — Doberdob, 1903; Lavrenčič Rodoi-fo — Doberdob, 1895; Lavrenčič Rodolfo — Doberdob, 1924; Laza-rlc Anton — S, Vincenti (Istra), 1906; Lazarlc Ivan — Kršan, 1885; Leban Aleksander — Col, 1909; Leban Alfonz — Devin-Nabrežina. 1903; Leban Anton — Kambreško, , —1893; Legovich Gtiaido - KSte-^ lir, 1912; Legovich Metodio — Višnjan, 1904: Leksan Anton — Bukovje, 1909; Lemut Janez — Gozd, 1913; Lena Luigi — San Canzian dTsonzo, 1909; Lena Lui-g! — Reka, 1923; Lenardon Ar-mando — Ronke. 1914; Lenič Josip — S. Vincenti, 1920; Lettig Odorico — Rezija, 1923; Levi Alberto — Trst, 1876; Levi Alfredo — Trst, 1908; Levi Amelia — Trst, 1864; Levi Angelo — Trst. 1882; Levi Emilia — Trst, 1906; Levi Raffaele Attilio — Trst, 1892; Levi Raffaele Carlo — Trst, J892; Levi Riccardo — Trst, 1879; Levi Sergio — Trst, 1911; Levi Simone Mostar, 1869; Levi Zoe — Trst, 1885; Liber Riccardo — Zagreb, 1b17; L.cen Giovanni -- Trst, 1910; Ličen Luigi — Rlhemberk, 1886; Lioul Anton — šumber (Labin), 1901; Licul Ivan — Labin, 1906; Licul Josip — šumber (Labin), 1926; Liebman Pietro — Trst, 1867; Liebman Pietro — Trst, 1894; Llgovic Anton — Flen-gl (Vrsar). 1909; Ligovic Antonio Flengi (Vrsar), 1909; Llgovloh Antonio — Prodani, 1904; Likar Ivana — Vojsko 1919; Likar Peter — Vojsko, 1887; Llpold Giovanni — Podgrad, 1900; Lip-schitz Eugenio — Reka, 1883; Lipušček Maria — Zadlaz (Tolmin), 1928; Locchl Antonio — Pazin, 1880; Logar Anton — Vrbica, 1902; Logar Stanislava — Ajdovščina, 1928; Lonzar Nevio — Koper, 1921; Loredan Guido — Milje, 1919; Lorla Guido — Trst, 1904; Lo Russo Natale — Tret, 1926; Lovriha Vittorlo — Dolina, 1910; Lovventhal Eugenia — Trst, 1880; Lovventhal Paolina — Trst, 1872; Lovventhal Vittorlo — Trst, 1874; Lowy Enrico — Trst, 1876; Lowy Lldia — Trst, 1901; Lozar Vera — Vrtovin, 1920; Luca Giuseppe — Trst, 1923; Ludvik Anton — Rjavče, 1898; Ludvik Martin — Rjavče, 1881; Luft Adolf — Rovinj, 1888; Lukač Jordan — Tinjan (Dekani), 1926; Lukan Pavel — Godovič, 1902; Lukez Ivan — Padena, 1878; Lunetta Giuseppe — S. Pietro Patti, 1899; Lupini Federico — Mavhlnje, 1924; Lussi Edoardo — Pulj, 1912; Lust Fanni — Trst, 1903; Lutman Remigio — Tret, 1909; Lužnik Viktorija — Usnik (Tolmin), 1914; Luzzatto Anna Paolina — Gorica, 1864; Luzzatto Eugenia — Gorica, 1863; Luzzatto Rosalia — Trst, 1871. Macan Michelo — Vodnjan 1911; Machne Olga — Tatre, 1903 Machnich Giovanni — Dekani 1879; Macor Esmeraldo — Trst 1921; Macorig Giuseppe — Farra 1913; Madussi Davide — Rsten 1893; Maestro Gemma — Trst 1907; Maestro Ida - Trst, 1910 Maglica Giovanni — Golac, 1915 Maglica Giuseppe — Golac, 1908 Maglica Pietro — Dobriči, 1915 Mahne Antonio — Tatre, 1909 Mahne Giacomo — Tatre, 1901 Mahne Mario — Trst, 1914; Ma karovic Francesco — Avče, 1898 Makarovič Jožef — Kanal, 1909; Makuc Angel — Pratetno (Trebuša, 1923; Makuc Franc — Kromberk, 1891; Makuc Ludvik — Lo-garšče, 1912; Maiam Vittorio — Trst, 1919; Mainardis Dante — Gradiška, 1399; Maion Paolo — Podbonesec, 1905; Maizan Umberto — Trst, 1911: Malic Claudio — Ronke, 1927; Malic Pavel — Vrtojba, 1927; Mal igo j Pavla — Smast (Tolmin), 1S19; Maljevac Stanislav — Kuteževo, 1918; Ma-milovic Martin — Jelovice, 1915; Manetti Carlo — Trst, 1901; Man freda Andrej — Poljubinj (Tolmin), 1886; Manfred? Ivan — Poljubinj, 1881; Manfreda Rozina — Poljubinj, 1917; Monganaro Luigi — Manzan, 1920; Mania Bari« — Ronke, 1869; Manj:.? Vito — Tavorjana, 1831; Manzin Antonio — Dinjan, 1904; Manzocco Giacomo — Neme, '909; Marassi Francesco — Gorica, (901; Maraston Anton, — Vižinada, 1910; Maraž Luigi — Grahovo, 1919; Marc Franc — Planina, 1896: Marc Rudolf — Kozina, 1915; Marcatt Giovanni — Tržič, 1920; Maichcria Ernesto — Trst, 1898; Marcheria Raffaele — Trst, 1927; Marchese Natale — Troina, 1893; Marebesi Stanislav — Oprtalj. 1923; Marehi Luigi — Gorica, 1902; Marchig Angelo — Sovodnje, 1909; Mareocchia Bruno — Zauer, 1905; Marcolin Renato — Trsi, 1912; Marcuzzi Olinto — Brdo, 1920; Marcuzzi Sergio — Fogliano, 1927; Marfan Leopold — Bregi, 1907, Margutti Luciano — Čedad, 1917; Markpzic Dominik — Pregara (Istra), 1897; Markezic Florjan — Pregara (Istra), 1908; MarKic Anton - Ukanje, 1904; Markočič Alberto - Slapnik (Brda), 1913; Markočič Anton — Fo-jana, 1921; Maric Antonio — Marici (Kanfanar), 1389 Marini Cor-rado — Krn;in, 1397 Marinze Ot tavio, Milje. 1913, Marion Vladko — Buzet, 1923; Mariotti Attilio — Fogliano, 1921, Mariotti Italo — Čenta, 1926 Marolt Sigismondo — Padena, 1903, Marsetic Emanuele - Osp, 1912; Marsiglio Gino — Trst, 1883, Martellanc Josip — Šempeter pri Gorici, 1893; Mar-tellani Vladinih - Trst, 1905; Martinčič Leon — Močeniška Draga, 1906; Martinčič Romualdo — Cerovo, '906, Martinelli Rodol-fo — Tržič. 1890; Martinello Ernesto - čenta, 1922 Martinig Antonio — So>odn.;e, 1908; Martinig Giuseppe — Sovodnje, 1926; Mar-tinuzzi Faiiero — Turjak, 1910; Marušič Aaorea - Štandrež pri Gorici, 1886, Marušič Franc — -OjfBtje- sel** 1880, Marušič -Stjepan- — Musalee (Poreč) 1920; Marussi 'Mario — Trstr 1833 Maruzin Antonio — Vlaruzini (Kanfanar), 1904; Marvini Italo — Gorica, 1926; Marzari Giovanni — Buje, 1903; Mase Cornelio — Trst, 1925; Masseni Francesco — Vrsar, 1896; Masserotti Antonio — Trst, 1905; Matko Aiojz — Zarečje, 1894; Matkovič Franje - Gračišče (Pazin), 1922; Matika Guglieimo — Kanfa-nar, 1913; MattarelL Enea — Ben-kovac, 1902 Mattersdorfer Alfredo — Resa, 1685, Mattessich Giorgio — Zadel 192o; Mattioli Albino — Boljunec, 1900; Matuchina Pietro — Reka, 1901; Mauri Maria — Bača 1906; Mauri Mario — Gorica, 1922, Maui- Nikolaj — — Bača, 1903; M?ur- Štefan — Bača, 1879, Mavec Anton — Lokev, 1919; Maver Pierina — Pia ve, 1900; Maurencic Cirillo — Gorica, 1902; Mavri Anton — Jesenica (Ponikve), 1905; Mavri Mihael — Gorje, 1902 Mavric Ba-siiia — Dobrovo, 1908; Mavric Emil — Ple-ovo, 1909, Mavric Terezija — Vrtojba, 1899; Mayer Guido — Trst, 1910, Mayer Rosa — Trst, rojena 1. 1874; Mayer-Grego Elda - Trst, 1885; Mazgon Josip — Idrija, 1905 Mazora Ana — Breginj, 1921; Mazzalors Emi-lio — Trst, 1895; Mazzan Antonio — Bokordiči (Istra), 1898; Mazzi Carlo — Trst, 1899; Mazzucco Italo — Brigi (Istra), 1926; Medeot Igino — Farra dTsonzo, 1921; Me-dos Just — Dvori, 1914; Medve-dic Zora — Klana, 1920; Medvešček iVan — Deskle, 1905; Melinc Martin — Trnovo pri Kobaridu, 1874; Melinc Tereza — Rožek (Trnovo), 1909; Melissa Remo — Podbonesec, 1923, Melli Bella Vittoria — Trst, 1875; Melon Giovanni — Novigrad (Istra), 1904; Menasse Davide Vittorio - Trst, 1876; Menna Claudio — Reka, 1921; Me-non Maria — Krmin, 1894; Mer-candel Celestina — Milje, 1905; Merlich Antun — Buzet, 1918; Mersecchi Francesco — Komen, 1896; Mervič Bogomir — Ozeljan, 1920; Mervič Francesco — Ozeljan — 1899; Merrek Andrea — Komen, 1916, Merze'v Luigi — Hru-ševica, 1900; Metlika Ernesto — Trst, 1908; Metlikr \ ec Anton — Volčji grad. 1889; Mezgec Anton — Mrše, 1921; Mezgec Giuseppe — Trst, 1904; Mezghez Giuseppe — Vižinada, 1891; Mezzetti Giusto — Sv. Anton (Koper), 1912; Mezzorana Francesco — Gorica, 1907; Miani Guerrin:) — Grožnjan, 1911; Miazzi Mario — Trst, 1886; Micali Mattla — Zabrežec, 1896; Michelstaedter Rachele — Trst, 1877; Michlstaedter Ada — Trst, 1890; Miedi Augusto — Trst, 1891; Mihalič Anton — Podgrad, 1905; Mihelj Danilo — Solkan, 1919; Mi-helj Romano — Trst. 1927; Miklavec Carlo — Podgrad, 1916; Mi-kuljan Zvonimir — Faraguni (Labin), 1908; Mikus Alojzij — Gozd (Ajdovščina), 1887; Milanovic Basilio — Padena (Labin), 1926; Milch Desiderio — Reka, 1923; Milch Emilio — Komaron, 1882; Miletič Anton — Sumber, 1913; Miletič Giovanni — Labin, 1907; Miletič Giuseppe — Marčiljani, 1910; Miletič Stefan — Marčiljani, 1913; Mile voj Carlo - Kranei (Labin), 1907; Milevoj Milan — Vines, 1920; Milevoj Pasquale — Ja-dreski 1908; Milkovič Angela — Trst, 1907; Milic Vladimir - Rasa, 1912; Millo Giuseppe — Milje, 1914; Milost Franc — Grgar, 1389: Milostnik Viktor — Reka (II. Bistrica), 1925, Milovan Michele — Zabroni (Istia), 189u, Minerbi Me-notti l.loise — Trst, 1875; Miniussi Alida — Tržič, 1923- Miniussi Angelo — Fogiiano, 1914; Misan Cla-ra — Trst, 1902; Mi.scic Giuseppe — Senik (Girica), 1909; Miskovic Antonio — Banjole (Pula), 1909 Misigoi Evaristo - Trst, 1905 Mislej Ivan — Velike polje, 1898 Mizzan Mario — Pazin, 1903; Mia denich Marcelin — Reka, 1920 Mlakar Anton — Porezen, 1907 Močnik Franc — Idrija, 1912 Mocolo Mario — Cres 1925; Mo desti Antonio — Tržič, 1925; Mo drijan Her.rik — Idrija, 1905; Mo drusan Antonio - Modrusam (Kanfanar), 1894; Modrusan Božo — Krmed, 1897; Modrusan Ivan — Modrusam (Rovinj), 1899; Modrusan Josip - Modrusam, 1920 Modrusan Petar Modrusani 1902; Mofardin Bož — Mofardini (Pazin), 1925. Moborovic Giuseppe — Sv. Martin (Labin), 1901 Mohoroeic Jvan Veli Turini 1907; Moborovic Ivu Mali Tu rini (Labin, 1921; Moborovic Jo sip — Veli Turini. 1915; Mokole Andrea — Nabiežina, 1915, Moi-mas Giorgio — Konke. 1927, Montana n AlLeito — Trsi. 1936. Mon-tiglia Aliče — Split 1902; Monti-giia Elda — Split. 1894; MontigUa Giulia — Split, (838, Montiglia Irma - Spl;t, 1905' Montiglia Lina — Split, 1384, Moraldi Carlo — Test, 1890; Moratti Giovanni P.etro — Sar Pier dTsonzo, 1915; Morieh Onorino Tržič, 1923; Morporgo Ai.ram Alberto — Trst, 1863; Morpmgo Aliče Annetta — Trst, 1891; Morpurgo Carlo — Trst, 1890; Murpurg, Elda - Go rica, 1883; Morpurgu Elena — Trst, 1375, Morpurgo Emina — Gorica, 1366. Morpurgo Emina — Trst, 1891- Morpu go Carlo — Gorica, 192!> Morpurgo Gina — Trst, 1887, Morpurgo Marco — Trst, 1861; Morpurgi Maria llior gina Trsi 1908; Morpurgo Mi riam Marianna — Trst 1857, Mor purgo Umberto — Trst 1913; Mo scarda Giuseppe - Fazana, 1904 Moscarda Roceo — Pulj, 1910, Mo schion Mass miliam: Sv Kanc jan, 1907: Mosettj Giuseppe — Vr tojba, 1901, Mozetič Kamila — Bi lje, 1927; Mozetič Jožef - Renče 1395; Mozetič Mario — Vrtojba 1915; Mozetič Vilma — Renče 1925; Možina Andrea — Trst, 1918 Možina Boleslavu — Trst, 1914 Mrak Pierina - Trst, 1890; Mrs nik Ivan — Prem, 1903; Mugerli Antonio — Vrhovlje, 1896; Mukerli Sirio — Krmin, 1921, Murer Vittorio — Trst, 1919; Murovec Ago stino — Grahovo, 1929; Muzlovic Severin — Škofije, 1927. Nacinovic (Nacinelli) Albino — Labin, 1919; Nacinovic Andjelo -Strmac, 1922; Nacinovic Anton — Sumbrezi 1906; Nacinovic Giacomo — Strmac, 1925; Nanut Angelo — Štandrež pri Gorici, 1905; Nanut Boris —■ Sovodnje, 1925; Nanut Guglialmo — Štandrež, 1899; Nanut Ludvik — Sovodnje, 1899; Nathan Rogers Romeo — Trst, 1878; Negrisin Bruno — Tržič, 1926; Nemac Giuseppe Planjave, 1904; Nemaz Roko — Planjave 1902; Nemec Franc — Šempeter, 1896; Nemec Rok — Bukovica, i890; Neri Ernesto — Trst, 1904; Nezich Mate — Nu-gla, (Roč), 1887; Nimis Antonio Leonardo — Neme, 1907; Nimis Antonio — Neme, 1912; Nimis Domenico — Neme, 1924; Noac-co Gaetano — Tipana, 1908; Nor-bedo Celio — Kaštelir, 1919; No-vacco Giuseppe — Izola, 1922; Novello Antonio — Milje, 1914. Oblath Bianca Maria — Trst, 1907; Okmaca Srečko — Kringa, 1900; Ongaro Federico — Krap-na (Raša), 1901; Orel Giovanni — Gradnje (Sežana), 1908; Osmo Davide — Trst, 1901; Ostruzzi Maria — Zgonik, 1922; Ota Daniele Krogi je, 1925: Otočan Mario — Sanvincenti, 1894. Pachlich Giovanni — Materada, 1904: Pncor Giuseppe — Ronke, 1921; Pahor Anton — Selo na Krasu, 1895; Pahor Antonio — Dol 1892; Pahor Danica — Selo, 1925; Pahor Federico — Opat'ese'o. 1921; Pahor Franc — Renče, 1890; Pahor Ivan — Opatjeselo, 1892: Pahor Jožef — Se'o na Krrsu '900; potnr Stanislav — Opatje selo, 1393; Pahor Stanislav — Korita na Krasu, 1904; Pajer Raimondo — Trst. 1903: P»lcich Natale — Buzet, 1915; Paliska Anton — Pretarie, 18B4: Paliska Ivan — Pregarje, 1839; Palmich Roberto — Lovran, 1910; Palmieri Carlo — Reka, 1907; Palombito Antonii — Zader, 1910; Paluzzano Duilio — Tavorjana, 1923; Pamic Antun — Otičani, (žminj), 11195; Pamic Maria - Pazin, 1882; Faoletti Gugiiemo — Vič, 1918; Paoletti Ildegardo — Štandrež, 1894; Parenzan Josip — Labin; 1889; Paronic Ivan — Golešo-vo, (Istra), 1902: Paronuzzi Kor-tunato — Trst, 1925; Pastorelli Giuseppe - Vižnjan, 1896; Pau-letic 4nton - Karinga, 1893; Pauletic Blaž — KuneM (šušnii-či), 1920; Paulin Andrej — Vr-' tojba, 1884; Paulin Vittorio -Fojda, 19)5; Paulina Giovanni — Devin, 1838; Paulina Giovanni Prečnik, 19i9; Pauluzzi Giuseppe — Čedad. 1922; Pauro Anton — Muntič, (Istra), 1908; Pavia Egi-dio — Gorica, 879; Pavletič Petar — Kotle, (Istra), 1878; Pavlic Jože — črni kal, 1902; Pavlic Leopold — Vipavski Križ, 1891; Pavlin Andrej — Ozeljan, 1897: Pavlin Daniela — Grgar, 1927: Pavlin — Drežnica, 1905; Pavlovčič Anton — Senožeče, 188i: Pavšič Uaf*”1 — Carbona-ri, 1897; Pavšič Zofija — Kromberk, 1915: Pečar Ato'z — Gabrovica, 1889; Peca-r Ivan — Gabrovica, 1895; Pecclvar Mario — Trst, 1903; Pečenko Stanislav — Batuje, 1906; Pecenik Mario — Dolina, 1914; Pegan Franc — Senožeče, 1885; Pelos Roberto — Ronke, 1925; Peloz Jožef — Vrtojba, 1895; Penco Giovanni — Savudrija (Piran), 1923; Penko Bortolo — Cepno, 1905; Penko Franc — Cepno, 1902; Penko Janez — Slavina, 1926; Penso Nicolo — Mali Lošinj, 1901; Perazzi Stanislav — Komen, 1893; Perco Bruno —Rob" ke, 1920; Perco Quirino — Turjak, 1911; Perco Umberto — Podgora, 1914; Perdec Ivan — Selo na Krar su, 1894; Perdec Luigi — Korita. 1904; Peressin Enrico — Dolenje, (Brda), 1907; Perhat Josip — Ba-rani (Istra), 1898; Perkovič Ivan — Stokovci, 1920; Peric Giuseppe — Valtura, 1917; Parlotti Giuseppe — Zader, 1885; Perlow Ernesto — VVindrinka, 1906; Perlovt Giuseppe — Reka, 1913; Period Paola — Windrinka, 1910; PerloW Sonja — Windrinka, 1902; Pernic Stefano — Roč, 1910; Perello Alba — Trst, 1922; Peršič Jožef — Vitovlje, 1883; Peruc Francesco — Učka, 1880; Perugia Margherita — Trst, 1878; Peruško Ivan — Peru-ški, 1901; Peruško Ivan — Peru-ški, 1925; Peruško Mate — Peru-šlti, 1900; Perzan Anna — Raša, 1924; Peteh Maria — Modrušami, 1925; Peterlin Jožef — Koseze, 1903: Pctorneli Jernej — Doljnji Novaki, 1908; Petrič Mario — P* triči (Žminj), 1926; Petricig Luigi — Sovodnje, 1918; Petrloig Zac-caria — Šempeter Slovenov; Petrinja Jožef — Ocizla, 1911; P*" tris Stefano — Krk; PettirossO Antonio — Boršt, 1914; Piazza Bruno — Trst, 1899; Piazza Elisa — Trst, 1857; Piazza Rachele — Trst, 1870; Piazza Umberto —Trst 1878; Piccaro Venusto — Tavorjana, 1922; Pick Nathan Oscar — Trst, 1862; Pick Vittoria — Trst, 1888; Pillepdch Carlo — Reka, 192L Pincherle Lina Dlna — Gorica, 1855; Pintar Elena — Gorica, 1925; Pippan Alfonso — Trst, 1902: P>' rih Jožef — šentviška gora, 1890; Pirmi Umberto — Trst, 1919; P*’ sa Ida — Trst, 1865; Pisani Ef' menegildo — Gorica, 1902; Pisent Luigi - Otlica, 1902; Pisk Viktor — Pečine, 1889; Pisson Sadok (Vittorio) - Arta, 1892; Pitacco Domenico — Piran, 1892; Piuca Renato — Pivki (Grožnjan), 1924, Plahuta Ivan - Gorica, 1907; Pleničar Giuseppma - štandrež, 1892; Pletikos Ivan — Krnica, 192fii Plezzani Milano — Gorica, 19101 Pobega Mariian — Pobegi, 19121 Pobega Vladimiro — Pobegi, 1908; Poberaj Alojz — Solkan, 1891; Poc' cecai Spartaoo — Umag, 1925; Podobnik Jernej — Mažore, 18791 Podobnik Luka — Čekovnik (Idrija), 1890; Podrecca Elio — S peter Slovenov, 1912; Pogatschni? Giuseppe — Poreč, 1896; Pohlen Edoardo Dekani, 1921; Pohlen Francesco — Milje, 1908; Poklat Anton — Podgraje, 1913; Pokra-jac Josip — Rovinjsko selo, 19071 Pokrajac Josip — Rovinjsko selo. 1922; Pojavnik Martin — Šempeter, 1907; Polacco Marcello " Trst, 1906; Polacco Mario — Trst. 1875; Polane Luigi — Predmeja. 1920; Poldrugo Josip — Santalesa, (Istra), 1911; Poldrugovac Antun — Zlepčari (Pazin), 1890; Polgar Emerico — Reka, 1897; Poljanec Felice - Vojsko, 1896; Poljšak Albino — Rihemberk, 1925; Poljšak Francesco — Zagon, 1900; Poba Mario — Tarčent, 1924; Pollak Giacomo — Hotzemplotz, 18851 Pollauszach Luigi — Podbonesec. 1903; Pompilio Cesare — Trsti (Nadaljevanje na 3. strani) 1 1 Radio Trst A 7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glas ba ■ 11.35 Šopek slovenskih 12.00 Iz slovenske folklor«. - 12.30 Za vsakogar nekaj 13.30 Glasba po željah 17.00 Orkester pod vod stvom Alberta Casamassima - 17.20 Slovenščina za Slovence - 17.30 Ansambel Miglioli-Lombardi - 17.40 Radijska univerza 17.55 Ženski vokalni kvartet iz Ljubljane 18.15 Umetnost, književnost in priredit ve - :8.30 Koncertist’ naše dežele - 18.55 Hugo Strass? • in njegov orkester - 19.10 Plošče za vas -19.40 Znane melodije 20.00 Šport - 20.30 Claude Debussy: «Pelleas et Melisande». lirske drama. 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tre tja stran 13.20 Juke box - 14.30 Orkester Teatra Verdi iz Trsta. Koper 7.30, 8.30, 12.3t, 15.30, 18.30, 23.30 Poročila 7.35 Glasba za dobro jutro - 9.00 Pevski program - 9.30 Ansambel solistov iz Zagreba - 10.00 Plosee 10.46 Petnajst minut z Rifi iiecori 11.00 Otroški kotiček - 11.30 Pevci danes - 11.45 Uspehi v teku tedna - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 13.35 Glasbeni vrtiljak - 14.0(1 Iz Mozartovih oper 14.30 Poslušajmo jih skupaj - 15.10 Mlaaim poslušalcem - 15.30 Za prijetno razpoloženje - 15.50 Zabavna glasba - 16.00 Prenos RL 16.26 Orkestralni inter-mezzo - 16.30 Iz operetnega sveta - 16.50 Zabavna glasba - 17.30 Glasbeno popoldne 18.00 Tretja stran 18.15 Poje Iva Zanicchi -19.00 Prenos RL - 20.00 Poje Tom Jones - 20 30 Prenos RL - 23.10 Pariz v noči 23.35 Glasba za lahko noč - 24 00 Prenos RL. II. program 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 17.00, 20.00 Poročila 7.10 «Musica TOREK, 11. JUNIJA 1968 stop* 8.33 Jutianje pesmi - 9.06 Glasbeni spored 10.05 Ura glasbe • 11.24 O našem zdravju 11.30 Glasbena antologija - 13.00 Kolesarske dirke 13.25 Poje Petula Clark 13.54 »Tisočak* - 15.00 Oddaja /a avtomobiliste 15.45 Četrt ure novosti • 16.00 Program za otroke* 17.05 Stare in nove plošče 18.10 Angleščina 18.20 Glasbeni program za mlade 19.14 «Le av-venture di Nick Carter* 19.30 Luna park 20.15 «L'Italiana in Algeri*. melodrama v dveh dejanjih 22.30 Dunajska lahka glasba. Nacionalni program 6.30, 7.30, 8.30 13.3U, 14.30, 15.30, 18.30, 21.40 Poročila 6.35 Jutranja glasba 8 45 Orkestri - 9.13 »Romantica* 9.4u Glasbeni album 10.00 «Schiavo d'amore» - 10.15 Panorama jazza - 10.40 Najslavnejši pevci - ll.OO «Ciak» - 11.30 Kolesarske dirke - 11.47 Pesmi šestdesetih let 12.10 Oddaja za avtomobiliste 14.00 »Tisočak* • 14.05 Juke box - M.30 Celentano-ve plošče 14.45 Naše najljubše pesmi 15.15 Oddaj?, za avtomobiliste 15.35 Velik, kitaristi 17.35 Enotni razrea 18.00 Glasbeni aperitiv 18.20 Mala ljudska enciklopedija 20.11 »Ferme la mušica* - 21.10 Oddaja za delavce -21.20 Jazzovski program - 22.05 Oddaja za pomorščake - 22.10 Neapeljske pesmi. III. program 10.00 Glasca «.a klavičembalo -11.10 Simfonije Franza Schuberta 12.20 A. Mozart ir. F. Poulenc -13.05 Recital violinista Christiana Ferrasa - i4.30 »Madame Saint-Sens», komedij? v treh dejanjih - 15.30 Program na ploščah - 16.35 Sodobni italijanski skladatelji - 18.15 Gospodarska rubrika - 18.30 Lahka glasba - 18.45 Gospodarska geografija Italije - 19.15 Vsako-večerni koncert - 20.30 Giovan Bat-tista Vico, tristoletnica rojstva -22.40 Revija revij. Slovenija 8,00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00, 24.00 Poročila - 7.50 Danes za vas - 9.08 Operna matineja 9.55 Radijska šola 10.25 Janez Gregorc: Vaška suita 10 41 »Cicibanov svet* m »Pesmica za najmlajše* - 11.15 Pri vas doma 12.20 V ritmu današnjih dni - 13.lt Orkester i} Batha z Bachom 13.30 Kmetijski nasveti 13.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov 14.10 Zabavna glasba 14 10 Priporočajo vam.. 15.05 Pet minut za novo pesmico 15.25 Lehka glasba * 16.20 Glasbeni inte: rnezzo 16.40 V torek na svidenje' - 17.00 Vsak dan za vas 18.05 Igra simfonični orkester RTV Ljubljana - 19.15 Slovenska zborovska glasba - 19.45 Svet tehnike 20 95 Lahko noč, otroci! 20.15 Minute s pevcem Ninom Robičem 20.25 Pet minut za EP - 21.00 Radi jska igra 22.00 Pesem godal 22.15 Deset pevcev - deset melodij 25.10 Glasbena medigra 23.15 Skupni program JRT - 00.05 Literarni nokturno: Indijanske pesmi Ital. televizija 13.00 Risanke - 13.30 Dnevnik ' 15.15 V Evroviziji1 kolesarske dirke - 17.00 Program za najmlajše -17.30 Dnevnik ■ 17 4.6 Otroška oddaja 19.45 Šport 20.30 Dnevnik - 21.00 »Antony» o c Aleksandra Dumasa 22.15 O kiparju Henry-ju Mooru - 23.00 Dnevnik. II. kanal 19.00 Tečaj francoščine - 21.00 Dnevnik 21.15 »La pace perdu-ta» - 22.15 Glasben1 spored »Noi canzonieri* Jug. televizija 19.25 1'eiesna rekreacija 19-45 Risanke 20.00 Filmski mozaik ■ 20.50 Vijavaja - 20.55 Karavana prijateljstva 21.00 Dnevnik - 21.30 Cikcak 21.40 Dekleta iz Sanfre-diana - film - 23.05 Oh W. Gluck: Orfej — opera - 24.05 Poročila. - 3 - 11. Junija 1968 Seznam odobrenih prošenj za odškodnino po umrlih internirancih v nacističnih taboriščih (Nadaljevanje z 2. strani) Fantomi EmtMo — Trst, 1909; Pontom! Samito — Umag, 1897; Poro-pat Antonio — Laniišče, 1913; Pokopat Gdovanmi — Vodice, 1906; Fosarelli Felice — Avče, 1901; Posega Antonio — Strane, 1908; Pos-sega Piero — Trst, 1908; Potleca Guerrino — Buje, 1914; Požar Antonio — Cepno, 1894; Prasel Al-do — Trst, 1912; Praselj Giovanni — Zgonik, 1928; Pregare Emilia — Trst, 1930; Pregelj Ivan — Sa-nabor, 1892; Prekali Antonio — Dračevac, 1907; Prem Angelo — Dol (Otlica), 1919; Premrov Filip-po — Ubeljsko, 1904; Premru Gui-do — Trst, 1912; Preme Gasparo — 1894; Primosig Antonio — Grmek, 1902; Primozig Giuseppe — Grmek, 1908; Primožič Ivan — Ža ga, 1884; Prodan Mario — Volov sko, 1921; Prosen Andrea — Vrb: ca, 1906; Prosen Antonio — Jabla niča, 1910; Prsuric Anton — Pršu rifti, 1883; Persuric Petar — Prsun fid, 1893; Pucic Josip — Pucici 1905; Pupis Giuditta — Tomaj 1919; Purger Clara — Gabrovica 1926; Purger Spira — Gabrovica 1923; Purger Spiridione — Gabrovica, 1892; Purkeljc Andrej — Cep no, 1906; Puri Mario — Zgonik 1911; Putimja Ivan — Levini, Pa zin, 1913; Putzolu Lorenzo — Tr Žič, 1927; Puzzer Egidio — Buje 1922. Qualizza Gildo Antonio — Sovod-nje, 1907. Rabak Vladimir - Brgudac (Poreč), 1925; Race Angel — Sv. Anton (Koper), 1906; Radetič Martin — Barat (Rovinj), 1900; Radin Santo — Buje, 1908; Radina Luigi — Žužemberk 1914; Rado-sevic Giovanni — Medulin, 1920; Radovcic Biagio — Bačva, 1905; Radovič Ottavio — Šumebr (Labin), 1928; Raffin Stefano — Reka, 1904; Rahamin Aliče — Trst, 1904; Rakovac Iva" — Radovci (Poreč), 1872; Raiz Giovanni — Podbonesec, 1914; Rajnik Elizabeta — Budimpešta, 1906. Rama-ni Giovanni — Marezige, 1905; Rener Carin — 'Pojan (Koper), 1923; Ranut Servigliano — Trst, 1926: Rapotec Giuseppe — Dolina, 1902; Rasoni Nazario — Gabrovica, 1885; Raspor Drago — Klana, 1920; Raspor Franjo — Klana, 1914; Raspor Ivan — Vrbica, 1906; Rava Renato — Trst, 1909; Ravbar Emii - Voglje, 1914; Razloznik Giovanni — Zala pri Idriji, 1907; Raspet Francesco — Otalež, 1894; Razza Pietro — Ka-štelir, 1913; Rea Romano — Trst, 1913; Rebec Viktor — Trst, 1915; Rechnitzer Luciano — Ronke, 1925; Rege Aldo — Škocjan ob Soči, 1919; Reich Alessandro — Bou-god. 1898; Rejc Ivan — Poljubinj, 1887; Rejc Jožef - Poljubinj, 1894; Remec Karlo — Vitovlje, 1897; Remec Ivan — Vitovlje, 1894; Repic Franc — Čedno, 1899; Revere Alessandro — Trst, 1892; Riaviz Cesare — Moša, 1390; Richetti Enrico — Gorica, 1910; Rieppi Al-feo — Torjan, 1921' Rijavec Giuseppe — Grgar, 1914; Rijavec Jožef — Trnovo, 1907 Riosa Teodoro — Dekani, 1924; Ristits A-lessandro — Gorica, 1914; Ritosa Sime — Cipri, 1886; Rizzotti Emi-lio - Trst, 1902; Robba Carlo — Milje, 1918; Robba Vittorio — Milje, 1879; Rodella Erminio — Dekani, 1903; Rojc Peter — Kubed, 1904; Rojc Stanislav — Gornji Zemon (II. Bistrica), 1925: Rojnic Ivan — Gabri, 1896 Ronchi Giuseppe — Ahten, 1904: Rose Remi-gio — Trst, 1927; Rot Anton — Žaga, 1899; Rot Florjan — Žaga, 1878; Rot Franc — Trnovo ob Soči, 1879; Rot Franj - Žaga, 1880; Rotta Giovanni — Pulj, 1903; Ro-vina Giovanni — Grožnjan, 1922; Ruggero Antonio — Kanfanar, 1884; Rukli Alojz — Staro selo, 1915; Rupil Josip — Sanvicenti, 1910; Rupnic Anton — Strmica, 1899; Rupnik Ivan — Zadlog, 1893; Rupnik Jože — Zadlog, 1890; Ru-sac Antonio — Pazin, 1923; Rus-sian Francesco — Moša, 1904; Rutar Andrej — Čadrg, 1889; Rutar Franc — Čiginj, 1895; Rutar Ivan — Doblar, 1923; Rutar Leopold — Krn, 1920; Ruzic Giuseppe — Pazin, 1897; Ruzic Ivan — Sv. Martin, 1913; Ruzzier Giovanni — Piran, 1884. Sabadin Ivan — Marezige, 1907; Sabatti Antemore — Pulj, 1919; SadinJ Giordano, Trst, 1923; Sagi Nicolo — Reka, 1896; Sajina Libe-rat — Katun, 1909; Saladdm Pietro — Semdški breg, 1909; Salamon Gastone — Gračišče, 1902; Salvi Agostino — Dolina, 1901; Salvi Metodio — Trst, 1910; Samarin Adolfima — Trst, 1923; Sa-mez Angela — Milje, 1912; Samsa Ivam — Šembije, 1904; Sancin Avguštin — Bol junec, 1908; Sancin Karlo — Dolina, 1913; Sancin Jožef — Dolina, 1882; Sanguinetti Bruno — Trst, 1891; Sanguinetti Renato — Trst, 1892; Sankovič Andria — Žejane, 1900; Sanic E-mdil — Orlek, 1914; Sansa Pietro — Vodnjam, 1906; Saraval Bruno — Trst, 1904; Saraval Ida — Trst, 1886; Sardo Ivan — Zgonik, 1891; Sasso Pietro — Milje, 1913; Sau-lig Jožef — Podgrad, 1889; Savio Luigi — Konzenberg, 1912; Savle Ivan — Rožiči, 1885; Sauli Jožef — Ladra, 1892; Savorgnan Mario — Pulj, 1893; Scalamera Antonio — Trst, 1914; Scek Maria — Gradišče, 1871; Schergat Francesca — Kubed, 1919; Soheriamz Antonio — Kozjane 1885; Schloss Iolanda — Tret, 1904; Schott Alberto — Tret, 1880; Scolaris Giuseppe —-Vipolže, 1875; Scrobogma Oscar — Reka, 1888; Scuka Romano — Aj- dovščina, 1917; Scuka Viktor — Trst, 1914; Sedej Jakob — Crk-ljanski vrh, 1901; Sedevcic Rafael — Grgar, 1912; Sedevcic Rudolf — Bate (Grgar), 1909; Sedmak Adolf Albin — Trst, 1927; Sedmak Franc — Škocjan, 1900; Sedmak Franc — Križ (TS), 1914; Sega Giovanni — Milje, 1922; Segaja Bruno — Tret, 1923; Segon Martin — Kina-6iči, 1887; Segot Antonio — Sego-ti pri Vodnjanu, 1883; Segre Gi-rolamo — Trst, 1881; Seldmec A-malia — Cepovan, 1895; Semerl Bernardo — Tret, 1916; Senizza Ezio — Tret, 1922; Sepilli-Muzal-tom Emma — Tret, 1857; Serbo Eugemio — Pulj, 1912; Sergas Antonio — Sergaši, 1924; Sergovic Paulo — Kršan, 1912; Seriau Albino — Dekani, 1924; Sestani Francesco — Sestani, 1925; Setic Mate — Krmed, 1895; Sette Giorgio — Canaro, 1911; Sfiligoj Enrico — Gorica, 1920; Sfiligoi Eriča — Vipava, 1916; Sfiligoi Ferruccio — Dolenje (Brda!, 1925; Sfiligoi Maria — Como di Rosazzo, 1917; Sfiligoi Marta — Vipava, 1918; Sgar-ban Eugemio — Gorjani, 1896; Sgiarovello Marino — Fojda, 1924; Sgualdino Guido — Fojda, 1903; Shaurli Luigi — Fojda, 1903; Ska pin Adolf — Tomaj, 1891; Skerk Avgust — Devin-Nabrežina, 1912; Skerlavaj Mario — Trst, 1925; Skocaj Giacomo — Krmin, 1908; Skočir Anton — Vrsno, 1896; Sko-cdr Ivan — Potoki, 1884; Škodnik Alojz — Avče, 1907; Skok Adolt — Santa Cruz, 1901; Skok Dominik — Vojsko, 1901; Skok Filip — Dolenja Trebuša, 1890; Skok Gregor — Gornja Trebuša. 1993; Skopec Iva n - Labin, 1921; Škrbec Franc — Zavino (Braniki, 1893; Skrt Marko — Levpa, 1904; S'bel j a Anton — škrbina, 1885 Signoretti Luigi — Vrsar, 190S Signori Matteo — Rovinj, 1903 Signoriello Giulio — Trst, 1921 Simčič Jakob — Studeno, 1901 Simi Giuseppe — Šempas, 1922 Simomettig Leopold — Dolenje (Brda), 1892: Sinigaglia Vittoria — Trst, 1863; Sirca Ljubomir — Marselllesau Aubigne, 1924; Šircelj Ivan — Knežak, 1906; Širok Friderik Silvester — števerjan, 1928; Širok Leopold — Gorica, 1906; Sirotnjak Mario — Lovran, 1925; Sitar Rudolf — Lukovci, 1900; Sladonja Grgo (Ladogna Gregorki) — Valtura, 1900; Sladonja Martin — Valtura, 1897; Slavec Eugen — Knežak, 1923; Slavec Jožefa — Dekani, 1897; Slavec Ivan — Bač, 1905; Slavik Slavoj — Trst, 1896; Siene Ludvik — II. Bistrica, 1902; Slokar Ludvik — Trst, 1918; Slokar Romana — Lokovec pri Ajdovščini, 1927; Slokar Va-leria — Tret, 1920; Slosar Jožef — Podgraje, 1904; Smo-ljan Miha — Juršiči, 1903; Smo-tlach Alessandro — Trst, 1905; Smotjak Avguštin — Mačkovlje 1912; Smotlak Karl — Mačkovlje 1909; Smrdelj Franc — Selce 1895; Snajdar Franjo — Klana 1908; Snajdar Ivan — Klana, 1898 Snajdar Vladimir — Klana, 1921 Soave Virgilio — Trst, 1928; So kolich Giuseppe — Tuljaki, 1926 Sodani Luigi — Neme, 1922; So lar Ivan — Kaštelir, 1891; Som mermann Carlo — Sloczotva, 1890 Sonino Guido — Trst, 1871; So ranzio Alfredo Severino — Ron ke, 1906; Soranzio Fortunato — Ronke, 1905; Šorli Jožef — Tolmin, 1901; Sosič Aibert Silvij — Sosiči, 1924; Sosič Anton — Matu-hanci, 1919; Sosič Anton — Sosiči, 1927; Sosič Ivan — Rovinjsko selo, 1916; Sosič Jadre — Rovinjsko selo, 1922; Scssi Maria — Opčine, 1923; Sovdal Andrej — Sužid, 1892; Sovdat Franc — Idrsko, 1894; Špacapan Anastazij — Ozeljan, 1904; Špacapan Emil — Ozeljan, 1923; Špacapan Silvester — Ozeljan, 1894; Špacapan Venceslav — Ozeljan, 1923; Špacapan Vladimir — Ozeljan. 1893; Spada Ivan — Spadiči, 1915; Spagnul Silvio — Trst, 1894- Spanger Voj-mir — Trst. 1919; Spataro Vin-cenzo — Trst, 1925- Specogna Se-condo — Podbonesec, 1923; Spiegel Gionata — Dunaj, 1878; Spim-polo Alberto — Tržič, 1924; Spontan Olimpio — Tržič, 1913; Spon-za Giordano — Rovinj, 1927; Sred-nik Jožef — Kojsko, 1909; Stai-neri Carlo — Gorica, 1884; Stanič Feliks — Ukanje, 1924; Stanič Ivan — Gradnje, 1925; Starc Jožef — Smokvica (Kubed), 1894; Starc Josip — Sv. Anton (Koper), 1904; Starc Silvan — Trst, 1925; Stasi Filippo — Gioia dei Colle, 1899; Stefan Nada - Reka, 1922; Stefančič Franc — Podkraj, 1897; Steffč Emilio — Izola, 1903; Steffe Giordano — Kopei, 1922; Stefi Giuseppe — Zader. 1917; Stegel Franc — Čelje (Ilir. Bistrica), 1900; Steingler Giuseppe — Trst, 1880; Steingler Lina — Trst, 1866; Steinmann Filippo — Trst, 1903; Stelli Mario — Pulj. 1924; Stem-berger Ivan Jadreški, 1928; Stepančič Ivan — Renče, 1895; Stepančič Jožef — Movraž, 1884; Stepcic Dušan — Nedelščina, 1920; Stergar Giovanni — Trst, 1910; Sterle Mirio — Umag, 1910; Sterpini Ettore — Pulj, 1899; Sti-bilj Ivan — Ajdovščina, 1907; Stipcevich Antonio — Zadar, 1923; Stipcic Otto Eugenio — Reka, 1917; Stocca Emilio — Trst, 1913; Stocca Vittorio — Tomaj, 1884; Stocchi Paolo — Trst, 1901; Sto-covaz Giovanni — Mušiči, 1913; Stocovich Orfeo — Reka, 1922; Stojsic Josip — Gologorica, 1894; Štolfa Ernest — Koman, 1914; Storni Francesco — Ronke, 1924; Stradi Liberc — Miljo 1926; Strain Jožef, Dolina — 1898; Strani Antonio — Pulj, 1913. Stransciach Giuseppe — Nigrignano, 1896; Štrukelj Elizabeta — Tolmin, 1921; Štrukelj Franc — Šempas, 1900; Štrukelj Karolina — Šmihel, 1914; Strukel Ivan — Ozeljan, 1905; Štucin Alojzij — Orehek, 1890; Stuparich Antonio — Reka, 1926; Stuparich Ettore — Trst, 1898; Sturm Jernej — Senožeče, 1892 Sturm Paolo — Podgora, 1902 Sturma Domenico - Neme, 1909 Sturman Lovrenc — Dolina, 1902, Sudic Carlo — Trst 1902; Sugar Giorgio — Gorica, 1905; Šuligoj Blaž — Podmelec, 1896; Šuligoj Jožef — Solkan, 1925; Sulin Jožef — Žaga, 1896; Sulini Romano — Trst, 1904; Susmel Albin — Šempeter pri Gorici, 1927; Susmel j Anton — Lokev, 1923; Šušteršič Jožef — Devin Nabrežina, 1904; Svagelj Emanuel — Kobdilj, 1912; Švara Ernesta — Dolina, 1919; Švara Rudolf — Komen, 1926; Szorenyi Adolfo — Lugas, 1879; Szorenyi Carlo — Reka, 1925; Szo-renyi Rosalia — Reka, 1927; Szo-renyi Stella — Reka, 1919. T Tamaro Nioolo — Piran, 1897 Tambarin Argo — Ronke, 1925 Tavčar Albin — Kreplje, 1915 Tavčar Ivan — Dutovlje, 1900 Tavčar Jožef — Dutovlje, 1866; Te deschi Ermenegilda — Trst, 1866 Tedeschi Irene — Trst, 1868; Te desco Lodovico — Pobeghi, 1902 Tence Jožef — Tret, 1897; Tencic Anton — Krpani, 1896; Terčon Milan — Trst, 1914; Terkuc Bruno — Gorica, 1912; Terpin Pietro — Podgora, 1883; Terčoni Antonio — Devin-Nabrežina, 1906; Tiano Raffaele — Carigrad, 1871; Tiano Salomone — Trst, 1915; Tiano Sara — Sarajevo, 1903; Tijan Mat-teto — Modrusani, 1910; Tirreru Umberto — Trst, 1905; Tisminiez ky Boris - Trst, 1924; Toffolo Bruno — Ronke, 1925; Tolloi Lu-cio — Ronke, 1920; Tornada Giuseppe — Neme, 1905; Tomasella Emilio — Turjak, 1900; Tomasich Marija — Gabrovica, 1887; Toma-sim Valdi — Ronke, 1928; Tomad Bruno — Pulj, 1912; Tomažič Anton — Gaberk, 1895; Tomažič Jožef — Snežatno, 1899; Tomažič Rafael — Trst, 1914; Tomisic Anton — Tomišičt (Žminj), 1904; Tomi sic Franc — Tomišiči (Žminj) 1903; Tomisic Mate — Žminj 1890; Tomisic Natale — Vodnjan 1888; Tomisic Vittorio — Tomlši či (Žminj), 1897; Tommasini Te rasa — Sovodnje ob Soči, 1396; Tončič Anton — Žminj, 1904; To-plikar Antonia — Osek, 1926; To-plikar Radislav — Osek, 1922; To-ros Friderik — Medana, 1910; To-ros Stanislav — Medana, 1912; Tossi Giovanni — Kanfanar, 1909; Tramer Alfred — Trst, 1903; Tratnik Ernestina — Idrija, 1898; Tratnik Jožef — Col, 1906; Trebeč Anton — Gornje Ležeče, 1914; Trento Jure — Materada, 1891; Treves Giuseppe — Trst, 1880; Trevi Giacomo — Trst, 1856; Trevi Valerio — Trst, 1887; Trevi Zoe — Trst, 1891; Trevisan Arduino — Foljan, 1912; Trevisan Tersilia — Škocjan ob Soči, 1892; Trinco Giovanni — Sovodnje (Trčmun), 1898; Trinco Giulio —- Sovodnje (Trčmun), 1906; Trinco Guido (Trčmun) — Speter Slovenov, 1926; Trobec Franc — Veliki dol, 1894; Tromba Antonio — Sisan (Motovun), 1890; Trost Ivan — Orehovica, 1914; Trusnovec Ivan — Gorenja Trebuša, 1887; Tul Franc — Her-pelje, 1913; Tuli Antonia — Milje, 1914; Tuntar Anton — Vižinada, 1905; Turad Renata — Maribor, 1891; Turak Emilia — Klana, 1893; Turchi Giuseppe — Trst, 1904, Turohi Ladislao — Devin-Nabrežina, 1898; Turina Mario — Trst, 1927; Tušar Franc — Idrija, 1900. u Ugrin Anton — Rovinjsko selo, 1870; Ugrin Antonio — Rovinj, 1909; Ugrin Giorgio — Rovinjsko selo, 1882; Ukmar Enrico — Trst, 1909; Ukota Antun — Pekasi, 1905; Ukotic Petar — Ugoti, 1908; Ujcic Albin — Zazid, 1924; Ujcic Valentin — Jadreški, 1886; Ulian Ottori-no — Ronke, 1923; Uljancdc Mate — Filipini, 1893; Uljanic Antonio — Borut, 1879; Urbani Mario — Tinjan (Dekani), 1909; Ursic Anton — Staro selo, 1897; Ursic Jožef, — Kozina, 1908; Ursic Peter — Raccogliano, 1904; Ursini Virgilio — Tret, 1912; Usic Karlo — Valtura, 1892; Uslc Jerolino — Valtura, 1895; Usiglio Bondi — Trst, 1863. Vaida Eugenio — Reka, 1897; Valclc Antonio — Labin, 1889; Valdemarin Emilio — Trst, 1906; Valencie Anton — Podgrad, 1882; Valencie Ivan — Brezovo (Podgrad), 1905; Valobra Elsa — Trst, 1895; Varin Luigi — Novi-grad, 1927; Vecohiet Bruno — Tret, 1924; Vecchiet Giusto — Trst, 1913; Vegliac Guido Glovan-rti — Milje 1898; Velicaz Giovanni _ Sovodnje, 1898; Velicogna Mario — Trst, 1919; Velikonja Edmund — Dol (Predmeja), 1908 Vellescig Giacomo — Sent Lenart 1905; Vellescig Lamberto Glu seppe — Sent Lenart, 1909; Vel lico Mario — Vodnjan, 1925; Ve nerlo Pietro — Neme, 1898; Ve niča Luigi — Dolenje (Krmim) 1894; Venturl Luciano — Trst 1928; Venturini Lino — Neme 1912; Venturl Eugenio — Zagraj 1904; Venutl Izidoro — Speter Slovenov, 1906; Verbana Giuseppe Labin, 1912; Verbanac Anton — Sv. Martin, 1894; Verbanaz Domenico — Santalesi, 1896; Verbanaz Giacomo — Labin, 1902; Ver-con Cirillo — Trst, 1908; Verdini Ercole — Reka, 1913; Vergan Jožef — Popetre (Marezige), 1901; Versa Luigi — Trst, 1894; Vesna-ver Luciano — Trst, 1929; Vianel-lo Donato — Reka, 1909; Vidali Paolo — Trst, 1907; Videz Bernard — Slap, 1879; Vidic Ivana — Predmeja, 1927; Vidmar Jožef Bočen, 1905; Vidmar Alojz — Ri-hemberk, 1898; Vidmar Marija Kopriva na Krasu, 1915; Vldulln Pietro — Cervar, 1923; Vigna Ar- rigo — Trst, 1922; Vihtelic Jožef — Mrzeli (črni vrh), 1896; Vlila Luigi — Gorica, 1896; Vinci Marino — Ronke, 1920; Viola Giovanni — Milje, 1909; Viscovich Nilo — Sv. Lovrenc pri Labinu, 1909; Viskovic Anton — Valtura, 1905; Viskovic elemente — Kršan, 1901; Viskovic Ivan — Viscovi, 1901; Visintin Giovanni — Zagraj, 1909; Visintin Ivan — Oprtalj, 1901; Visintin Stanislav — Dobravlje, 1919; Vitasovic Martino — Jursiči, 1894; Vitasovic V ktor Jadreški, 1925; Vitel« Nevio — Reka, 1928 — Vitez Alojz — Sela, 1880; Vlvante Angelo — Trst, 1882; Vivante Carrnen — Trst, J 885; Vivoda Giacomo — Buzet, 1875; Vizin Jožef — Loke, 1906; Vižintin Franc — Zalošče, 1915; Vlach Arrigo — S. Polten, 1917; Vlacic Ivan — Krnica (Pulj)’ 1884; Vlacic Ivan — Krnica (Pulj), 1913; Vogrič Karel — Prapetno, 1889; Vogrig Angelo — Grmek, 1912; Vogrig Francesco Cepovan, 1893; Vogrig Rlnalcio -Sovodnje (Čedad), 1910; Voivoda Emilio — Vodnjan, 1900; Volarič Franc — Idrsko 1914; Volčič Josip — Trst, 1893; Volk Franc — Ajševica, 1890; Vouk Andrej — Gradišče (Sežana), 1907; Vovk Anton — Gradišče (Sežana). If08; Vremec Giovanni — Trst, 1888. Weiss Amalia — Trst, 1887, Werk Albin — Tret, 1904. Z Zacchifma Antonia — Lovrečiča pri Umagu, 1885; Zaccbrgna I,i-bero Antonio — Umag, 1926; Zaccigna Ottavio - Umag, 1928; Zadnik Anton — Progarje, 1895; Zadnik Blaž — Progarje, 1889; Zadnik Ivan — Kozjane, 1899; Zadnik Mihael — Pregarje, 1331; Žagar Alojz — Žaga, 1894; Žagar Andrej — Žaga, 1891; Zagolin Domenico — Vrsar, 1893; Zagolin Giuseppe — Vrsar; 1921; Zaha-rija Jakov — Krnicarji, 1911; Za-harija Josip — Žminj. 1906; Zahti-la Josip — Labin, 1911; Zamar Giuseppe — Ronke, 1906; Zamar Leonardo — Ronke, 1907; Zampa-rin Marino — Tolmin, 1923 Zan-co Albino — Lubjani (Livade), 1928; Zanetic Antun — Rakalj, 1899; Zanette Agostino — Ronke, 1923; Zamoila Renato — Ronke, 1921; Zavalil Marcello — Devin-Nabrežina, 1907; Žbogar Anton — Banjšice, 1887; Zei Valentin — Kromberk, 1905; Zelene Stefan — Idrija, 1898; Železnik Gašper — Artviže, 1902; Zelinscek Franc — Anhovo, 1907; Zeriali Vittoria — Boljunec, 1919; Zetto Alberto — Koper, 1924; Žgavec Ivan — Mrzli log, 1904; Zgonik Anton — Bukovica, 1903; Zgrabljič Feliks — Kršanci (Kantanar), 1915; Ziani Federico — Gabrije, 1900; Žiberna Jožef — Cesta, 1901; Zidarich Maria — Milje, 1922; Ziffer Oscar — Trst, 1903; Žigon Andrej — Renče, 1889; Žigon Anton — Renče, 1912; Žigon Jožef — Ajdovščina, 1889; Zimic Avgust — Deskle, 1901; Živec Franc — Šempas, 1886; Zivolic Božo — Pohmani (Žminj), 1913; Živolc Ivan — Barat, 1913; Žižmond Jožef — Vogrsko, 1895; Zlatoper Ivan — Idrija pri Bači, 1890; Žnidarčič A-lojz — Anhovo, 1913; Žnidarčič Stefan — Kanal, 1898; Znidercic Alojz — Števerjan, 1926; Zobec Karel — Dolina, 1899; Zobec Danijel — Boršt, 1922; Zonta G1-no — Ronke, 1929; Zonta Lodovico — Poreč, 1903; Zorato Mario — Trst, 1911; Zorc Jožef — Soča, 1905; Zorini Alberto — Trst, 1936; Zorzenon Marcello — Fo-ljan, 1912; Zotti Ferdinando — Vrh, 1913; Zotti Luigi — Dorn-berg, 1907; Zovic Eufemia — Pazin 1881; Zuber Andrej — Potoki, 1899; Zucchiatti Augusto — Šempeter pri Gorici, 1915; Zucchiatti Giuseppe — Šempeter pri Gorici, 1885: Zucco Luigi — Čedad, 1923; Zudich Emesto — Piran. 1914; Zuliani Giuseppe — Ružiči pri Labinu. 1911; Zuliani Icilio — Reka, 1909; Zuliani Pietro (Zulja-ni Petar) — Sv. Martin, 1915; — Zulijanl Lucano Nedelščina — (Labin), 1929; Zuppel Ernesta — Gradiška, 1917; Zuppel Silvio — Ca.priva, 1925; Zuzic Vittorio — Zuziči, 1922. S tem smo zaključili objavo Izvlečka iz seznama odobrenih prošenj za izplačilo bivšim intemi-raneem v nacističnih tabori eih in svojcem umrlih v taboriščih ali zaradi posledic internacije. Ponovno poudarjamo, da imajo pravico do odškodnine samo biv i interniranci v koncentracijskih taboriščih in umrli v takih taboriščih, med katere spada tudi Rižarna. Prizadeti, ki so v določenem roku vložili prošnje in imajo pravico do odškodnine, njihove prošnje pa niso bile ugodno rešene, morajo vložiti priziv do 21. junija. Že po prvem pregledu smo ugotovili, da .je precejšnje število prizadetih. Svetujemo jim, naj se o-brnejo na Združenje bivših političnih deportirancev (v Trstu v Ul. Zonta 4 — tel. 69-119, na jugoslovanskem področju pa na občinsko združenje borcev. Sklepni koncert sezone v gledališču 7 6 milijo nov . "odb " skupni vrednosti 2.500 milijard zavarovanih vsot. Statut INA nalaga zavodu dolžnost, da najširše sloje prebivalstva obvesti in pouči o koristih življenjskega zavarovanja kot sredstva, ki omogoča preprosto in ugodno rešitev perečih osebnih in družinskih vprašanj, povezanih z riziki življenjskega obstoja. Zaradi tega se INA z ve seljem poslužuje možnosti da nudi bralcem dnevnikov obširen cikel informacij z namenom, da zbudi v občinstvu večje zanimanje •a prostovoljno zavarovanje. PREVIDNI LJUDJE OMIKAN NAROD (MMM ISTITVTO NAZIONALE DELLE ASSICVRAZKJNI Vreme včeraj: N a j višja temperatura 24,7, najnižja 14,2, ob 19. uri 17,4 stopinje, zračni tlak 1011,9 nestalen, vlaga 70 odst., veter 4 km severni, nebo 7/10 pooblačeno, padavine 5 mm, morje skoro mimo, temperatura morja 15,8 stopinje. e w ft« ■. Danes, TOREK, 11. junija SREČKO Sonce vzide ob 4,15 im zatone ob 19.54 — Dolžina dneva 15.39 — kuna vzide ob 21.22 in zatone ob 4.06-Jutri, SREDA, 12. junija CEDOMIR NA NEDELJSKI POPOLDANSKI SLOVESNOSTI PR! MIRAMARU Novo poslopje centra za teoretsko fiziko odslej v službi miru in svetovne znanosti Simbolične zlate ključe je ravnatelju atomske agencije z Dunaja prof. Eklundu izročil italijanski veleposlanik z Dunaja Ducci Italijanski veleposlanik na Dunaju Ducci otvarja slovesno predajo novega sedeža centra za teoretsko fiziko pri Miramaru ravnatelju atomske agencije z Dunaja prof. Eklundu. Na sliki od leve proti desni: dr. Restagno, prof. Origone, prof. Salam, prof. Eklund, veleposlanik Ducci, inž. Spaccini, dr. Berzanti in prof. Budini Nova zgradba Mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Mira-maru Je v nedeljo na slovesni otvoritvi dobila svojega končnega lastnika in ekstrateritorlalni značaj: Italijanski poslanik na Dunaju Ducci, ki zastopa Italijo v atomski agenciji na Dunaju, je v avditoriju centra izročil glavnemu ravnatelju atomske agencije prof. Eklundu simbolične zlate ključe. Slovesna otvoritev centra se je začela ob 17. uri, ko je ob vhodu predsednik konzorcija, ki je gradil center, dr. Restagno formalno izročil zgradbo predstavniku vlade poslaniku Ducclju, ki je po nekaj priložnostnih besedah prerezal tradicionalni trak. Nato so predstavniki oblasti, številni znanstveniki, k! so ob tej priložnosti prišli v Trst in kil sodelujejo na velikem znanstvenem simpoziju o sodobni fiziki, ter gostje odšli v veliki avditorij, ki je zgrajen pod zemljo. Med znanstveniki so bili tudi štirje Nobelovi nagrajenci, In sicer profesorji Crick, Bethe, Dlrac in Hein-senberg. V avditorju je prvi spregovoril ravnatelj konzorcija dn namestnik ravnatelja centra tržaški prof. Budini, ki je najprej povedal, kako je prišlo do zamisli in uresničitve te velike in važne mednarodne znanstvene ustanove. Prof. Budini je poudaril, da so zgradbo sezidali predvsem z denarjem, ki so ga dala na razpolago Tržaška hranilnica <100 000,000), tržaška občinska uprava (200.000 000), pokrajinska uprava (200.000.000) in deželna uprava (400.000.000). Prof. Budini Je omenil tudi podjetja, ki so gradila in opremila center ter se zahvalil vsem, ki so dali svoj prispevek za uresničitev te pobude. župan inž. Spaccini je dejal, da otvoritev centra po svojem velikem pomenu prerašča krajevne meje in se odpira v širok svet, ki ne pozna Jezikovnih, rasnih ali socialnih o-mejitev, marveč predstavlja odkrit in širok pogled človeške solidarnosti in razumevanja, župan je dejal, da Trst ni zahteval centra iz prestižnih nagibov. Z otvoritvijo centra pa smo se prepričali, kakšno mednarodno vlogo ima Trst. Pri tem ne gojimo nobenega prikritega pohlepa, marveč smo prepričani, da bo znalo mesto z odgovornostjo sprejeti še druge ustanove za mednarodno sodelovanje. Izrazil je željo, da se bodo znanstveniki centra počutili v Trstu kot zaželjeni gostje in poudaril, da je napredek in razvoj Trsta odvisen predvsem od miru v svetu. Predsednik deželnega odbora dr. Berzanti je izrazil pohvalo vsem, k: so dali pobudo ustanovili in zgradili to važno znanstveno ustanovo v Trstu, ki je velikega pomena za vso deželo. «Mi, Tržačani, Goričani in Furlani — je nadaljeval Berzanti — smo mirni ljudje, ki verujemo v m'r In v bolj odprto sodelovanje med narodi, ker smo osebno občutil!, kaj pomenijo vojna, sovraštvo in nasilje. Nato je dejal, da se predvsem zavedamo, da obstajajo velike možnosti za najširše sodelovanje in sporazumevanje zlasti na znanstvenem, kulturnem in gospodarskem področju, ne glede na meje in na različna politična gledanja. Potem ko je omenil podporo in sodelovanje deželne uprave pri gradnji novega centra, je deželni predsednik izrazil željo, da bi bjli uresničeni tudi pobudi o gradnji protoslnhrotrona v Doberdobu in novega centra za znanstvene raz-) kave v devinsko-nabrežinski občini. Zatem je pozdravil prisotne rektor univerze prof. Origone. ki je poudaril važnost centra za tižaško univerzo in važnost univerze za center za teoretsko fiziko. Zato se Je zahvalil vsem. ki so omogočili ustanovitev in ki omogočajo in bodo omogočali delovanje te izredno važ-np znanstvene ustanove. Takoj nato je veleposlanik Ducci Izročil glavnemu ravnatelju atomske agencije z Dunaja prof. Eklun- du zlate ključe in s tem novo zgradbo ter zemljišče, ki jo obkroža. Center za teoretsko fiziko je postal, kot smo omenili v začetku, ekstra-teritorialno področje. Prof. Eklund se je lepo zahvalil za «zlate» ključe, ki jih je po daljšem govoru izročil ravnatelju centra pakistanskemu znanstveniku prof. Sa-lamu. Prof. Eklund je v govoru poudaril znanstveno vlogo in pomen centra za mlade znanstvenike držav v razvoju, ki bodo v njem lahko nadaljevali s svojimi raziskavami in se izpopolnjevali. Hkrati pa bo center omogočil znanstvenikom iz raznih držav, da se bodo tu srečali in se spoznali. Ko je govoril o dosedanjem štiriletnem delovanju centra, ki je že dobil pohvale in priznanja največjih svetovnih znanstvenikov, je dejal, da je center do sedaj izdal kar 400 publikacij o svojem znanstvenem delovanju. Priznal je, da bi ta tako velik uspeh v tako kratkem času ne bil mogoč, če ne bi imel center podpore italijanske vlade in krajevnih ustanov, ter predvsem prof. Salama in prof. Budinija, ki ga vodita z izrednim navdušenjem. Do sedaj se je seminarjev centra za teoretsko fiziko udeležilo 600 znanstvenikov iz 53 držav; od teh jih je bilo 200 iz držav v razvoju. Prof. Eklund je tudi poudaril, da bo delovanje centra preprečilo «beg možganov« iz držav v razvoju v razvite države. Prof. Eklund je govoril tudi o denarnih težavah centra in povedal, da bodo te težave leta 1970 popolnoma odpravljene, ker je UNESCO zagotovil, da se bo kmalu pridružil atomski agenciji z Dunaja pri u-pravljanju centra. Ob zaključku se je prof. Ekiund zahvalil vsem, ki so omogočili ustanovitev centra in gradnjo novega sedeža, ter še posebno Tržačanom, ki so center s takšnim navdušenjem sprejeli. Nagrade razstavljavcem vina v Zgoniku Sinoči se je uradno zaključila občinska razstava domačih vin v Zgoniku, za en dan pa jo bodo ponovno odprli v četrtek, ker je praznik, da bodo lahko prišli na svoj račun izletniki in ljubitelji pristne domače kapljice, saj marsikdo ni prišel te dni, zlasti v nedeljo, v Zgonik zaradi slabega vremena. Dopoldne je lilo kot iz škafa in šele pozno popoldne se je vreme izboljšalo, tako da je lahko igrala godba, da je bila tombola in nato še ples. Na razstavi je bilo skupno 13 vzorcev belega vina in 8 vzorcev črnega vina. Vsa vina na razstavi so zelo dobra, tipično vino za te kraje pa je kraška črnina. Ocenjevalna komisija je že ocenila vina in določila nagrade. Nagrade so naslednje. Za črno vino prejme prvo nagrado Karel Stubel iz Saleža štev. 49; drugo Miroslav Žigon iz Zgonika 36; tretjo pa Marija Doljak iz Zgonika i8. Za belo vino pa prvo nagrado Albina V NEDELJO POPOLDNE V KULTURNEM DOMU Gracioznost in harmonija pri nastopu gojencev baletnih šol Nastopilo ju 18 gojenk baletnih šol p■ d. «Barkovlje» in Dijaškega doma, ki ju vodi Adrijan Villes, kot gosta pa gojenca Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje is Ljubljane ;' '■> j ■W- T ' : / " > . f i V. *4k ■.*# fefe® V nedeljo popoldne so se v dobro j kupno graciozni sta bili Magda Per-v- iotova ir. Viviene Tonetto v Bocche- zasedeni dvorani Kulturnega doma predstavili našemu občinstvu gojenci baletnih šol prosvetnega društva «Barkovlje» in slovenskega Dijaškega doma v Trstu, ki ju z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo vodi Adrijan Villes. O tem da je baletno šolanje zelo pomembna komponenta kulturno-vzgojnih prizadevanj pri vseh narodih, najbrž ni treba posebej govoriti, saj je na primer znano, da spada baletno izobraževanje v Sovjetski zvezi v temeljni šolski program, da zavzema odlično mesto v Angliji , Franciji in v drugih evropskih državah vključno z Jugoslavijo. Bolj pomembna se mi zdi ugotovitev, da se baletni vzgoji posveča tolikšna pozornost predvsem zato, ker ravno balet, bolj kot katera koli druga kulturno-vzgojna dejavnost, privzgaja oziroma razvija v mladem človeku smisel za lepo v čudoviti skladnosti ritma in harmonije, glasbe in fizičnega te- Grilanc, Salež 2. liiiiliiiiiiiiiiiiniiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiilililiiliillliliiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiilililllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuni ZAHTEVA PO SPREMENITVI NAČRTA CIPE Od 10, ure do jutri zjutruj stuvku vseh delavcev kovinarske stroke Delavci pojdejo v dveh povorkah v mestno središče, kjer se hodo združili in skupno nadaljevali pot Danes bo stavka vseh kovinarjev. V nekaterih podjetjih se bo začela ob 9.30, v drugih pa ob 10. uri. Trajala bo do jutri zjutraj. Po začetku stavke pojdejo delavci v dveh povorkah v mestno središče, kjer se bodo srečali in zatem nadaljevali svoj pohod v eni sami povorki. Ob 9.30 zapustijo delo delavci v železarni Italsider, v ladjedelnici Fel-szegi, v vseh tovarnah v industrijskem pristanišču ter v vseh delavnicah v mestnem središču. Vsi ti delavci se bodo zbrali na Trgu Garibaldi, od koder pojdejo v povorki v mestno središče. Ob 9.30 zapustijo delo tudi delavci sv. Marka, ki se bodo pridružili delavcem Tovarne strojev in podjetij pri Sv. Andreju, ki bodo zapustili delo ob 10. uri. Vsi ti delavci pojdejo v povorki po nabrežju in se bodo združili s povorko, ki pride s Trga Garibaldi. Stavko sta napovedali sindikalni organizaciji kovinarjev CGIL in CCdL. Prejšnji teden so že dvakrat stavkali delavci ladjedelnice Sv. Marka in Tržaškega arzenala. Zaradi pomanjkanja dela v ladjedelnici Sv. Marka pa so prizadeta tudi številna manjša podjetja, ki so delala zanjo. V teh podjetjih je namreč vedno manj zaposlenih, zlasti odkar nimajo več dela pri opremljanju ladij. Zaradi tega sta sindikata zahtevala, da se načrt CIPE spreme-stavnike v Rimu, da bi se pogovo-Prav tako naj se prilagodi tako Imenovani ((dokument Caron«. Oba sindikata sta v zvezi s tem zahtevala tudi, da sprejmejo njune predstavnike v Rimu, da bi se pogovorili o tej zadevi. Načrt CIPE je namreč določal, da se bo skrčilo število zaposlenih pri Sv. Marku in v drugih podjetjih Italcantieri šele potem, ko bo zgrajena tovarna Grandi Motori, v resnici pa se je v dveh letih samo število delavcev Sv, Marka zaradi premestitev dn upokojitev delavcev skrčilo za okrog 890 enot, to pomeni, da niso izpolnili niti načrta CIPE. Sindikat kovinarjev CISL, katerega vodstvo se je sestalo te dni, pa je zavzelo do tega vprašanja nekoliko drugačno stališče. Ta sindikat ne zahteva spremembe načrta CIPE, marveč njegovo takojšnje Izvajanje. Sindikat pravi, da načrt prepočasi izvajajo, kar ima neugodne posledice za Trst. Zaradi tega je namreč vedno manj zaposlenih. Zahteve sindikata CISL pa se skladajo z zahtevami FIOM in CCdL v tem, da je treba sprejete obveznosti spoštovati in izpolniti in da je zato potreben boj. Toda ta sindikat se je hotel ločiti od pobude omenjenih dveh sindikatov tudi po tem, da je napovedal štiriindvajseturno stavko in pozval svoje člane, naj dejansko ne gredo na delo, saj je proglasil stavko od 6. ure zjutraj naprej. Skedenjski palčki in vile sporočajo, da bodo ponovili otroško igro Josipa Ribičiča - Ivana Grbca V KRALJESTVI PALČKOV v sredo, 12. t. m. ob 17. uri v KULTURNEM DOMU v Trstu; v četrtek, 13. t. m. ob 17. uri v KULTURNEM DOMU »ALBERT SIRK« V Križu Igro so pripravili: Režija: Edvard Martinuzzi; glasbena spremljava: prof. Erml-nij Ambrozet; asistent režije: Marta Volkova; koreografija: Anica Zerjalova. Solidarnost socialistov s stavkajočimi delavci Pokrajinsko tajništvo združenih PSI-PSDI sporoča, da je natančno proučilo krajevni gospodarski položaj ter je izrazilo solidarnost tržaških socialistov kovinarjem in njihovim sindikatom, ki se bojujejo v obrambo delovnih mest in mestnega gospodarstva. Pokrajinska sotajnika PSU Pit-toni in Pierandrei sta izjavila, da je ta solidarnost dolžnost v trenutku, ko imajo kovinarji največjo škodo zaradi težav, ki jih preživlja ta stroka, Tu ne gre za to, da bi v celoti zavračali načrt CIPE, ki ostaja vendarle prvi in edini organski poseg države v prid Trstu in njegovemu gospodarstvu, marveč gre za to, da se zahteva popolna izpolnitev načrta, kar se tiče rokov in načina njegovega uresničenja ter vseh izboljšav, ki jih spremenjeni položaj dopušča. Socialisti so delovali vedno v tej smeri in so opozarjali na vse neizpolnjene obveznosti in zamude pri uresničenju predvidenih ukrepov. V ta okvir spada vprašanje naročil ladjedelnici Sv. Marka, Tovarni strojev in Tržaškemu arzenalu. Tem obratom je treba zagotoviti delo vsaj, dokler ne bo začela obratovati tovarna Grandi Motori. Prav tako je treba okrepiti tovarno Stabilimenti Meccani-ci Triestini, namesto da bi še skrčili število delavcev v njej. Načrt CIPE je namreč predvideval okrepitev te tovarne. Dcmokristjanski svetovalci izvolili svoje vodstvo Včeraj popoldne se je sestala skupina demokristjanskih svetovalcev deželnega sveta. Seji je predsedoval deželni tajnik stranke Tonut-ti, ki je podal poročilo, v katerem je potrdil namen Krščanske demokracije, da £i nadaljevala svoje sodelovanje v okviru leve sredine. Zatem je skupina izvolila svoje vodstvo. Za načelnika skupine so izvolili svetovalca Ribezzija, medtem ko je bil v prejšnji zakonodajni dobi načelnik skupine Mizzau. V vodstvu so še Ginaldi, ki je namestnik načelnika skupine, Varisco blagajnik, Zanin tajnik ter Coloni, De Biasio in Del Gobbo. Danes se sestane deželni odbor Krščanske demokracije, jutri pa deželni odbor združenih PSI-PSDI. Štolfa, Ksam‘3V46Ca tretjoUSpa “ivan enkratna in neponovljiva melodija. Seveaa je balet v prvinskem smislu visoka umetnost sama zase, ki pa taka lahko postane le v pogojih skrbnega in podrobnega študija, v pogojih totalnega predajanja tej in samo tej panogi, skratka v pogojih sistematičnega šolanja na ravni vseh stopenj. Bilo bi idealno, če bi take možnosti obstajale tudi pri nas, toda če jih ni, bi bilo zelo zgrešeno če ne bi temu, kar imamo po zaslugi Villesove prizadevnosti, posvečali vso potrebno pozornost kot tisti kul-turno-prosvetni dejavnosti, ki v po-m.6rhbni meri nadomešča pomanjkanje vsakršne glasbene in estetske telesne vzgoje na naših šolah in ki lahko vsaj v posameznih primerih kateremu izmed današnjih mladih gojencev vendarle odpre pot v nadaljnje baletno izobraževanje. V dobro uro in pol trajajočem programu nam je Villes predstavil 18 svojih majhnih gojenk (samih deklic, dečkov za zdaj žal še nima) v dvanajstih individualnih ali rinijevem «Menuetu» Skupina iz Dijaškega doma (Neva Bizjak, Dragica Blazina, Neda Čok, Majda Gabrovec, Tea Košuta, Mira Ljubič in Aleksandra Pertot) so zaplesale Gri-egovo «Pomlad» nato pa iste brez Nede Čok še Rossini-Respighijev «Nokturno in galop > (Trgovina z lutkami) v sicer preprosti toda u-činkoviti koreografski priredbi. Drugi del programa se je začel z Dvorakovim «Slovanskim plesom št. 10», ki so ga skladno in z ritmičnim poudarjanjem folklornih elementov podale Marina Glavina, Elizabeta Sartori in Erika Scheimer iz bar-kovljanske sole. Nastopile so v narodnih nošah, katere je vljudno posodilo Pionirsko gledališče z Reke. Marina Glavina je nato sama, z odgovarjajočim ritmom in temperamentom zaplesala De Fallov »Ognjeni ples», Elizabeta Sartori in lirika Scheimer pa zelo graciozno nesmrtni Chopinov «Tristesse». Sledile so spet Marina Glavina, Elizabeta Sartori in Erika Scheimer iz Barko- imiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiurtmiinniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiMiiiiii Predavanje prof. Cardinali ja za «Cenacolo Triestino» Finančni trg v deželi bi bilo treba razgibati Trst naj bi postal posredniško valutno tržišče - Premalo vlagamo v delnice velj z Lisztovim *Consolation» in nato še z Mozartovo «Turško korač-nico», ki so jo izvajale skladno in z lepo dinamiko. Zo zaključek sta kot gosta nastopila Metka Zajc in Vojko Vidmar, gojenca zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje iz Ljubljane iz 8. razreda prof. Lidije Wisiakove. Zaplesala sta Čajkovskega «Gran pas de deux». Plesalca, zlasti Metka Zajc, sta navdušila občinstvo in s svojim izvajanjem, polnim gracioznosti, harmonije in dovršenega obvladanja vseh plesnih prvin, nazorno pokazala do kakšnih kvalitetnih višin lahko privede baletno šolanje in na kako visoki pedagoški ravni je baletni pouk v Ljub Ijani. Vsi nastopajoči so bili deležni šopkov cvetja in spontanih aplavzov občinstva, največji aplavz pa si zasluži seveda požrtvovalni in skromni Adrijan Villes, ki s svojimi pedagoškimi sposobnostmi tiho in vztrajno opravlja pomembno vzgojno delo med našo mladino. j. k. milijonov drugi, tri milijone pa tretji. Komisiji, ki bo razsojala o načrtih bo predsedoval inž. Spaccini. Opozorila bo tudi na štiri načrte, ki bodo zaslužili priznanje in njihovi avtorji bodo prejeli vsak po en milijon lir. Udeleženci natečaja bodo morali upoštevati zgodovinsko umetnostno in arheološko važnost skupinskih točkah. Nastopile so prav griča Sv. Justa, ki pomeni pravo srce mesta /arad, duhovnih in kulturnih vrednot. Udeleženci natečaja bodo morali proučiti tudi urbanistične možnosti vključitve deželne palače v zgodovinski center. Prav tako bo morala spodati v ta center mestna knjižnica, ki razpolaga z 290.000 knjigami. Volitve sveta časnikarske zbornice Na nedeljskem občnem zboru za izvolitev vsedržavnega in deželnega sveta časnikarske zbornice niso mogli prešteti glasov, ker se je udeležilo glasovanja manj kot polovico vpisanih poklicnih časnikarjev in publicistov. Zakon namreč določa, da se jih mora udeležiti glasovanja absolutna večina. Zaradi tega se bodo volitve nadaljevale v nedeljo 16. junija m sedežu na Korzu Italija št. 12 v Trstu. Glasovanje bo trajalo od 10. do 18. ure. Veljavno bo ob kakršnem koli številu volivcev. majčkene pa tudi nekoliko večje. Pri vseh smo lahko občudovali res lepo sproščenost, pri nekaterih pa tudi prirojeno gracioznost in muzi-kaličnost, ki sta dovoljevali tudi kaj več kot samo prikupnost v nastopu. Brez dvoma je velika učiteljeva zasluga, da je plesne gibe smiselno priredil začetniškim zmožnostim in sposobnostim nastopajočih, saj je prav to omogočilo, da so deklice pokazale v osnovnih plesnih elementih veliko zanesljivost in izdelanost, v skupinskih nastopih pa tudi lepo skladnost in harmonijo. V prvem delu programa so najprej Ani Batagelj, Majda Gabrovec in Suzi Lovrečič iz Dijaškega doma zaplesale Brahmsov valček v a-molu, A. Maria Bassa, Danijela Cej, Aleksandra Pertot, Majda Per tot, Elizabeta Škerlj in Viviana To netto iz barkovljanske baletne šole pa prav tako Brahmsov valček v a-molu. Sledil je solo nastop Tee Ko-šutove v Delibesovem iValse lente» in v Saint-Saensovem < Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26, Dr. Rossetti, Ul. Combl 19. Dr. Si-gnori, Trg Ospedale 8. Tamaro et Ne-ri, Ul. Dante 7, CIRKUS ORFEI. 1. svetovni festival cirkusa, k! ga predstavlja Moira Ortei. Od 5. do 15 junija v Trstu — Riva Traiana. Sodelujejo umetniki iz 16 držav. Predstave dnevno ob 21.30. V četrtek, soboto In nedeljo dve predstavi: ob 16.30 in 21.30. Rezervacije pri blagajni cirkusa, tel. 38-831 ter pri Biglietteria Centrale, Galleria Protti. tel. 38-547 in 36-372, Popusti ENAL. Nazionale 16.00 «Cammandos in azio-ne;>. George Sanders, A. Murphy, Marianne Koch. Technicolor. ExceIsior 16.00 «11 sesso perduto*. Znani japonski film s festivala v Cannesu. Fenice 16.00 «Gungala, la pamitara nd-da». Razburljivi film z Nancy Kvvan Eden 15.00 «Helga». R. Gassman, E-Mondry Technicolor Grattacielo 16.00 «Colpo di sole«. Mita Medici, Alberto Lionello. Techni-color. Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) 16.00 «Grazie zia». Lisa Gastoni — Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 16.30 «Vado — 1’ammazzo e torno«. G. Hilton, E. Byrnes. Color-scope. Filodrammatico 16.00 «1 sette fratei-11 Cervis. G. M. Volonte, Ltsa Gastoni. Don Backi. Technicolor. Moderno 16.00 «Io tl amo«. Dalidš, Alberto Lupo. Techn color. Aurora 16.00 «Dio perdona — io no!» T Hiti, F Wolf Barvni vvestern. Cristallo 16.00 ((Gangster story». Svetovni uspeh. Prepovedano mladini pod 18. letom Capitol 16.00 aPegglo per me, megli® per te». Little Tony, Katia Kristine. Eastmaricolor. Impero 16.30 «11 giorno della oivetta*. Claudia Cardinale. Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 «1 giorni del-l’ira». Giuliano Gemma. Barvni vvestern. Garibaldi 16.30 «11 grido dl guerra de: Sioux». H. Knell, B. Crovvford. Astra — zaprto. Jutri «1 due vigili*-Franchi, Ingrassia. Ideale 16.00 «Doringo». Pan Rayon, Senta Berger. Technicolor. Abbazia 16.00 «Ii giustiiziere di Lon-dra». Iz romana H. VVallacea. Prepovedano mladini pod 14. letom. SPDT priredi v nedeljo, 16. junija izlet z avtobusom v Trnovski goz“ in na Goliake. Izletnike bo spremljal prof. 'ione Vraber, ki bo opisoval alpsko im mediteransko floro. Vpisovanje do 13. junija v Ulici Geppa 9/II. * • • SPDT priredi v soboto 29. in nedeljo 30. junija dvodnevni izlet z avtobusom v Logarsko dolino Od tod se bodo planinci lahko povzpeli Frischaufovega doma na Okrešlju m do Kamniškega sedla, medtem ko sc bodo alpinisti podali na skupno plezalno turo z mariborskimi plezalci-Vpisovanje do 22. tm. v Ul. Geppa 9-• • • Prosvetno društvo Tabor na Opčinah priredi izlet v soboto, 29. tm. v Istro v Buzet, Hrastovlje, Sv. Stefan, Mo-tovun, Grožnjan, Buje, Koper in domov. Vpisovanje od torka dalje od 20,30 do 22. ure v prosvetnem domu na Opčinah. Darovi in prispevki Ob smrti strica Ivana Furlana daruje družina Kuret 5000 lir za Dijaško matico. Za vedno nas je zapustila naša draga žena, mama in stara mama IVANKA CIBIC roj. MILIČ Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri 12 t. m. ob 17. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. Žalujoči mož, sinova Rado, Vili in hčerka Marjetica z družinami Prosek-Toronto, 11. junija 1968 VESTI Z ONSTRAN MEJE Planinska slavnost na Nanosu ob prisotnosti zamejskih planincev Ob 75-letnici SPD so počastili tudi spomin heroja Janka Premrla-Vojka - V Podmelcu je klub starih goričkih študentov odkril spominsko ploščo pisatelju dr. Ivu Šorliju Prebivalci Podmelca in člani kluba starih goriških študentov so se v nedeljo zbrali pred rojstno hišo pisatelja dr. Iva Šorlija in počastili njegov spomin. Včeraj je namreč Poteklo deset let od njegove smrti. Spominsko ploščo je odkril domačin Venčeslav Kuštrin, o pisateljevem liku pa je govoril ravnatelj novogoriške gimnazije Marijan Urbančič. V kulturnem programu so sodelovali domači mladinski pevski zbor in pevci iz Tolmina. Dr. Ivo Šorli se je rodil leta 1877 v Podmelcu, umrl pa je leta 1958 v Ljubljani. Že kot dijak se je ukvarjal z literaturo, in sicer s poezijo Pozneje po se je ves posvetil prozi Ustvaril je dolgo vrsto črtic, pove sti in romanov, v katerih prevla dujeta naturalizem in realizem._Pre vajal je tudi iz francoščine in Špan ščine. Njegovo najpomembnejše delo je «Moj roman«, ki je pomemben prispevek tudi za politično zgodovino Primorske pred prvo svetovno vojno. * * * Nedelja je bila na Primorskem dokaj živahna, kljub nestalnemu vremenu. Celo dopoldne, ko je močno deželavo, je bilo precej vozil na cestah. Najbolj prizadeta je bila Postojna, kjer je močna ploha spremenila ceste v hudournike. Nekateri turisti niso bili dovolj previdni in se niso prilagodili pogojem vož nje. Zato so zabeležili kar štiri pro-toetne nesreče s štiri laže ranjenimi. Okrog 15. ure pa se je vreme popravilo in na mah so oživele ceste in sprehajališča. Največ so zabeležili turistov iz zamejstva. Na piranski Punti je bil vrvež, kot da gre za medpoletno nedeljsko popoldne, živahno pa je bilo tudi v Kopru, v žusterrii, v Ankaranu, v Izoli in seveda v Portorožu. Kljub muhastemu vremenu pa so gostinci razmeroma zadovoljni. Hoteli so zasedeni v poprečju od 60 do 90 odst., kar je za predsezono kar zadovoljivo. Največji obisk ima hotel Falace v Portorožu, ki je bil čez nedeljo zaseden skoraj lOOod-stotno. Na obali je trenutno največ Nemcev, Avstrijcev, Švedov, Italijanov in Angležev. Med stalnimi turisti prevladuje,)o ljudje srednjih let, ki pa močn > pogrešajo ko-Panje v morju. Temperatura vode se namreč še zmeraj giblje okrog 19 stopinj, in v vode se podajo le najbolj utrjeni. * * * Slabo vreme je nekoliko oviralo Planinski tabor nd Nanosu' od 75-letnici SPD. Kljub vsemu pa se je v soboto zbralo lepo število planincev in tabornikov pri Vojkovi koči. Zvečer so imeli planinsko slavje, v nedeljo dopoldne pa so prisostvovali kulturnemu programu v izvedbi pevskega zbora Svobode iz Po- stojne in recitatorjev iz Ajdovščine in Vipave. Slavnostni govor je imel predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, spomine iz NOB pa je obujal narodni heroj Zvone Ferjančič. Pri tem se je zlasti zadržal na partizanskem junaštvu Janka Premrla Vojka, po katerem tudi nosi ime koča na Nanosu. Med gosti smo opazili podpredsednika zvezne skupščine dr. Marjana .Breclja ter številne planince iz Trsta, Gorice in iz Celovc/. Goriško SPD sta zastopala predsednik Slavko Rebec in podpredsednik E-mil Doktorič. Slavko Rebec je imel tudi, nagovor. 1 V Piranu so bile včeraj številne prireditve italijanskih kulturnih krožkov. Nastopili so mandolinisti, godbeniki, pevski zbori in folklorne skupine italijanskih kulturnih krožkov z Reke, iz Pulja, Kopra, Pirana, Vodnjana in iz Buj. Kot gost pa je nastopila, skupina mandolinistdv kulturno umetniškega društva Ognjen Priča iz Zagreba Prireditvi so prisostvovali številni predstavniki javnega in kulturnega življenja, med njimi predsednica piranske lllllllllllllliinillllllinilMIllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIlllllMIIIMIMMIIIIlMIIIIIMIMilllllllllllllllMIIIIIIIII V OKVIRU KULTURNIH STIKOV Z MATIČNO DOMOVINO skupščine Jolanda Kos. Prisotni so bili tudi predstavniki izvršnega odbora Italijanske unije za Istro in Reko ter generalni konzul Italije v Kopru dr. Mario Alessi. * * * Včeraj je stopil v veljavo novi urnik obmejnega prehoda na Plav-jah. Prehod bo odprt od 6. do 23, po jugoslovanskem času in italijanske oblasti so sprejelo ta ukrep, da bi razbremenile blok Škofije, ki ga zdaj razširjajo. Pričakujejo, da se bodo potniki s prepustnicami bolj posluževali prehoda čez Plavje, medtem ko priporočajo potnikom s [Kitnimi listi prehod čez Lazaret, ki je odprt neprekinjeno S tem se bodo izognili velikim gnečam na škofijskem bloku in seveda tudi pridobili na času. * * * V koprskem pristanišču so imeli v petih mesecih letošnjega leta o-krog 344.000 ton prometa, od tega je bilo 163.00*1 ton tranzita. V tem času je v pristanišče pristalo 364 ladij, od tega 119 jugoslovanskih. Od tujih ladij je bilo največ italijanskih, nato pa slede izraelske in zahodnonemške. Goriško-beneški dnevnik PRAZNIK ŠPARGLJEV V ŠTANDREŽU V soboto je bil uspešen nastop folklorne skupine in proseške godbe Zaradi vremena so preložili tombolo, ki bo v soboto, in kulturni nastop, ki bo v nedeljo, 16. t. m. . Zanimanje za knjižno, slikarsko in šolsko razslavo ter za slike o razvoju domačih društev - Šparglji so šli dobro v promet Koncert orkestra in solistov šole Glasbene matice v Tolminu Dobrodošlico je našim godbenikom izrekel v imenu gostitelja prof. Lojze Krumberger - Izvajalci deležni lepega priznanja V nedeljo je koncertiral v kinodvorani v Tolminu orkester GM pod vodstvom Oskarju Kj-udra In Jamka Bana, gojenca dirigentskega tečaja. Sodelovali so solisti Vojko Cesar (fagot), žarko Hrvatič (violina) In Črtomir šiškovič (violina) Gostovanje našega orkestralnega ansambla, ki se je odzval vabilu zveze kulturno prosvetnih organizacij v Tolminu, spada v okvir pobud, da se kulturne ustanove in umetniški ansambli naše pokrajine tesneje povežejo z onimi iz matične domovine, zlasti v obmejnih področjih. Orkester GM se je tolminskemu občinstvu, med katerimi je bilo lepo število mladine, predstavil kot tehnično dobro uvežban, homogen Instrumentalni ansambel, lepo uglašen in vedno pripravljen odgovoriti na dirigentovo kretnjo. Izredno dobra akustika dvorane je orkestru GM, ki je nastopil v komorni zasedbi, pripomogla, da je v celoti kakor tudi v posameznih detajlih zvenel polno, plastično, kar je prišlo do izraza posebno pri Respighl-jevl skladbi. ftiHiHimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiMimiiimiiiiitiiiimiiiiiiiimiiimHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii V NEDELJO ZVEČER V MILJAH Otrok padel z balkona in si prebil lobanjo Otrokovo življenje ni več v nevarnosti, čeprav so si zdravniki sprva pridržali prognozo Žrtev hude nesreče, ki bi uteg- bila ravnotežje in strmoglavila na bila imeti tragične posledice, je ",J bila v nedeljo zvečer 7-letna deklica iz Milj. Mala Franca Fich-fach, ki stanuje v Miljah v Ul. Bembo 18, je padla z balkona sosednega stanovanja in strmoglavila na cesto z višine kakih treh hietrov. Do nesreče je prišlo okrog 19. u-Te. Ob tisti uri je mala Franca sla obiskat svojega dveletnega prijatelja, ki stanuje v isti stavbi e-Do nadstropje niže in s katerim Se je pogosto igrala. Tisti dan Pa otroka ni bilo doma. V prepričanju, da se mali igra na cesti Pred stanovanjem, je deklica stekla do balkona in se nagnila, da bi Pogledala čez, tedaj pa je zgu- ulico. Mimoidoča žena, ki je prisostvovala padcu, je vzela v naročje malo ponesrečenko in jo odpeljala v stanovanje, kjer jo je izročila prestrašenemu očetu. Ta je deklico položil v svoj avtomobil in jo takoj odpeljal v otroško bolnišnico v Istrski ulici. Zdravniki, ki so ponesrečenko pregledali, so ji ugotovili veliko podplutbo na čelu, po popolnejšem pregledu pa še zlom lobanje. Zato so jo sprejeli v kirurški oddelek s pridržano prognozo. Včeraj zvečer pa je primarij oddelka izrazil mnenje, da otrokovo življenje ni več v nevarnosti. O nesreči so vodili preiskavo a-genti komisariata v Miljah. NA RIVA TRAIANA VELIK USPEH SVETOVNEGA FESTIVALA CIRKUSA KI GA PREDSTAVLJA MOIRA ORFEI Predstave vsak večer ob 21.30 V četrtek, soboto in nedeljo bosta dve predstavi: ob 16.30 in 21.30 Obisk živalskega vrta vsak dan od 10. ure dalje Rezervacije vstopnic pri blagajni cirkusa tel. 38-831 ter pri Biglietteria Centrale, Galleria Prot-ti - tel. 38-547 in 36-372 Spored je obsegal Haydnovo uverturo k operi Ognjeni žar, Vivaldijev koncert v G-duru za violino in orkester — priredba Oskarja Kju-dra (solist Črtomir šiškovič), koncert za fagot in orkester v B-duru J Chr. Bacha (so.lst Vojiko Cesar), Mozartov violinski koncert v G-duru (solist žarko Hrvatič) ter odlomek iz Resplghijeve suite v g-molu za godala in orgle (solist Er-minij Ambrozet). Občinstvo, med katerimi so bili tudi predstavniki kulturnega In političnega življenja ter zastopniki glasbene šole, ni štedilo s priznanjem dirigentu Oskarju Kjudru in Janku Banu, ki Je vodil orkester pri Vivaldijevem koncertu, živahen aplavz so poželi tudi vsi trije solisti. Celoten koncert je posnemala koprska radijska postaja. Z gostovanjem v Tolminu, s katerim je orkester GM zaključil koncertno sezono 67-88, je bil združen Izlet v prekrasno Soško dolino, če so bili izgledi za «izlet» še malo pred odhodom slabi, saj se je napovedovalo slabo vreme z dežjem in burjo, pa nas je že na Krasu sprejelo sonce ln čudovit pogled na Čaven in Trnovski gozd. Marsikdo, ki še ni potoval po Soški dolini, se ni mogel načuditi prekrasni pokrajini in bistri modri Soči. Nekateri so si pri prihodu v Tolmin ogledali tudi znano gorsko sotesiko ((Tolminska korita«. Sprejem, ki so ga ansamblu GM pripravili domačini v Tolminu, je bil nadvse prisrčen. Tržaški ansambel je na odru pozdravil prof Lojze Krumberger kot predstavnik prireditelja koncerta in zaželel or-kestrašem dobrodošlico. Prisrčno vzdušje se je med člani ansambla ter gostitelji, med katerimi sta bila tudi predstavnika občinske skupščine in SZDL Tolmin, nadaljevalo tudi na sprejemu, ki so ga gostitelji pripravili v hotelu Km ln pri katerem je bila obojestransko izražena želja in volja za nadaljevanje ln krepitev kulturnih stikov in izmenjav. Misel, da bi tudi v Standrežu ustvarili tradicijo domačega ((praznika špargljev#, ki so značilen pridelek štandreškega polja, priznan in upoštevan tako na domačem trgu v Gorici, kot na tržišču v Trstu, je združil štiri domače kulturne, gospodarske in športne organizacije za skupno prireditev, prvo po tej vojni. O pripravah smo pisali že prejšnji teden. V soboto je bil prvi od treh prireditvenih dnevov. Na programu je bil nastop folklorne skupine O-limpija iz Gorice ter koncert godbe na pihala s Proseka. Vreme je bilo še dokaj ugodno in v prvih večernih urah je krenil pester folklorni sprevod s Pilošč na glavni trg pred cerkvijo. Najprej je na konju jahal mladenič v narodni noši. Za njim se je mlad par v narodni noši peljal na vozu s konjsko vprego, ki so ga krasili velikanski šparglji in številni doma-j čini v špalirju ob cesti so jih veselo pozdravljali. Za njim je šla folklorna skupina mladih plesalk in plesalcev ter proseška godba. Na glavnem trgu pred cerkvijo so zaigrali in zaplesali, nato pa odšli na veselični prostor, kamor jim je sledila množica domačinov in gostov od blizu in daleč. Tu so na improviziranem odru zaigrali in zaplesali domače in tuje plese. Vzporedno s to glavno točko sobotne prireditve, so odprli v župnijskem prosvetnem domu knjižno razstavo, h kateri je med drugim prispevala več knjig tudi državna knjižnica iz Gorice, odnosno njen ravnatelj dr. Manzini. Na razstavi so prikazali tudi številne slike, ki prikazujejo razvoj in delo štirih domačih društev, ki so pripravila vso prireditev: prosvetno društvo «Oton Zupančič«, katoliško prosvetno društvo «štandrež», domače ((Kmečko društvo« in športno društvo ((Juventina«. Zanimive so tudi slike o razdejanju Standreža v prvi svetovni vojni in njegovi obnovi. V spodnjih prostorih pa je bila odprta slikarska razstava in zanimiva razstava ročnih izdelkov in risb enotne slovenske srednje šole iz Gorice. Naslednjega dne, v nedeljo, je deževno vreme preprečilo izvedbo kulturnega programa. Vsekakor pa so popoldne, ko se je vreme izboljšalo, odprli obe razstavi, ki sta bili deležni velikega zanimanja in obiska, kakor tudi razstava kmetijskih strojev. Obilo dela sta imela tudi oba paviljona s prodajo srečk za srečolov in tudi bufet. ki je že v soboto zvečer razprodal vse domače klobase, je imel zelo dosti dela. Posebno mnogo ljudi je prišlo v večernih urah, med njimi tudi precej Tržačanov, ki so se zlasti zanimali za šparglje. V resnici so jih prodali v nedeljo Trčenje avtov pri Kanalu Jugoslovanski Rdeči križ je v nedeljo pripeljal v splošno bolnišnico v Gorici dve Tržačanki, ki sta bili ranjeni v prometni nesreči pri Kanalu v gornjem Posočju. Ponesrečenki sta 53-letna Marija Trošt iz Trsta, Ul. Lorenzetti 42 in 48-letna Rina Todero iz Avstralije, ki se mudi trenutno na obisku v Trstu. Prvi so zdravniki u-gotovili zlom nosne kosti in druge poškodbe na glavi, drugi pa udarec v lobanjo. Obe so pridržali za 10 dni na zdravljenju. Ponesrečeni ženi sta se peljali v družbi dveh drugih Tržačanov z avtom po Soški dolini; pri Kanalu pa je njihov avto trčil z nekim nemškim vozilom. OTOČEK SREDI JEZERA dvanajst prelepih pesmi, ki vam jih zagode ansambel bratov AVSENIK in ki so posnete na prvi slovenski stereo plošči! precej tako surovih kot kuhanih, poleg domačih klobas, ki so tudi tokrat šle zelo v promet. Vsem je bilo žal, da ni bilo kulturnega dela programa, z nastopom pevskin zborov in igro, ki so ga popoldne zaradi dežja odpovedali in odložili na prihodnjo nedeljo. Prav tako so odložili tudi tombolo, ki bi morala biti sinoči, a se bo vršila v soboto 15. t.m. zvečer. Po uspelem prvem delu praznika bomo torej imeli v soboto in nedeljo njegovo nadaljevanje V soboto zvečer ob 21. uri bo velika tombola z bogatimi dobitki v skupnem iznosu 55 tisoč lir. V nedeljo 16. t.m. pa bo ob 20. uri nastop sedmih pevskih zborov in domače jala znano komedijo A. Linharta ((županova Micka«. Seveda bodo v nedeljo nadaljevali s prodajo špargljev, strečolo-vom in proda jo domačih klobas ter drugega dobrega prigrizka in pijače, da bodo vsi obiskovalci prišli na svoj račun ter, jih prireditelji že sedaj vabijo k številni udeležbi. V primeru, da bi tudi v soboto in nedeljo nagajal dež, bo tako tombola kot kulturna preditev v dvorani župnijskega doma. V soboto se je folklorne prireditve udeležilo več predstavnikov iz Gorice, med katerimi naj omenimo pokrajinskega odbornika Wal-trltscha, občinska svetovalca Sfiligoja in Bratuža, ravnatelja državne knjižnice dr. Manzini j a itd. POVOLILNE RAZMERE NA GORIŠKEM KDza nadaljevanje levega centra večina v PSUpa mu nasprotuje Demokristjani sodijo, da so volivci potrdili formulo levega centra, socialisti pa trdijo, da volivci želijo odločnejšo napredno politiko Pokrajinski izvršni odbor KD je ob upoštevanju volilnih izidov v parlament in deželni svet poudaril svojo zvestobo sodelovanju v okviru levega centra na vseh nivojih političnega in upravnega delovanja. Odbor je prepričan, da je ljudski glas poudaril veljavnost Vladne formule, za katero so ga vprašali mnenje. Volivci so preučili dosedanji obračun kakor tudi programe, ki naj zagotovijo bolj poudarjeno napredovanje v okviru demokratične trdnosti ter gospodarskega in družbenega napredka. Odbor poziva k sodelovanju strank, ki so doslej sestavljale levi center, ter jasnim stališčem v novih zakonodajnih in upravnih forumih, da bi izvršili odločne reforme struktur ter izvajali tisto dramske skupine, ki bo predva STRAŠNA PROMETNA NESREČA PRI VRHNIKI Tržičan izgubil življenje pri trčenju pri katerem sta zgoreli tudi dve ženski Strahovito nesrečo je zakrivil avtomobilist iz Tržiča, ki je na ovinku z veliko hitrostjo prehiteval kolono in čelno trčil v fiat, ki je zgorel s potnicama vred - Šoferja obeh avtov hudo ranjena V hudi prometni nesreči, ki se je , pan Rogan in njegov sopotnik 58- zgodila v nedeljo okoli pol sedme ure zvečer v Strmici pri Vrhniki, kilometer pod odcepom za Zaplano, so se smrtno ponesrečili 26-le*-ni Franco Furlan iz Tržiča, Helena Lenaršič iz Cerknice in Silva Imer-š.č z Unca. Obe ženski sta zgoreli v fiatu 600 v katerega je trčila Al fa-Romeo giulia Ti (GO) italijanske registracije. V njej je našel smrt tudi sopotnik 26-letnega vozača Bruna Albertinija, Franco Fur lan. Vrglo ga je skozi okno in je na mestu nesreče umrl. Albertini je s svojo alfo vozil proti Ljubljani. V dolgem desnem ovinku v Strmici je začel prehitevati kolono drugih avtomobilov tako, da je z vso silo treščil v fiat 600 ljubljanske registracije, s katerim se je 28-letni učitelj Ivo Lenarši' iz Cerknice pripeljal nasproti. V fiatu 600 so se peljali še voznikova žena Helena, njegov prijatelj 27 letni Franc Stefančič iz Ivanjega sela ter štefančičevo dekle Silva Imeršič z Unca. Udarec alfe v fiat 600 je bdi tako močan, da je le tega odbila na drugo stran ceste, alfo pa je, kot se zdi, zasukalo in je z zadnjim delom trčila še v austin 1100, ki je vozil za fiatom. V letni Zvonko Kovačič. Oba sta u-službenca in doma iz Zagreba. Pri nesreči pa sta se lnže ranila. Stje-pan Rogan je kasneje povedal: ((Italijan z alfo je gotovo vozil s 100 km na uro, če ne še več po skrajni levi strani, tako da je fiat dobesedno vrglo na drugo stran ceste, kjer so ga skoraj v trenutku objeli plameni. Požrtvovalnim ljudem, ki so se ustavili na mestu nesreče, je sicer uspelo potegniti iz gorečega vozila šoferja in sopotnika, potem pa je ogepj postal tako močan, da niso mogli več zraven. Požara pa niso imeli pogasiti s čim. Obe sopotni ci Helena Lenaršič in Silva Imeršič sta ostali v goreči razbitini, ka tero so potem pogasili gasilci, Hu do ranjenega šoferja alfe Albertinija, voznika fiata Lenaršiča in njegovega sopotnika Štefančiča (oba sta bila hudo ranjena), pa so ljubljanski reševalci odpeljali v splošno bolnišnico v Ljubljano Dolenc obnovitveno politiko, ki se kaže vedno bolj nujna. Odborniki pooblaščajo svoje predstavnike, da si na vseh nivojih prizadevajo obnoviti formulo levega centra. Enotna socialistična stranka na Goriškem je razdeljena med dve stališči, ki sta se izkristalizirali na zadnjem zasedanju vsedržavnega vodstva. Večji del stranke zagovarja stališče De Martina in Tanassija o neobvezovanju stranke, medtem ko je le manjši del na stali r:ču ministra Mancinija o nadaljevanju dosedanje politike, dasiravno so volilni izidi pokazali nasprotno usmeritev volivcev. Takšna usmeritev je prišla do izraza tudi na sobotnem zasedanju pokrajinskega vodstva PSU. Nekateri odborniki so bili celo za bolj izrazito oddaljitev od dosedanjih večinskih stališč ter svoja stališča oslanjajo predvsem na rezultat volitev kot odraz ljudske volj« socialističnega volilnega zbora. Stavka in zborovanje v prid delavcev SEM - Detroita V NEDELJO V PROSVETNI DVORANI V GORICI «PoročiI sem se s svojo ženo» v izvedbi sovodenjske mladine Komedijo je režiral Marjan Belina iz Ljubljane KINO «IKIS»_PBOSEK predvaja danes 11. t. m. ob 19.30 barvni dramatični film: IL MISTERO DELLISOLA DEIGABBIANI (SKRIVNOST OTOKA GALEBOV) Igrajo: Luxnna Leigh, Frank Finlay Mladini izpod 14. let vstop prepovedani VALČEK-POLKA (BORIS FRANK) petnajst ljudskih biserčkov! Ansambel LOJZETA SLAKA ((Poročil sem se s svojo ženo«, je naslov komedije, s katero bodo člani igralske družine sovodenjske-ga prosvetnega društva v nedeljo popoldne in zvečer nastopili v prosvetni dvorani v Gorici. Zamisel o poživitvi prosvetne dejavnosti v So-vodnjah se je porodila v tej zimi. Mladina iz vasi, ki se je pred leti prvič poskušala sukati na o-dru v domači dvoranici, je bila pripravljena nastopiti v celovečerni prireditvi. Od dobre volje do prvih vaj je poteklo precej časa, zakaj vmes se je pojavila cela vrsta težav, ki so se začele pri režiserju ter se nadaljevale pri vsakem igralcu, zakaj uskladiti prosti čas pri ljudeh, ki delajo v različnih podjetjih ter v različnih izmenah, je povzročalo precej preglavic. Toda dobra volja, ki so bili z njo oboroženi vsi od režiserja do zadnjega igralca, je pomagala premagati neštete težave, ki so jih srečavali pri svojem delu vse do zadnjega. Sovodenjska mladina bo v nedeljo 16. junija nastopila v prosvetni dvorani z dvema prireditvama, ob 18. uri in ob 21. Datum prireditve je bil določen že pred tedni, zakaj izmed vseh nedelj je bila v tem času prosta edinole ta, vse druge so bile že zasedene s prireditvami, ki so jih napovedala okoliška društva. Komedijo, v kateri nastopa sedem oseb, je režiral Marjan Be lina; delo je spisal Marjan Ma rine. Pobudo za igro je dala SPZ ki bo poskrbela za nastop skupine tudi po nekaterih vaseh, ki razpolagajo s primemo dvorano. petdeset kvadratnih km od Tržiča do Ogleja. Vaja predvideva tudi izolacijo Gradeža zaradi porušenja ceste, ki pelje skozi gradeško laguno. Pri operaciji sodeluje veliko število motornih in gumijastih čolnov, nekaj helikopterjev, ki imajo nalogo vzdrževati zveze med raznimi enotami, ter mehanične zajemalke, s katerimi so zgradili nasip ob Soči, ki naj bi kljuboval hipotetičnemu izlitju voda. Vaja «Eolo quinto» se bo zaključila 15. junija v Pierisu. austinu sta se peljala 47-letni Stic ... Včeraj dopoldne so vsa kovinar ....................................................imun.............""" i s^a podjetja v Tržiču priredila poldnevno stavko v znak solidarnosti z delavci Sem Detroita. Pred podjetjem je bilo sindikalno zborovanje, na katerem so govorih sindikalisti Marchesan, Marin in Pa-pais. Senator Albarello je poslal ministru za delo vprašanje, če bo posredoval, da se poišče zadovo ljiva rešitev za delavce v podjetju. Resolucijo o tem vprašanju je sprejel tudi občinski svet v Ronkah, ki je obenem pozval občinske, pokrajinske in deželne oblasti, naj posredujejo za dosego pravične rešitve. Zveza italijanskih žena na strani delavcev Detroita Zveza italijanskih žena (UDI) odločno solidarizira z delavci SEM-Dstroit, ki so po številnih stavkah in drugih oblikah borbe zasedli podjetje, da bi preprečili odpuste — ki so jih želeli predstavniki ravnateljstva — ter zagotovili zaslužek svojim družinam. UDI želi hitro poravnavo spora ter poziva ustanove in organizacije, naj se postavijo na stran de-lavoev ter preprečijo zmanjševanje gospodarske sile tržiškega področja, kjer je že itak toliko mladih ljudi brez dela ter se mora- jo številni izseljevati v inozemstvo, da si zaslužijo kruh. UDI izraža prepričanje, da s tem ne tolmači samo mišljenja svojih članic, ampak tudi razpoloženje vseh žena na tem področju. Rriški cestni problemi Občinska cesta Grojna-Bukovje je skrajno slaba ter krpanje u-darnih jam s spalombitom ali asfaltno maso ne more preprečiti nastajanja lukenj in tudi nevarnosti za voznike. Spalombit, ki so ga polili po tej cesti, je docela odslužil ter je nujno potrebna njena rekonstrukcija. Občinska uprava pričakuje, da bodo kmalu oddali na dražbo dela, da bi cesto prekinili z asfaltno plastjo, kakršno so položili od Bukovja navzgor. Medtem so že izdelali načrte ter si zagotovili denar za širjenje in asfaltiranje ceste od Dvora k cerkvi ter dalje proti oslavski cesti; dela bodo stala predvidoma 11 milijonov lir, medtem ko bodo za namestitev nove javne razsvetljave po vasi, za katero je predvidenih 136 stebrov z močnimi žarnicami, potrošili okoli 10 milijonov lir Padel je s češnje Ko je bil na obisku v Vipolžah je padel s češnje 59-letn’ Giuseppe Pe-truzzi iz S. Pier ob Soči. Prislonil je lestev k deblu in splezal na drevo, ker pa se je zlomil klin, je padel z višine 4 metrov in si nalomil hrbtenico. Včeraj ob 14. uri so ga sprejeli v splošno bolnišnico v Gorici za 30 dn. na zdravljenje. Zaključek kmetijskega tečaja v Števerjanu Obiskovalcem številnih tečajev za izpopolnitev v kmetijski tehniki, ki jih je letošnjo spomlad organiziral tudi na Goriškem državni zavod za dopolnilno izobrazbo v kmetijstvu, so te dni razdelili diplome o obisku in doseženem u-spehu. Tak tečaj je bil tudi v Števerjanu. Predmet poučevanja je bila živinoreja, kmetijsko vodstvo, kmetijsko strojništvo ter sadjarstvo. Tečaja so se udeležili številni domačini v starosti od 15. do 45. leta. Gotovo pa bi se ga udeležilo še več števerjancev, če bi poskrbeli za predavani a v domačem slovenskem jeziku, ker bi potem v resnici lahko dobro razumeli predavatelja in boljše obdelali vso snov. Volitve notranje komisije v tovarni v Podgori V tekstilni tovarni v Podgori so v teku priprave za bližnje volitve nove notranje komisije. Sindikalni organizaciji CGIL in CISL sta že predložili svoji kandidatni listi, ki sta takole sestavljeni: CGIL delavci: Bianca Marega, Luigi Ferlatti, August Lenardič, Lu-igi Susmel, Paola Anzelin, Rosan-na Fortunato, Mario Godeas, Avgust Kožlin, Luigina Giacometti, Marcella Mos°tti, Anita Stua la Franco Vianello. CISL delavci: Franco Tasca, Iol« Pietro, Giuseppe Pillon, Gianni Fab-ris, elemente Castellan, Marino Oescon, Laura Medeossi, Carla Beltram, Mariucci Cuzzit, Maria Pa-dovan, Teresa Pillon in Anna Dor-ni por. Rupil. CISL uradniki: Maria Berna! por. Battello. V volilnem odboru so: za CGIL: Renzo Piovesan, Franco Kodermac in Mario Bevilacqua; za CISL pa Italo C.orazza, Angelo Zanato ter Maria Rover. Po oklepu občinskega odbora v Tržiču so začel' v tej občini z obsežno revizijo obve/ancev za družinski davek. S tem postopkom računa občinska uprava na znatno povečanje svojih dohodkov. ZakPučni nastop glasbene šole šola Glasbene matice v Gorici priredi v sredo 12. junija ob 20.30 uri v prostorih kluba «S. Gregorčič« v Gorici na Verdijevem korzu 13 zaključni nastop gojencev svoje glasbene šole. Starši in prijatelji mladine so vabljeni, da jih pridejo poslušat v čim večjem številu ter se tako seznanijo z uspehom, ki so ga gojenci dosegli med letošnjim le-lom. Podporno društvo Dijaška matica bo imelo Svoj REDNI OBČNI ZBOR v petek, dne 21. junija 1968 ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ulica Geppa 9. Traktor ga je povozil Včeraj ob 10. uri so pripeljali v splošno bolnišnico v Gorici 54-let-nega Rodolfa Bressana iz Farre, ki je padel pod traktor ko je odhajal na polje z domačega dvorišča. V bolnišnici so mu ugotovili udarec v prsni koš z zlomom reber; pridržali so ga za 30 dni na zdravljenju. deset najbolj poskočnih! ... in še nešteto prekrasnih slovenskih narodnih ... UiaiUa Itniifabna TRST — (JI. sv. Frančiška 20 Tel. «1792 ncvvvvsA Začetek operacije V nedeljo popoldne se je na go-riškem začela operacija «Eolo quin-to», ki se je udeležujejo preko dva tisoč gasilcev iz severne in srednje Italije. Vaja za civilno zaščito predvideva obrambo področij Gradeža in Fossalona v primeru poplave, ld naj bi zajela okrog Med vajo za igro "Poročil sem se s svojo ženo« itoriert VERDI. 17,—22.: «Squadra omid-di sparate a vista«. R. VVidmark, H. Fonda. Ameriški kinemaskope v barvah. CORSO. 17.30—22.00: «Nel sole«. Romina Power in Albano. Italijanski barvni film. Zadnja pred stava ob 22. MODERNISSIMO. 17.-22.: «11 com-plesso del sesso«. O. Welles in O. Reed. Ameriški barvni film. CENTRALE. 17.30—21.30 «L’uomo del colpo perfetto« R. Harrison in A. Chelli. Kinemaskope v barvah. VITTORIA. 17.15—21.30 »John il bastardo«. J. Rich.ardson in H. Besvvick. Kinemaskopski film v barvah. Prepovedano mladini pod 14 letom. 'M • • • » Irzir AZZURRO. 18.30: «11 mistero della isola maledetta«. R. Stewens, v barvah. EXCELSIOR. 17.30—22.30: «11 pia-neta delle scimie«. Charles He-ston. Kinemaskopski barvni film. PRINCIPE. 18.30—22.30 «La donna del West», Doris Day in Peter Grave, v kinemaskopu in barvah. Bunke EXCELSIOR. Zaprt RIO. 20.—22:. «Mister X«, Norman Clark, v kinemaskopu. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan m ponoči je odprta lekarna AL CORSO, Marzinl, Korzo Italia 89 - tel. 24-43. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna «Rismondo» dr. Ris-mondo, via Toti 52 — tel. 72-701, RONKE Danes ves dan in jutri je odprta lekarna ALL’ANGELO — Sergio Olivetti — UL.Roma 22 — tel. 7701R FINALE EVROPSKEGA POKALA NARODOV \ drugem poskusu zmaga Italijanov proti izčrpani enajsterici Jugoslavije Po ofenzivni igri domače ekipe v prvem polčasu, v drugem terenska, toda neučinkovita premoč Jugoslavije ■ Strelca golov v p.p. v 12' Riva, v 32' Anastasi ITALIJA: Zoff; Burgnicn, Facchetti; Rosato, Guamerl, Salvado-re; Domenghini, Mazzoia, Anastasi, De Sisti, Riva. JUGOSLAVIJA: Pantelič; Fazlagič, Damjanovič; Pavlovič, Paunovič, Holcer; Hosič, Trlvič, Musemič, Ačimovič, Džajič. SODNIK: Ortlz De Mendibll (Španija). STRANSKA SODNIKA: Campos (Portugalska) in Krnavek (češkoslovaška). GLEDALCEV: 65.000. Italija je evropski prvak. V drugi finalni tekmi Je odpravila Jugoslavijo, ki ni znala ponoviti izrednega sobotnega nastopa in si zagotoviti zmage. Včerajšnja zmaga je bila zaslužena. Italijani so zamenjali pet igralcev: Rosata, Salvadoreja, Mazzolo, B IZIDI 'Foggia — Livorno 2:2 Bari — 'Lazio 2:1 'Lecco — Modena 0:0 'Monza — Catania 3:0 'Perugia — Venezia 1:0 'Piša — Novara 1:1 Palermo — 'Potema 1:0 ♦Reggiana — Padova 2:0 'Reggina — Messina 0:0 'Verona — Genoa Počival je Catanzaro. 1:1 LESTVICA Palermo 38 17 16 5 38 22 50 Piša 39 17 n 8 48 31 48 Bari 38 18 N 10 53 38 46 Foggia 38 II 17 7 39 32 45 Verona 38 u 14 9 38 26 44 Reggiana 38 14 13 11 37 30 42 Monza 38 u 17 9 44 39 41 Livorno 38 15 M 13 30 31 40 Catania 38 IS r: 13 37 34 38 Reggina 38 12 14 12 35 42 38 Catanzaro 38 9 19 10 26 28 37 Padova 38 12 12 14 31 32 36 Modena 38 9 D 1 11 1 2530 36 Lazio 38 9 18 11 25 30 36 Lecco 30 7 21 n as 38 35 Genoa 38 9 16 13 35 30 34 Perugia 38 10 n 14 tl 44 34 Messina 38 M 14 11 21 37 34 Venezia 38 8 16 1 1 21 28 32 Novara 38 7 18 u 28 39 32 Potenza 38 4 14 20 21 49 22 A SKUPINA c: m m. •s w IZIDI •Alessandria — Pavia 'Entella — Biellese •Marzotto — Como 'Mestrina — Bolzano 'Piacenza — Rapallo 2:2 1:0 1:1 3:1 1:1 Solbiatese — 'Pro Patria 2:0 •Savona — Triestina 1:0 'Treviso — Trevigliese 1:0 •Udinese — - Monfalcone 5:3 'Legnano - - Verbania 1:0 LESTVICA Como 36 22 10 4 49 16 54 Piacenza at 17 13 6 42 24 47 Savona 36 17 10 9 41 21 44 Udinese 36 19 6 11 56 34 44 Verbania. 36 12 16 8 33 30 40 Pro Patria 36 15 9 12 52 38 39 Solbiatese 36 11 15 10 35 27 3. Alessandria 36 13 11 12 41 45 37 Entella 36 it 7 15 28 35 35 Marzotto 36 12 11 13 35 36 35 Monfalcone 36 9 16 11 34 3S 34 Legnano 36 12 11 13 28 31 34 Triestina 36 9 16 11 25 29 34 Trevigliese 36 10 14 12 22 28 34 Treviso 36 11 12 13 34 35 34 Biellese 36 1) 15 12 44 51 33 Rapallo 36 11 9 16 34 54 31 Bolzano 36 5 15 16 30 51 25 Pavia 36 5 15 16 22 49 25 Mestrina 36 • 11 19 23 49 23 Prihodnje tekme (16. t.m.) Monfalcone Mestrina, Triesti- na - Piacenza, Rapallo - ■ Pro Patria, Trevigliese - Savona, Bolzano - Treviso, Biellese - De Sistija in Rivo, Jugoslovani pa samo Hosiča. že ta poteza je bila verjetno odločilna. Premnogi jugoslovanski igralci so namreč bili še utrujeni, medtem ko je Italija z novimi silami takoj prevzela pobudo in diktirala tempo igre. Predvsem je bila posrečena menjava na sredini igrišča. De Sisti, ki je zamenjal Juliana, je bil med najboljšimi na igrišču, pomagal pa mu je Domenghini, ki je zaradi prisotnosti pravega krila, kot je Riva, lahko stalno igral na sredini igrišča. Predložki teh igralcev so našli v Mazzoli odličnega izvajalca, Anastasi in Riva pa sta prisebno spravljala v zagato obrambo gostov. O-bramba ni imela preveč dela: Džajič je bil namreč popolnoma negativen, tako da Burgnich ni imel skrbi, Musemič je igral netočno, Ačimovič je bil statičen, tako da sta bila pravzaprav nevarna le Fazlagič in Damjanovič, ki sta z dolgimi prodori na krilih vodila napade belih. Med jugoslovani sta torej zaigrala dobro le branilca in delno Pavlovič, ki je skušal na sredini igrišča organizirati svoje moštvo. V drugem polčasu je pri rezultatu 2:0 ritem igre nekoliko pojenjal, ker so se Italijani zadovoljili s tem, da so kontrolirali napade Jugoslo- ...............................mirnim........m«'...o"1".... vanov, slednji pa niso imeli dovolj sil, da bi se uveljavili. Nekajkrat so sicer prišli do vrat in so imeli tudi nekaj priložnosti, ki jih pa niso znali izkoristiti. Sodnik je bil precej pristranski, njegova glavna in verjetno odločilna krivda, pa je bila ta, da ni razveljavil prvega gola Italijanov, ki so ga dosegli iz popolnoma neveljavne pozicije. To je seveda dalo le še novega elana Italijanom, medtem ko so Jugoslovani takoj obupali. Nekaj kronike: Italijani so že v 2’ imeli priložnost: Anastasi se je znašel sam pred vratarjem, a je zgrešil. V 12' prvi gol: Domenghini je poslal žogo na sredo, Riva je v očitni offside poziciji pritekel in neubranljivo poslal usnje v mrežo. Jugoslovani bi lahko izenačili v 19’. Po kotu je Musemič usmeril žogo proti mreži, a za nekaj centimetrov mimo. Po lepi paradi po De Sistije-vem strelu, je v 31' Pantelič klonil drugič. Riva je poslal do Ana-stasija, ta pa je Izven kazenskega Danes ob 13.30 bodo v okviru poročil na prvem Italijanskem televizijskem sporedu prenašali posebno oddajo o sinočnjem srečanju med Italijo in Jugoslavijo. Oddajo bo vodil Giorgio Albertazzi, sodelovalo pa bo več vidnih osebnosti iz nogometnega sveta. HOKEJ NA KOTALKAH A LIGA Kolo brez presenečenj a z več visokimi izidi Triestina še brez poraza, Ferroviario brez zmage Udinese, Pavia - Verbania. STEFAN OLIVIER Kljub slabemu vremenu po vsej Italiji je bilo tretje kolo neokrnjeno. Presenečenj ni bilo, z izjemo morda ekipe Amatori, ki je na domačem igrišču zabeležila neodločen izid s skromnim Marzottom. Domačini so še enkrat pokazali, da s pomlajenim moštvom letos ne bodo prišli daleč, ker jim manjka izkušenj. V tekmi so namreč stalno vodili, prejeli pa so po nepotrebnem tri gole, zadnjega celo 1’20" pred koncem. Ostali «veliki» so zmagali. Novara je brez posebnih težav prekinila pozitivno serijo Bassana, ki je v prejšnjih kolih prisilil k delitvi točk Irisa in Candyja, Bregan-ze pa je s točo golov odpravila ! šibko moštvo iz Oderza. ki je na I dnu lestvice. V tej tekmi je prišla | do Izraza prisebnost Batistelle, ki je sam dosegel pet golov in se s tem I znova povzpel do prvega mesta med I strelci. Rezultat je bil odločen že : v 10’, ko je izredni strelec dosegel j kar tri gole. Najtežje Je šlo od rok Candyju, ki je naletel na žilav odpor Folloniche. Ta je zopet pokazala, da razpolaga s čvrsto obrambo. Domačini so razočarali in pripravili nemalo skrbd navijačem. Tržaški derbi je bil že v četrtek ln Triestina je odpravila ^erro-viario s 3:0. Tekma je bila odločena že v prvem polčasu, ko so rdeči dvakrat potresli mrežo Ferrovaria, v drugem polčasu pa je raven igre padla. Moštvo tudi letos ne prikazuje izredne igre, sicer pa smo šele pri začetku. Ferroviario je zaigral dobro, napad pa se še ni vrnil v nekdanjo formo, tako, da se lahko z upravičeno bojaznijo sprašujemo, koliko možnosti ima moštvo za obstanek. Kakovost ostalih slabših moštev je namreč letos mnogo viš- ja, zato je slab začetek Tržačanov zanje zelo nevaren. IZIDI 'Novara — Bassano 6:1 Candy — 'Follonica 3:0 'Amatori — Marzotto 3:3 'Breganze — Oderzo 8:1 Triestina — 'Ferroviario 3:0 LESTVICA Candy 3 2 1 0 11 2 S Breganze 3 2 1 0 18 6 S Triestina 2 2 0 0 7 1 4 Novara 2 2 0 0 16 3 4 Amatori 3 1 2 0 10 6 4 Bassano 3 0 2 1 4 9 2 Marzotto 2 0 1 1 4 9 1 Follonica 3 0 1 2 5 11 1 Ferroviario 2 0 0 2 1 10 0 Ignis 3 0 0 3 4 23 0 Prihodnje tekme Triestina - Novara, Candy - O-derzo, Bassano - Ferroviario, Amatori - Breganze, Marzotto - Follonica. BUTANJE Tekmovanj« v bližanju preneseno na četrtek Zaradi dežja v nedeljo v Zgoniku niso mogli izvesti tekmovanja v bližanju. za katerega je vladalo ve liko zanimanje. Prireditelji so ga zato prenesli na četrtek 13. t.m. ob 15 uri. Tekmovanje bo na igrišču pri zgoniški šoli. Štiričlanske ekipe se lahko prijavijo do ene ure pred začetkom tekmovanja na naslov: Zvonko Simoneta, Zgonik št. 43, tel. 22-53-80. Med najboljše ekipe bodo razdeljene bogate nagrade. prostora v polobratu med dvema nasprotnikoma izvedel močan strel, ki je šel tik mimo vratnice v mrežo. V drugem polčasu so Jugoslovani več časa napadali, toda vedno s kril, ki so podajala visoko pred vrata, kjer je bila italijanska o-bramba očitno boljša. V 30’ so Italijani skoraj potrojili rezultat, ko je Pantelič zgubil sicer lahko žogo, toda Riva je čez prazna vrata streljal visoko. Jugoslavija Je tako zapravila izredno priložnost. Zmagati bi morala v soboto, ko je imela tekmo v svojih rokah: napako je včeraj drago plačala. uk ZAČETNIŠKA LIGA S. Giovanni-Union 1:0 S. GIOVANNI: Iscra, Cerulli, Pe-lizzon, Panelli, David, Pribaz, Grahor, Demichele, Pozzetto, Persi, Bu-long. UNION: Veljak, Benčič, Lore- dan, Nolič, Rssacco, Šušteršič, Mahnič, Colja, Murgolo, Grubelli. SODNIK: Ramani M. (SG). STRELEC: Pozzetto (SG) v 13’d.p. Velik je bil uspeh Unionovih naj-mlajših nogometašev, če upoštevamo, da so nastopili z okrnjeno postavo. Proti bojevitemu S. Giovan-niju so vzdržali vse do 13’ d.p., ko je prišlo do zmede v Unionovi obrambi in je Pozzettu uspelo, da je z močnim strelom potresel Veljakovo mrežo. Srečanje se je pričelo v znamenju premoči Podlomjercev, ki so imeli odlične možnosti za dosego gola. žal pa jdim je manjkal sposoben realizator, šele proti koncu polčasa so pritisnili Svetoivanča-ni, ki pa niso mogli skozi budno obrambo Uniona. Tu sta blestela predvsem Nolič in Benčič, ki sta prikazala precej dobro igro ter sta zlahka zaustavljala nasprotnike. Drugi polčas je potekal bolj umirjeno. Ekipi sta si bili enakovredni. Vse je že kazalo, da se bo srečanje končalo neodločeno, ko se je pri nekem napadu Svetodvanča-nov Unionova obramba zmedla ter prejela prav po neumnem gol, ki je pomenil zmago za nasprotnika. Radi Foggia — Livorno X Lazio — Bari 2 Lecco — Modena X Monza — Catania 1 Perugia — Venezia 1 Piša — Novara X Potenza — Palermo 2 Reggiana — Padova 1 Reggina — Messina X Verona — Genoa X Marzotto — Como X Ravenna — Spezia 2 Vis Pesaro — Cesena 2 KVOTE 13 — 13.016.000 lir 12 — 639.000 lir rjTjjjD el 1. — 1. Missala X 2. Mefisto 1 2. — 1. Timberland 1 2. Presidio X 3. — 1. Bemini 2 2. Calice 1 4. — 1. Marco Gua 1 2. Monaldo X 5. — 1. Vincenzino 2 2. Austerlitz 2 6. — 1. Reiter X 2. Hit Arni 1 KVOTE 12 — 2.055.836 lir 11 — 59.589 » 10 — 7.357 » mO D ITALIA: 19. ETAPA Danes zadnja priložnost za naskok na roza majico Odlična vožnja Špancev z zmago Santamarine ■ Merckx trdno vkopan na prvem mestu ROCCA Dl CAMBIO, 10. — Španci so zopet slavili lep uspeh z zmago Santamarine, ki si ga je priboril v mrazu in dežju po 140 km trajajočem pobegu. Njegov podvig je bil izreden, saj si je, potem, ko je pobegnil pri 70. km priboril do 140 km kar 14 minut naskoka. Nato pa ga je zajela huda izčrpanost, začel je zgubljati svojo prednost in nekaj časa je celo kazalo, da bo onemogel. Po okrepčilu pa je huda kriza minula in Santamarina je vzdržal vožnjo do cilja, kamor je prispel z več kot šestminutno prednostjo pred manjšo skupino zasledovalcev. Jutri imaio boljši vozači zadnjo priložnost za naskok na Merckxa. V predzadnji etapi do Block Hau-sa bodo morali prevoziti 198 km poti, ki bo dokaj naporna in polna pasti. Vozači se bodo najprej spustili v široko dolino, nato pa se bodo morali povzpeti na 1.464 metrov visoki Čampo Giove, nakar bo sledil vzpon na Bloch Haus, kjer je pa lani izbojeval etapno zmago prav — Merckx. Lestvica 18. etape (181 km) 1. Dalla Bona (It.) 4.25’6” (40,962 km na uro) 2. Ocana (Šp.) 3. Milioli (It.) 1” 4. Garcia (Šp.) 2” 5. Basso (It.) 3.50” 6. Benfatto (It.) 7. Dancelli (It.) 8. Pifferi (It.) 9. Sgarbozza (It.) 10. Fantinato (It.) itd. Lestvica 19. etape 1 Santamarina (Šp.). 215 km dolgo pot od Rima do Rocca di Cambio je prevozil v 6.23’06” s poprečno hitrostjo 33,672 km na uro 2. Bitossi (It.) 6’18” zaostanka 3. Taccone (It.) 4. Polidori (It.) 5. Swerts (Bel.) 6. Schutz (Luks.) 6’20” 7. Diaz (Šp.) 8. Galera (šp.) 9. Pfeninger (Švi.) 6’24” 10. Letort (Fr.) i.t.d. SKUPNA LESTVICA 1. Merckx 95.00T0” 2. Adorni 4’52” 3. Gimondi 9’01” 4. Zilioli 9’13” 5. Van Neste 10’30” 6. Jimenez 11’38” 7. Motta 12’21” 8. Dancelli 12’24” 9. Bodrem 15’00” 10. Bahnamion 15’32” 11. Gabica 16’53” 12. Galera 18’46” 13. Bitossi 20’29” 14. Diaz 22’47” ________________________ 15. Velez 25’39” .....................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.umi...................................... NOGOMET C LIGA Po nezanimivem srečanju Triestina ostala brez točk Tržačani so imeli 88 minut časa za izenačenje, a so zapravili vse priložnosti SAVONA — TRIESTINA 1:0 (1:0) SAVONA: Ghizzardl; Verdi, Cherubini; Ostermann, Pozzd, Natta; Stevan, Gittone, Marcolini, Furini, Merlo. TRIESTINA: Colovatti; Da Rold, Kuk; Del Piccolo Capitanio, Pestrin; Moretti, Brusadelli, Pedroni, Canzian, Ridolfi. SODNIK: Lazzarone iz Milana. STRELEC: v 2’ Gittone. GLEDALCEV: približno 1500. KOTI 9:6 za domačine. še ena nezanimiva tekma, brez borbenosti in brez volje do igranja. ............................... Športne vesti z onstran meje Primorski derbi med Novo Gorico in Koprom v Novi Gorici je razočaral ljubitelje nogometa na Primorskem. Velika borba je namreč izostala. V začetku so se Koprčani še nekako upirali do stanja 2:1 za Novo Gorico, potem pa so povsem popustili. Domačini bi lahko z malo več prisebnosti slavili še mnogo višjo zmago kot 5:1. Žalostno je pravzaprav, kako neko moštvo v nekaj mesecih pade v formi in izgubi vse s težave pridobljene pozicije. Jeseni so bili namreč Koprčani skupaj z Ljubljano in Muro na vodilnih mestih ih z Ljubljano celo izenačeni po točkah. Danes pa je med Koprom in Ljubljano kar 11 točk razlike. Pri tem je treba poudariti številne druge uspehe Koprčanov v srečanjih z Reko, Olimpijo in Borom ter z moštvi italijanske C lige. Poraze v zadnjih mesecih je treba vsekakor pripisati ne samo igralcem, ampak predvsem slabemu urejevanju razmer v društvu. Igralci so prihajali iz vseh koncev in krajev na osnovi obljub, za katere so tisti, ki dobro poznajo gmotno stanje kluba, že vnaprej vedeli, da jih nikoli ne bo mogoče realizirati. Zdaj je najbrž edina pot dati vso podporo mladini in pionirjem ter na tem graditi bodoče moštvo. Uprava je v tej smeri že napravila prvi korak in izločila nekatere, ki so govorili samo o denarju. Je pa še zmeraj mnogo nedoslednosti, saj pustijo še naprej igrati take, ki neredno obiskujejo treninge, kot na primer Malkoč in še nekatere. Sicer pa se do nove sezone da še vse popraviti. Koper je ostal v ligi in to je trenutno najpomembnejše. * * * V zahodni skupini druge repu- bliške lige je kolo pred koncem vse jasno. Ilirija je gotovo prvak, iz lige pa izpadeta postojnski Nanos in Novo mesto. Od nedeljskih tekem je treba na prvem mestu omeniti neodločen izid Izole proti prvouvrščeni Iliriji. Domačini so se tokrat pred- stavili z zrelo igro in so zasluženo dvakrat prišli v vodstvo. Le proti koncu so nekoliko popustili in so gostje izenačili. S to točko so si Izolčani bržčas zagotovili četrto mesto. Piran je igral z oslabljeno postavo in je proti slabemu nasprotniku (Beli krajini) komaj rešil točko. Tolmin je igral neodločeno s Slovanom 0:0. Moštvo je igralo solidno in si je s to točko še bolj utrdilo položaj na sredini lestvice. Postojnski Nanos, ki je bil že davno brez vsakih možnosti za obstanek v ligi in sploh ni odpotoval v Novo mesto ter je tekmo izgubil 0:3 p. f. Igralci se sploh niso potrudili, tako da je maloštevilno občinstvo zapustilo stadion razočarano. Domačim so zmagali z golom, ki je padel že v 2’ minuti iz prostega streia, katerega je izvedel Gittoo#, Z ostrim strelom je ukanil ColdVattija. To je bil edini temni madež v nastopu tržaškega vratarja, saj je žogo ulovil, toda zaradi prevelike gotovosti tudi spustil. Triestina sicer ni zaigrala slabo. Na sredini igrišča je zaradi dobrega nastopa Del Piccola in Brusadelli-Ja več časa gospodarila, pomanjkljiva pa je bila v napadu, ki je bil tokrat zelo okrnjen. Povratka Can-ziana in Morettija nista bila namreč najbolj razveseljiva, predvsem kar se tiče prvega, ki je le taval po Igrišču. V napadu sta se požtrvoval-no borila le Ridolfi in Pedroni, ki pa je bil tokrat zelo nepriseben, In je 7’ pred koncem zamudil izredno priložnost, da bi izenačil in s tem postavil rezultat, ki bi bolj pravično zrcalil potek igre Tudi domačini so zaigrali dobro, toda brez borbenosti. Nimajo nobenih težav z lestvico, zato so raje preskušali nove sile: v njihovih vrstah je prvič nastopil mladi srednji napadalec Marcolini, ki ni bil posebno nevaren, povzročil pa je Sadarjev prekršek, ki je dal povod za gol. Najboljši del moštva je bila obramba, ki je v drugem polčasu imela precej dela, izvedla pa ga je marljivo. O golu smo že govorili. V ostalem sta obe moštvi imeli še po eno priložnost. Najprej je v 76' / Merlo prišel v kazenski prostor, toda iz dobrega polažaja je streljal visoko. V 83’ pa je imel priložnost Pedroni, ki je v teku prišel do vrat, tedaj pa se je spodrsnil. Triestina tako ni rešila niti točke in se je znova znašla nižje na lestvici Prihodnjo nedeljo bo na vrsti zadnji nastop na tržaškem igrišču. V goste bodo rdeči sprejeli drugouvrščeno Piacenzo, za- to lahko pričakujemo nekoliko več požrtvovalnosti in prestižno zmago domačinov. AVTOMOBILIZEM Zmaga McLarena PRANOORCHAM1PS, 10. — Bruce McLaren je zmagal na mednarodni avtomobilski dirki za Veliko nagrado Belgije. Na avtu Ford McLaren je prevozil 395 km dolgo progo v 1.40’2”1 s poprečno hitrostjo 236,797 km na uro. Drugi je bil Rodriguez na BIRM, 3. I0kx na Ferrariju, 4. Stewart na Matri Fordu, itd. Jugoslovanska prvenstva SLOVENSKA LIGA IZIDI N. Gorica — Koper 5:1 železničar — Rudar 2:1 Svoboda — Slavija 4:1 Celje-Klad. — Ljubljana 2:1 Triglav — Kovinar 3:0 Hrastnik — Mura 2:7 LESTVICA (2:0) (1:0) (1:0) (2:1) (2:1) (1:3) 91 29 25 24 24 31 30 17 17 1« 16 13 Pari prihodnjega kola Koper - Hrastnik (1:1), Mura -Triglav (1:4), Kovinar - Celje-Kl-(2:2), Ljubljana - Svoboda (1:3)* Slavija - železničar (0:0), Rudar * N. Gorica (1:2). ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA IZIDI Novo mesto — Nanos 3:0 b.b. Kamnik — Tabor 2:0 (0:0) Tolmin — Slovan 0:0 Ljubljana 21 13 S 3 56 27 Mura 21 12 S 4 62 32 Celje-Kl. 21 8 9 4 34 22 Slavija 21 9 6 6 36 28 Triglav 21 8 8 5 39 34 N. Gorica 21 7 7 7 32 28 Koper 21 6 8 8 29 33 železničar 21 6 5 10 39 51 Svoboda 21 6 5 10 33 47 Rudar 21 6 4 11 37 52 Kovinar 21 4 8 9 26 41 Hrastnik 21 4 4 13 26 56 Litija — Piran — Izola — Zagorje (preložena) Bela krajina 2:2 (1:1) Ilirija 2:2 (2:1) LESTVICA Ilirija 21 16 1 4 61 16 33 Zagorje 19 11 8 3 47 20 27 Tabor 21 10 7 4 33 28 27 Izola 21 9 6 6 39 31 24 Slovan 21 9 5 7 49 35 23 Piran 20 8 6 8 39 3 3 22 Tolmin 21 7 7 7 37 39 21 Kamnik 21 9 1 11 40 43 1» Litija 20 7 4 9 50 47 1« B. krajina 21 7 2 12 24 51 I6 Nanos 21 3 3 15 30 65 9 N. mesto 21 1 7 13 19 60 9 Pari prihodnjega kola Nanos - Izola (0:3), Ilirija - Piran (3:0), B. krajina - Litija (3:1), Zagorje - Tolmin (0:0), Slovan -Kamnik (1:2), Tabor - Novo irest« (1:0). Ostale športne vesti na tretji strani Hlinili m n,min m i niti m n iiiiiiiih um m ......................Miiimiilllilliliiinlliioll' HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uspehi v javnem delovanju vas bodo izpolnili z zadoščenjem Izredno prijeten izletniški dan BIK (od 21.4. do 20.5.) Z ustrezno vztrajnostjo boste dosegli smoter, za katerim stremite Vsebina nekega pisma, ki ga nameravate odposlati. naj bo na višini. DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Doživeli boste nekaj, česar niste pričakovali. Izreden užitek na nekem koncertu. RAK (od 22.6. do 22.7.) Določite datum uresničitve nekega načrta. Razveselila vas bo pozornost vaših najbližjih. LEV (od 23.7. do 22.8.) Dan bo uspešen na področju trgovine na drobno. V ljubezni ne zahtevajte nemogoče. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne zaostajajte za časom, ker bi ga ne mogli več dohiteti. Srečanje, na katero boste ohranili nadvse prijeten spomin. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Dosegli boste uspeh, ki ne bo tolikšen, da bi se vam moglo zavrteti V glavi. Pristopajte k stvarem z večjo objektivnostjo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11) Imate odlične zamisli, edina vaša napaka je, da jih ne znate realizirati. Zaupajte svoje srčne motnje dobremu prijatelju. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) N« sprejmite neke nove odgovornosti, ne da bi o tem še dobro premislil'-Ne sprejemajte važnih ukrepov, ko ste jezni. KOZOROG (od 21.12. do 20.1-) Manjša špekulacija, če se vam posreči, bi bila kar koristna. Srečen večer v družbi drage osebe. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nadvse primeren trenutek za dosego neke pravice. Ne mešajte družinskih stvari s čustvenimi zadevami. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Sledite svojemu načrtu in glejte, da se ne boste spotikali ob drugih. Ogibajte se nepotrebnih polemik. (lil NOVI SEF Neugebauer je počasi nadaljeval. «Napisai sem poročilo konkretnih primerih ln ga poslal v vednost zdravstvenemu ddelku - ko sem čutil, da tega ne morem več prenašati.« V dvorani je bilo vse tiho, le višji vladni svetnik si je ri drugi mizi nekaj beležil. «Poslal pa sem tudi šefu zdrav-iku kopijo, za njegovo informacijo. Nisem namreč navajen, a bi kjerkoli intrigiral...« Tedaj pa ga je sodnik prekinil: «Ali vam je dr. Feld- usen kaj rekel, ko je prejel kopijo?« ,