PIP Natisov 15.000. ~9fg S.50 enimi 31« ika vsaki >ha, kom »dobi Ovr ko deio 9. :-16 ur lisla uri 560. ■■', leta. 000 ur levilo, k ilo o so lix) 87 i zahtfij 51 41 ■ Naročnina za celo leto 2 K. Nsamezna številka velja 6 vin. Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati vnaprej. Cna oznanil je za eno ttran 64 K, '/s strani 82 K, ", strani 16 K, »/» strani 8 K, >/n strani 4 K, Vh strani 2 K, V.4 strani 1 K. Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana. Za oznanila (inserate) uredništvo in upravni- Stvo ni odgovorno. Uredništvo in uprav-ništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju štev. 3. Štajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične številke vposlati. Štev. 5. V Ptuju v nedeljo dne L marca 1906. VIL letnik ekoliko besed kmetskemu ženstvu. „Žena podpira tri vogle pri hiši", pravi pregovor. Ne bomo trdili, da je vsak pregovor vedno '[ resničen, reči pa moremo, da se ta pregovor J ?j našim kmetskim razmeram popolnoma prilega se ne da zlahka odreči. Če iščemo namreč nzroke. zakaj propada danes toliko naših kmetij, pridemo v Jako muogih slučajih do tega, da je bilo slabo gospodinstvo, ki je prouzročilo polom. Slaba gospodinja izpodmaknila je svojo oporo in ""niša je pala. Napačno bi b lo toraj, če bi vedno le moža pripisovali krivdo, zakaj noče, pa noče =priti do boljšega kmetovanja. Ta se lahko trudi in muči, da bi se vzdržal na površju, toda kaj mu pomaga, če ga žena pri tem povsod ovira ali an dela celo ravno nasprotno ter a tem podira, kar on zida. Da je toraj dobra gospodinja kmetski hiši pravi blagor, o tem ni dvoma. Kakšna pa bodi dobra gospodinja? Naloga kmetske gospodinje je popolnoma drugačna, nego mestne gospodinje. Ako ne prisili te poslednje revščina, ne skrbi za drago, j T32 ne8° za VZ8°J° otfok 'n za postrežbo družine. Tmetska gospodinja mora pomagati pa tudi svo-emu moža, ko se ta bori za vsakdanji ki ah. )sobito pripada nji vodstvo onih kmetskih opravil, ki se vršijo na domu in blizn doma. Ta naloga je toraj bolj težka, nego jo ima J, v nji\ po.io m do >bi-k Ptuj na rana meščanka. Žal pa, da je prišla na deželo med e $ dragimi mestnimi razvadami tudi ta, da so pri-, i cele kmetske gospodinje vedno bolj posnemati ; meščansko življenje. Gorje" našemu kmetijstva, če bo šlo v tem ozru tako naprej, kakor je šlo zadnja desetletja. Mi nismo sicer za one, ki smatrajo svojo ženo za nekako sužnjo ter jo silijo k najtežjim opravilom, toda popolnoma smo tndi proti onim, ki mislijo, da je žena igrača ter jo a I raz tnd ežol ■i irodj ovalci sse K fi-.M) K o prft .60 K. LJ0 14 ;.usna i filvo . veiji vsako vsako o [ud ■ e ivr •iT' HI ve na na Kako se je Cafova Hana omožila! ..Tega Spota pa vendar nočem včakati, da bi jaz kdik umrla!" je pravila pred kakimi 20 leti sestra nekega spodnještajerskega župnika, ki tako rad popeva tisto okroglo: „Ko se je Noe postaral, se je pri Bogu poSvaral-------In tisto dekle je govorilo takrat one besede v imenu večine deklet, marsikatera res še po nebesih toli ne hrepeni kakor po — ženinu! Taka je bila tudi Cafova Hana. Kako se vam je omožila, tu na kratko povem. Hanica je bila prav lušno in fletno spodnještajersko dekle. Doma pri očetu, ki je bil gostilničar in vdovec, je rada gostom postregla in med tistimi je najbolj šti-mala živahnega Talijana s črnimi koderci, ki je tam po leti „pekel" cigel (opeko). Ko je nastala jesen in lasta-viee so odletele v toplejše kraje, zahrepenel je tudi črnonki Tiilijan po topli svoji domovini, ali Haniei je pred odhodom obljubil večno zvestobo in da bo že za njo skrbel. * » * Pol drugo leto pozneje. Talijana nazaj ni bilo, ali obljubo je držal. Nekoč je š'a Hanica vsa vznemirjena v mesto na pošto. Pri poštnem uradu je rahlo potrkala na vrata in ponudila nekoliko boječe in v zadregi se smehljajoč denarno nakaznico (geldanvajzung) mlademu poštarju. Poštar, vesel dečko, je prav po moj-sterskopogledal najpoprej dekle in potem nakaznico; vse je bilo prav — ter je izplačal Haniei 10 K, zraven pa je vprašal, zakaj od nakaznice ni odrezala kupona, ker je na njem Talijan nekaj za njo napisal. imajo samo za zabavo. Kmetski ženi ne pripada toraj samo delo okoli ognjišča, ampak njeno delo razširja se po celem*dvoru in celo po vrtu. Posebno je izročeno v njeno oskrbo varstvo raznih pridelkov, reja domačih* živali in izkoriščanje domačih pridelkov. Da bo zamogla vršiti Igospodinja to težko nalogo, treba je, da ima tudi potrebno zmožnost. Bogu bodi pa potožerio, da se naše žen-stvo z* vse drugo prej pobriga, nego za to, kako bi si to zmožnost pridobilo. Ras ja, da nimamo še niti enega lista, kjer bi ,pe mogle naše gospodinje učiti, kako se jim ja ob raznih prilikah obnašati, toda tudi v gospodarskih listih bodo našle marsikaj, ki se prav njih tiče. Mlekarstvo, vrtnarstvo, prešičjereja, kolikor toliko tudi živinoreja, cvetličarstvo, uporaba sadja so predmeti, katere vodi na deželi večinoma žena. Toda te stvari so ji predolgočasne. ona bera rajši romane, kakor se imennjejo že taki Spisi, ki dražijo pač človeško domislijo, nimajo ga za praktično življenje nobenega pomena. Zato pa nima često-krat naše ženstvo niti pojma o gospodinjstvu. Ce povem, da poznam mlado gospodinjo, ki je podložila koklji jajca svojih kokoši, katere niso videta še živ dan petelina, pa je dovolj rečeno. Z-snstvo naših večih posestnikov je navadno bolj podobno meščanskim damam nego kmeticam, zato se ne peča rado s priprostim delom. Ono se briga kvečVmn v kuhinji in v sobah. Zenstvo majhnih posestnikov pa je pri nas sploh sicer jako pridno na polju, premalo se pa briga za ono delo, ki pritiče prav za prav gospodinji. Da dobimo pri nas premalo gospodinj v pravem kmetskem pomenu, smo pa sami krivi, ker svojih deklet prav ne vzgajamo. Nekaterim dajemo preveč meščansko zgojo, drugim pa preveč .možko" vzgojo. Jako se varamo, če mislimo, da dobimo iz finih mestnih zavodov dobre kmetske gospodinje. Mlada dekleta, ki pridejo tu v „Tako?" se je začudila Hanika. „Ja veste, gospod, jaz ne znam brati, bodite tako uljudni in preberite mi to vi." Mlad poštmistr bere: „Pošiljam ti 10 K in tisoč sladkih poljubov!' Pri tem poštmistr še enkrat pogleda zapeljivo lepo dekle ter resno pravi: ,.Denar si že vzela, zdaj ti takoj moram še puserle izročiti !■' In dekle, vse veselo, ga objame ter prejme svoj porcijon poljubor, ki jih ji je Talyan poslal. Doma pa je djala: „No, zdaj pa je že res na tej pošti vse tako kiinštno uravnano — puserli se že tudi dobivajo po poštni nakaznici." Pet let pozneje. Nevesta Hana je šla h g. župniku k ženitvovanjskemu izpraševanju. Zopet rahlo in boječe potrka in ko je stopila, so jo g. župnik, ki so še nekaj na mizi pisali, takoj začeli izpraševati iz kršč. nauka. ..No, Hanica, povej mi, kdo pa te je odrešil?" Hana je zardela, kakor so že naše kmečke neveste in sramožljivo odgovori g. župniku: „Lepo zahvalim za vprašanje, gospod, vejo, tisti Talijan.....1" „Ne, ne, jaz mislim, kdo je tvojo dušo odrešil!" so ji pojasnjevali g. župnik. Tri tedne pozneje. V leh preteklih par letih je imela naša Hana s Talijanom že malo familijo in župnijski urad je Talijana obljubil, da ga zastonj poroči, samo naj bo enkrat vsemu konec. V nedeljo po večer-nicah je imela bili poroka, toda — Talijana ni bilo bliže cerkve! Doma se je toli nasrkal te žlahtne kapljice, dotiko z mestnimi gospodičnami, nalezejo'se od njih v kratkem tudi mestnih nečimernosti. Naprej se začnejo šopiriti z raznimi „floki" in ,,špicami", a preduo se vrnejo na deŽalo, nataknejo si še klobuk na glavo. Talce gospice seveda ne bodo šle več molzt krav ali celo postiljat prešičem. Zato 80 bolj sposobne za lahko mestno življenje, nego za težko kmetsko delo. Seveda je gorje" marsikateremu kmetovalcu, če dobi za ženo, mesto kmetice, tako gospodično. Ako nima dovolj poguma, da bi jo po svojem pre-ustrojil, je izgubljen. Ne rečemo, da se vsa dekleta, ki pridejo v mesto, koj pogospodijo. Bog vari, če bi bilo tako! Mi priporočamo celo, naj gredo tudi dekleta nekoliko v svet, osobito v šole, da se morejo izučiti kaj več, nego 6e za-morejo navaditi doma pri materi ali pa samo v ljudski šoli, toda kadar izbiramo kraj in šole, kamor jih hočemo poslati, bodimo previdni 1 Pred vsem priporočamo kmetskim dekletom gospodinjsko šolo. Ce je pa dobila katera več znanosti, nego druga, ni ji treba, da se izneveri svojemu kmetskemu stanu! Izobraženih kmetic tudi potrebujemo! Zgoraj smo rekli, da dajemo nekaterim našim dekletom preveč „možko' vzgojo. S tem hočemo reči, da se druga kmetska dekleta vzgojijo tako, kakor se vzgajajo kmetski fantje, toraj bolj za delo na polju, v vinogradu itd., premalo se jih pa uči gospodinjiti. Znano nam je več slučajev, da ni znala mlada nevesta svojemu mužu niti juhe skuhati ali pa srajce zakrpati. Taka vzgoja ni prava. Če ne zna mati raznovrstnih hišnih opravil, pošljejo naj se dekleta v boljše družine, da se jih tam priuče. Ce govorimo že o kuhanju, rečemo naj še, da je kuhanje kmetski kakor tudi meščanski gospodinji najbolj potrebno znanje, ki si ga mora pridobiti. Dobra kuharica napravi iz navadnih, priprostih tvarin tečno jed, nasprotno da ga noge niso mogle več nesti in ohcajt je splaval po vodi. Med tednom pa se je Talijanu zabičilo, naj zanesljivo pride drugo nedeljo k poroki, (i. kaplan, ki ga je imel poročati, je že od daleč zapazil, kako se ženin Talijan zopet nekako sumljivo in nevarno godlja na vse strani kakor Noelova barka ter mu je rekel! ,.Ti, presneti kerlec, zakaj pa te ni bilo zadnjo nedeljo k poroki ?'■*) „No, no, gospod šimfali pa me ne bodo!" odgovoril je nevoljno natrkani ženin. ,,Saj jaz ziaj itak ne maram več za bablje in le vi sami me silite, da si jo vzamem. Ako vam ni prav, potem srečno!" In kaplan je moral zlepa miriti razburjenega Talijana, da mu ni ušel od neveste. Po poroki, ko je bil Talijan že zvezan, je pa vendar kaplan omenil nevesti: „Pa hi ti imela vendar malo poskrbeti, da ne gre pijan k poroki!" „Ja vejo, gospod," odgovorila je Hana, morala sem ga pustiti, da se je nekaj na kurajžo napil, sicer ni hotel z menoj nikamor iti. Zopet par let pozneje. Hana ni bila v zakonu popolnoma srečna in Talijan ž njo tudi ne. Mladim ljudem se sanja, da ta zakonski stan so prava nebesa, celi paradiž, kar vselej ni res! Ko je nekoč v šoli vprašal veroučitelj Talijanovega otroka, koliko je sv. zakramentov, tisti je odgovoril: ,,Sest!" — Kako to, ali jih ni sedem ? — „Ne, pravi deček, naš ata doma vedno pravijo, da zakrament sv. zakona in sv. pokore sta glih!" — In s tem končam! *) To se je res zgodilo in tisti kaplan je zd»j za župnika blizo Ptuja. — 2 pokaži slaba kuharica tudi najbolj dragoceno pečenko. Koliko jedi pokvarijo naše gospodinje, o tem se je prepričal lahko že vsakdo, ki je nekoliko potoval po naših krajih. Da spravijo s tem tndi svojo može mnogokrat v hudo jezo, o tem ni treba praviti. Nasprotno pravi pregovor, da grč ljabozon skozi želodec v moža. Našim dekletom bi zato priporočali, naj se nauJe dobro kuhati, če hočejo dobiti ljubeznivega soproga. Seveda naj se prince najprej, kako je kuhati navadno kmetsko jed. Kaj naj povemo o leootičja, ki se je vrinilo v naše ženstvo? četudi bi se dalo na kmetih z oblačilom marsikaj prihraniti, vendar nočemo govoriti proti tej ženski slabosti, ki je že taka, da se no d;'i odpraviti. V časih je res potrebno, da se dekle ali mlada žena nekoliko bolj postavi, zmernost pa bodi tudi tu! Osobito priporočamo, naj se ne dela na deželi v oblačenja konkurenca. Bogate gospe po mestih si kaj takega lahko privoščijo, kmet pa ima na tisoče drugih stroškov in ni mu lahko dajati riovc9.za dragocena oblačila. Nič naj se ne sramuje zato pridna gospodinja, če je včasih giz-dava dekla lepše oblečena, nego ona sama! To ji bodi celo v ponos! Ker lepotičijo naše žene tako rade same, priporočamo jim, naj poskrbe da bo tudi domovanje, v katerem vladajo one, vedno čedno in lepo. Žal pa, da se naše ženstvo v tem ozira premalo briga. Kaj se vse vidi po spalnicah in dragih hišnih prostorih na naših kmetih, o tem bi znali mnogo povedati, toda rajši molčimo, da se našim gospodinjam vendarle preveč ne zamerimo. Povemo pa naj jim, da red in snaga govorita vsakemu človeku, ki pride v hišo, prav glasno, kakšna gospodinja vlada v nji. Ta dva govorita celo njihovim možem. Četudi zakričimo včasih mi možakarji na svojo boljšo polovico, zakaj vedno pomiva in pometa, vendar ne mislite, drage ženice, da kričimo od srca. S takim kričanjem dajemo samo odduška svojemu veselju, da ste tako pridne. Saj znate, da se poberemo rajši z doma, nego da bi morali čepeti tu v nesnagi in v nereaa. Gospodinja bodi v vsakem oziru nzor družini, kajti kakoršna je mati. takšna bo hči, takšno bo tudi služabuištvo. Tudi svojemu možu bodi ljubezniva in zvesta družica ter skrbi, da mu vstrežeš, kakorkoli veš in znaš. Predno sklenemo, kličemo vam, drage kmetdke žene in kmetska dekleta, še to: zavedajte se svojega kmetskega stanu ter ob vsaki priliki vdarite s ponosom ob svoja nežna prša ter recite: mi smo napredne kmetice in napredna dekleta! Dopisi iz Štajerskega. Od Sv. Petra pod Kušbergom. V noči od 15. do 16. februarja so ponočnjaki napadli Karola Zupanič, kočarjevega sina, ko se je vračal od dela ter ga tako neusmiljeno pretepli, da je še isto noč umrl. Orožniki so suroveže, namreč: Franca Cepina, Jožo in Franca Dlmitroviča, Jož. Lahovica in Franca Geršaka polovili ter oddali sodniji v Kozjem. Tukaj je klerikalno gnezdo. Od Vel. nedelje. Dne 18. dne februarja t. 1. smo se po rani maši na glas pred cerkvijo smejali, ko je nam oklicevalec oznanil to le: „Le tista gospodinja bo imela na fašenk veliko veselje, ki bode kupila moko pri g. Veselica." Ako je veseli Veselic sam vesel, bo vendar težko s svojo moko drugim gospodinjam veselje naredil, k večjomu morda le — svoji gospodinji. Dragi imamo tndi moko za veselje dobrih gibanc. Od Vel. nedelje. Z lanskim letom potekla je Gletna doba krajnim šolskim ogledom. Pri nas je to častno mesto zavzel zdravnik g. dr. Kristan iz Ormoža in pričakovati je bilo, da ga bode okrajni šolski svet spet imenoval. A prišlo je drugače. — Božji in župnika Bohanca previdnosti se je dopadlo odrediti, da bo za dobo prihodnjih 6 let opravljal to, za šolske razmere važno službo dobro znani jajčji in kurji liferent J. Veselic iz Vel. nedelje. — Veselic in krajni Šolski ogleda, kdo se temu ne smeji ? Pa je že tako! — človek misli, a Bog in župnik Bohanec pa obračata. — Soli in tamošnjemu učiteljstvn pa je ča8titati na tej čudni pridobitvi. Iz Zidanega mosta. Naš nadačitelj, ko ste razkrinkali njegove homatije in „čednosti", piha proti Vašemn listu. Imamo pa tu neko učiteljico iz Kranjskega, ki ni nič boljša, dne 0. februarja 1.1. je v šoli dehla otrokom nrvaške kranjske časnike, aH je to dovoljeno? .Štajerca" pa grdi kakor Japonec Rusa. Opomba uredništva. Na tisto učiteljico opozarjamo pristojne oblasti. Ali je to poče-njanje te zagrizene učiteljice višji šolski oblasti znano ? Iz Brezul pri Račjem. Veste, po čem so klerikalne „bnče* ? Naš cenilni mož M. jih je cenil po — 20 v., toraj, dragi moji kmetje, le pridno sadite buče, naš M. vam jih vsako plača po tisti ceni. Oj, kako so le pametni ti naši klerikalci! Iz murskega vrha pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Naš g. kaplan je baje dobil kurja očesa, ker je letal in Jetal okoli zavoljo obč. volitve v naši občini, a vse zastonj. To kaplanče ne loči kola od trsa in misli se vmešavati med vinogradnike? Brrr! Zdaj bodo že kmalu začele tudi žabe-peti! Slučajno smo tudi izvedeli, da je vam .Stsjerc" kakor vsi "tisti, ki so njegovi naročniki, trn v peti in da na prižnici, katera je bržkone za to, da se oznanja božja beseda, kaj radi o „Štajercu" rogovolite ter se" vanj zaletavate. Da vaše besede ne.bodo padle na trdo kamenito zemljo, priporočamo vam, g. Stuhec, da pred vsem začnete pri onih, ki so naročeni na „Slov. narod", „Oso" i. t. d.,- kajti ta dva lista pišeta nekaj več kakor Stajerc, ki zagovarja naš kmečki stan. Če gg. doktorje, prefeforje i. t. d., ki so vaši bratski prijatelji, zanimajo „S!ov. narod" „Osa" in enaki listi, potem se nikar ne čudite, če smo se mi sprijaznili s ^Štajercem". — Na svidenje! Murskega vrha volilci. Iz Rogaške Slatine. Pri nas imamo zopet enega, ki je potreben krtača, to je g. Janezek Šnšter, ali on ni ta pravi šoštar, ampak gospod, ki nemški tudi zna. Zato pa je tudi dacar, k temu mi je p.-ipomogel nemški jezik. Doma p i vpije, da Slovenci ne potrebujejo nemščine, da je BŠtajerc" nemSkatarski list in, bogve, kaj že počenja na prvaško klerikalni podlagi. Mi ga ta ne prištevamo k'pametnim lindem. Opomba uredništva. No, in mi tudi ne! Iz Jarenine. Ž? dolgo časa se ti, ljubi „Stajerc", nismo pritoževali, ali zdaj ti moramo naznaniti nekoliko pritožb o naših farških, po vosku dišečih devicah. Teh se je tu namreč dosti zaplodilo, šikane niso, z večine pa plesnive. Pobožne pa v resnici tudi niso, kajti ob nedeljah, ko se moli pred cerkv. opravilom sv. roženvenc, tiste ne grejo v cerkev, temveč v č talnico, kjer med tem berejo Fihpo3 in Laž dom ter se tam norčujejo po klerikalni navadi s klerikalnimi mrzlimi bratci. Skoda pa je bihke Katike in lušne Mimike, ki znata tako lepo šivati, da sta zdaj že tudi zagazili na to pot nenronih cvan-geljakih devic. Iz Gomilske. V gomilskej Župniji tudi ni vso v redu, najveSjo nlogo v tem neredu igra seveda domači župnik, ki misli, da je on nad vsemi ter najbolj svet mož. Najsvetejše pri njem je seveda pred vsem alkoholična pijača, ki jo on posebno čisla. Naleze se je, to revče, vsaki dan toliko, da se potem guglja kakor balon v zraku. Cerkveni red mn je deveta briga. Denar on tudi jako ljubi. O denarju on misli, da je samo zanj stvarjen, za druge pa ne! Občudujem ga le, kako more vedno le o peklu pridigovati in z žveplom ljudi strašiti, ker ja dobro v<:, da, ako bo kdo, bode gotovo on prvi pahnjen tja v vnajno temo, kjer bode škripal z zobmi, ki si jih je dal še lani nalašč za to nove pripraviti. Svetovali bi mu, naj se spravi v penzijon, ker je za to že dovolj star, da ne bode med mirnimi gomilskimi farani delal več pohujšanja. Iz Janišberga. Neki dopisuu v Fihposa piše, da je v občini Boračovi v vseh 3 razredih sijajno zmagala narodna stranka ter da sta bila samo dva Bračkijanca po milosti v 2. razreda izvoljena. Lahka je taka „sijajna" zmaga, če ni bilo niti enega protivolilca. Dne 21. januarja t. 1. je bil z 11 glasovi že četrtokrat za obč. predstojnika izvoljen Jožef Veberič. Po volitvi so Šli klerikalni odborniki v napredno gostilno Koilerjevo v Janišbergn. Pri sladki kapljici in razgretih živcih je udaril Jožef Bratkovič s svinjskim mehurjem, v katerem je imel nekaj drobiža, Martina Vogrinca po glavi, da se jej curkoma vlila na mizo. V tem trenotku se i razčesne in drobiž se razkadi po sobi. Taki i tukaj! Od Sv. Lovrenca v Slov. gor. »Lep" daje nam tu neki zakonski mož, po imena lmesf V., ker on bolj kakor svojo zakonsko ii!se ;( ljubi tretjerednico in „Marijino hčer" K . Iie(] Lastna žena je morala od njega oditi, kereo^o a v hiši vsi zaničevali. Kaj porečejo k takim ž^ate lostnim zakonskim razmeram, g. župnik in c4p0d6 predstojnik od Sv. Lovrenca v Slov. gor,? da ^ Od Sv. Lenarta v Slov. gor, Dr. Tiplič vsfar0, stransko napreduje! Čeravno ima soprogo neijaj0. škega rodu, vendar tu dela velikega naroclnjalgjga in svojo modrost pobira po farovždi pri glail £„, rajnega. Zadnjič je v nekem obskurnem klezapC kalnem lističa grdil našega zdravnika dr. Bne 6 neseha, češ, tisti ni hotel ponesrečenemu Frczbor podeliti zdravniške pomoči. Resnica pa je, da;Bnre dr. Benesch spoznal, da se mora ponesreče«znar takoj prepeljati v bolnišnico in doma naj sei^ka rane le zaradi nujuosti obvežejo. Naši šentl preč nartški prvaki seveda kujejo dr. Tipliča v z«]ažn zde ter ga hvalijo do nebes, ali tam SB.n\iQt\c mara lansko leto ponesrečeni kaplan CaČek,t]0gg terega je kunštni dr. Tiplič tako dolgo maa^ljn obvezoval in vračil, dokler se tisti TiplifeBV0; umetnosti ni naveličal ter rajši šel na oni sis je se gret. ' 8e8t Iz ptujskega Okraja. Lejtejihlejte, g.urednitam te nase klerikalce in prvake! Zdaj, ko je pt«klet ski okraj v naprednih rokah in se za kmeilkon korist toli zanima, se začenjajo že tudi gibalBar prej nisodelali nič. V pondeljek so napr. napravilig0tc Ptuju vinski sejem baje v kmečko korist. TalBrecj je prav, naj nas le posnemajo v skrbeh za kmefge ( ki stan, saj se klerikalci od nas lahko še ai*BVoj si kaj dobrega in koristnega priuče in t* jih bomo naposled še hvalili in radi imelinaB] Ravno tako vam je bilo z uravnavo Pesni« Bm| Se le, ko so se nemški poslanci tako topl0kčj zavzeli za to stvar, so se konečno slovenski pineg« slanci tudi prikobacali na površje in zahtevaj]oc), no — uravnavo Pesnice! Ja, ja, od napredtme(j stranke se klerikalec lahko dosti pametnegnaR-priuči, samo če ima dobro voljo. gkej Popravek. Uredništvu Štajerc-a v Ptnj to je vedno trdil, da moramo ostati na medsebojni pogodbi z Madjari iz 1. 1867. Potem se je razpravljalo o ministrovem govoru, in pri tem so vse stranke povdarjale, da se mora razmerje do onostranske drž. polovice na novo uravnati. Dne 21. febr. se je sprejela postava o društvih z omejenim jamstvom v drugem in tretjem branju. Dne 22. febr. so se rešile trgovinske pogodbe z laško, belgijsko in rusko državo. Dne 23. febr. je bil zgodovinski dan, ko je vlada predložila drž. zboru osnovo o novem volilnem redu. Vlada je zbornici predložila pet zakonskih načrtov, ki se tičejo preosnove sedaj obstoječe zbornice, in sicer zakonski načrt, s katerim se spremene § i, 6, 7 in 16 temeljnega zakona o drž. zastopstvu, zakonski načrt o volitvi poslancev z novim državnozborskim volilnim redom, načrt zakona o kazenskopravn h določbah v zaščito volilne svobode in zakon-ki načrt, s katerim se spreminja državnozborski poslovnik. Zdaj imajo poslanci do 6. sušca zopet počitnice. Spodnještajerske stvari. Šolskim otrokom v prid je .kmetijsko društvo" iz Vel. nedelje dne 11. febr. t, 1. priredilo izborno uspelo veselico, preko 100 K se je nabralo v prid domačih ubogih učuncev. V imenu obdarovanih otrok izrekamo tn cenj. prirediteljem, predvsem gg. oskrbniku Flucherju, A. Miklnu in g. Škvorcn najiskrenejšo zahvalo za njih požrtvovalnost. Vse je bilo navzoče, tudi č. g. župnik so nas počastili z obiskom, le »prezvišeni" g. katehet je pokazal, da ne mara ne nas, ne nbogih otrok! — Prefrigani župnik. Župnik Kotnik iz Ohmija je v Kozjem tožil nekega moža, ki je nekoč, ko je k njemu prišel po krstni list, izjavil: »To pa je že malo žalostno, da vi tukaj v Olitmjn imate samo sovraštvo." Okrožno sodišče v Celja je dotičnega moža oprostilo in žegnani gospod mora plačati povrh ne majhne soduijske stroške. (zgledna občina je bila baje Zg. Palskava, dokler je še bila v klerikalnih rokah. Ne delalo ee je nič, ali v letnem proračunu za vsako leto stoji: za 1 2 kron tinte (črnila), za 12 K papirja. Ja, ju, znati se mora! Slavni rojak. Zdaj nam bo celi svet zavidal in fanšoval, da je en naših ljudi iztuhtal novo sorto pulfra. Ta srečni človek se piše Konrad S up an iz Sv. Martina pod Vurb. h. št. 11 in tisti pnlfer se rabi proti toči in nevihti. Zgla-sijo pa naj se samo „brumni" ljudje, ki verujejo v čudeže, pošasti in strašila; takim omenjeni izumitelj svojo skrivnost razodene za 10 kron, niti vinar manj! Pred njegovim pnlfrom zbeže vse peklenske pošasti, ki se skrivajo v meglah in napravljajo točo. Mi smo lahko ponosni na svojega rojaka! Zloraba uradne oblasti. Sodnijski sluga Martin Drobnič v Slov. Gradcu je prejel pri Sv. Miklavžu za sodnijo 446 K 31 v ali jih ni odrajtal. Celjsko sodišče ga je zato obsodilo na 8 mesecev težke ječe. Pazite na Otroke! 13 letni šoštarski dečko Franc Pušnik v Marenberku si je igral z naba-sanim revolverjem, samokres je sprožil in krogla je zadela poleg stoječega njegovega oletnega bratca Lojzeka, katerega so nevarno ranjenega prepeljali v bolnišnico. Požarno brambo smo si ustanovili v Hotinji vesi ter izvolili za načelnika naprednega Žigarta. Naš debelnhasti klerikalni krčmar je sam sanjal o tej čaBti, ali — izpodletelo mu je! Naprednjaki, pozor! Novi kranjski pankrček se preveč repenči proti našemu listu in naši stranki, seveda se pri tem zanaša, da pred ljubljanskim sodiščem je proti nam vedno na varnem. A ta list se tiska v tiskarni D. Hribarja v Ljubljani, ki ima zraven tudi tovarno na razno pletenino ter te robe največ razpeča po spodnještajerskih štacunah pri naših somišljenikih. Torej, naprednjaki, pozor, veste, kaj je vaša dolžnost! Tatvina. Dne 12. febr. so neznani zlikovci kmetu Požegarju v Cogetincih ukradli lepega dveletnega junca. Letošnji nabori (štelunge) na Sp. Štajerskem bodo v okrajih Maribor (mesto) dne 23. in 24. aprila; Maribor (okolica) 17., 18., 19., 20. in 21. aprila; Slov. Bistrica 25., 26. in 27. aprila; Sv. Lenart v Slov. gor. 28. in 30; Konjice 1., 2. in 3. sušca; Gornja Radgona 5. in 6. sušca; Ljutomer 7. in 8. sušca; Ormož 9. in 10. sušca; Ptuj (mesto) 12. sušca; Ptnj (okolica) 13., 14., 15., IG. in 17. sušca; Rogatec 22. in 23. 6nšca; Šmarje pri Jelšah 20. in 21. sučea; Laško 30. iu 31. sušca; Celje (mesto) 29. sušca; Celje (okolica) 24., 26., 27. in 28. sušca; Brežice 4.. 5. in 6. aprila; Kozje 9., 10. in 11. aprila;Sevnica 2. in 3. aprila; Vransko 17. in 18. aprila; Mozirje 20. in 21. aprila: Slovenji-gradec 25. in 26. aprila; Marenberk 28. in 30. aprila. Zmaga pravice. Dne 19. febr. t. 1. je c. kr. namestništvo razpustilo obč. zastop v Šoštanju ter imenovalo g. Ferd. Zoffala vladnim komisarjem. Prvaki so že 2 leti nepostavno vladali in eleparili, zdaj jim je konečno vendar odklen-kalo! „Žegnani skedenj." Tako se imenuje v raj-henburški fari neki skedenj v Stolovnikn, ker je tam pred kratkim neki kaplan „spovedoval" neko kmečko ženo. Kaplan je bil ravnokar zavoljo tega prestavljen. Pa čujte, zapeljana žena je pristna Štajerčijanka — torej ima kaplan tem hujši greh na vesti. V premislek. Vsem tistim, ki so v prvaških in ki« rik dnih cunjah, posebno v kranjskem pankrtu, s katerim polemizirati bomo v prihodnje žteli pod našo čast, tako nesramno napadali ve-lezaslužne može naše stranke, naj si jo tisti ali kmet, uradnik, ali trgovec ali obrtnik, odgovarjamo v kratkem samo sledeče: Vsi ti nesramni napadi podle, zagrizene fakinaže so le nam v prid, ker pošten človek, kateremu niso vse te razmere znane, z gnusom in ogorčenjem obsoja tako nizkotno in lopovsko očitanje in postane nehote naš somišljenik. Z Iumpi, tatovi in obrekovalci se mi ne spuščamo v razpravo, danes pa le enkrat za vselej izjavljamo tole: Za slovensko ljudstvo to počenjanje fihposa, pankrta in žabe nikakor ni v čast, kajti svet strmi, kaka pisava prihaja iz peres slovenskega naroda. In temu načinu je — 4 — naklonjen, žalibog, tudi veliki del duhovščine, katera mirno gleda in velikokrat še sama dosti pripomaga, da se nesramno in neopravičeno blatijo pošteni in velezaslužni možje po klerikalno-prvaških cunjah in to samo zato, ker eo slučajno druge narodnosti. Da se pa v prvi vrsti ravno na g. Orniga te grdobije in lopovščine izlivajo, je tem bolj žalostno, predrzno in nesramno, ker ravno ta gospod in njegova cela familija je strogo verskega katoliškega prepričanja in izglednega obnašanja in ravno v tej hiši in v tej rodbini je za siromake tako iz dežele kakor iz mesta vselej odprta radodarna, usmiljena roka, da jim dobrote deli. In to vam, vi podli napadalci na čast velezaslužnega moža, lahko izpriča mestna duhovščina, na čelu sam preča-stiti gonp. prost, ki g. Orniga in njegovo fami-lijo dobro pozna in jo tudi spoštuje in čisla. Ali se tedaj ne sramujete, delavnega moža, ki ga sovražite samo zavoljo njegove narodnosti, tako podlo zaničevati iu sovražiti? In vse to na krščanski prvaški podlagi! Zakaj peša vera? Kam plovete? Ptujski okr. zastop. Kakor smo svoje dni poročali, je dne 19. dec. p. 1. imel ptujski okr. zastop občno zborovanje, na katerem se je na predlog velevažnega načelnika ptujskega okraja, g. Orniga, sklenila važna točka v korist domačih živinorejcev. Že dolgo let sem kupuje ptuJBki okraj s posredovanjem štajerske kmetijske družbe bike marijahoferskega (bele), v zadnjih 3—4 letih pa tudi pinegavskega plemena (rdeče šeke.) Vsako leto se je kupilo 5—9 marija-hoferskih (belih) in 3—4 pinegavski biki (rdeči čeki), kar je seveda za tako velikanski okraj, kakor je ptujski, ki šteje 79 političnih občin, jako malo. Da se pri nas povzdigne govedoreja, v to je neobhodno potrebno več dobrih plemenskih bikov. Živinoreja daje kmetu dandanes najboljši prislužek. Zalo je odbor ptnjskega okraja sklenil obrniti se na občni zbor, na katerem naj se v proračun za 1. 1906 določi in dovoli za 20.000 K nakup pinc-gavske plemenske bike t. j. rdeče šeke. Pincgav-sko pleme je v Avstriji na najboljšem glasu, v svetovnem prometu to pleme največ velja in kmet s tem plemenom doseže najvišjo ceno — zato je občni zbor po marljivem posvetovanju z merodajnimi živinorejci prišel do sklepa, da je za ptujski okraj pinegavsko pleme rodeči šeki edino zanesljivo in priporočno ter zahtevano svoto dovolil. Vsled tega se je okrajni odbor obrnil naravnost na veleposestnike in gospodarske zadruge v Pincgavi, ki rede tista plemena in odgovorilo se je ugodno, tako da je zagotovljeno, da bodo v kratkem času vse občine ptujskega okraja imele čistokrvne in lepe plemenske bike. Iu zdaj, razvidni kmet, ki še pečaš z živinorejo ali z živino barantaš, povej ti sam, katero pleme ima večjo ceno iu vrednost, mari-jahofersko ali pkegavsko? Odgovor je eden, da se namreč pinegavsko pleme sirom sveta najbolje čisla in plačuje. Zato tudi ta predlog in sklep našega velezaBlužnega g. načelnika vsak pameten kmet z veseljem pozdravlja, samo zagrizeni prvaki in hinavski klerikalci, ki nimajo o živinoreji niti pojma, po svojih umazanih listih cvilijo in šuntajo ljudstvo proti tako koristnemu sklepu. Okrajni odbor je vprašal vse občine ptujskega okraja, naj izjavijo, katero pleme jim najbolj ugaja in iz 79 občin se je 72 izjavilo za rudeče šeke in le pet za belo pleme. Zato so vsi ti napadi podli, farizejski, neopravičeni in pravicoljuben človek lahko spozna da taka hujekarija izvira le iz gole mržnje, jeze in nevošljivosti do novega okr. zastopa in to seveda samo zato, ker je v naprednih rokah in deluje v prid iti korist kmeta-trpina. Sramujte se, podli tepci, da vam nobeno sredstvo ni preumazano, nobena prilika vam ni neumestna, moža, ki se toli bori in dela in trudi za korist in gospodarski razcvit svojega okraja, ki celo lastno podjetje zamuja, samo da pomaga kmetu, da tistega velezaslužnega moža pred javnostjo toli blatite, ponižujete in zaničujete. Sram vas bodi! Gospoda načelnika pa naj le to tolaži ob teh in drugih neopravičenih napadih, da je vse pametno kmečko ljudstvo z delovanjem okr. ptujskega zastopa popolnoma zadovoljno. Mi pa kličemo okr. zastopu: „Le tako neustrašeno naprej!" Klerikalna omika! Dne 4. febr. je Fr Lai-Jva fer iz hajdinske fare v ptujski gostilni pri Ni boln horiču napadel nekega starega moža, ko je t-orno potegnil iz žepa nemško škatljieo vžigalic ter i dovo hotel zapaliti fajfo. Fihpos, žaba in hajdinsk opro kaplanče, to so sadovi vašega hnjskanja. Klerikalni petelin. Ivan Novak v Gornjerznaš Volovleku povsod blati in psnje .Štajerca". SreTeč tujemo, naj se to revče raje briga za svoj posei ter ne vtika svojega ne preveč inteligentne^ 5 44 nosa v reči, ki ga prav nič ne brigajo, druga&je g te pokličemo pred ptujsko soduijo. Grof Gleispach, predsednik graškega nadsoJSIair dišča, jako značajen iu pravičen uradnik, je do pred 22. februarja t. 1. umrl v Gradcu vsled srcu stati kapi. mini Dr. Grossmann iz Ljutomera, prvaški dohtar bo \ ki je bil pred kratkim obsojen na 300 K kazni korii je rekuriral in okr. sodišče v Mariboru je pottkme' dilo razsodbo ljutomerskega sodišča. Zdaj inofl „naš ljnbi prijatelj" z žalostnim srcem dati -«neg česar ni pričakoval. Ali se bo zdaj g. Grossmam strel spametoval? ---------------------------------------------------------------F. rde Koroške vesti. faveve Cerkveni ključarji štrajkajo pri Sv. LenartiAzloj v Rutah na Koroškem. Nihče tam noče prevzeftih ž te časti. Plajberški župnik pa dotle noče mešoto " vati, dokler ne bo ključarjev. Špirit se je užgal v kleti trgovca Lešnifamorc v Celovcu. Njegov hlapec je šel s svečo preblabime k sodu, ko je pretakal ta špirit. Pri tem jfrko dobil hlapec take opekline po životu, da bPsmr težko ozdravel. misij Smrt od ozeblin. Petru Nicklu v Strmci upe b< Koroškem je zmrznilo šest prstov, da so mu jipjegc morali odrezati. Pri tem se mu je pa kri zarekla strupila in mož je nmrl v neznanskih bolečinahmrtv; Ponesrečil se je dne 18. febr. 17 letnga n hlapec v občini Sv. Kri. Tisti dan je peljal npese sanjah gnoj, a na strmi poti se je zvrnil 100 rfjenk globoko v prepad. V pol uri je siromak umrl *e pi velikih bolečinah. jih s Na zastrupljenju krvi je umrl pri Sv. Pater. nijanu na Koroškem neki hlapec, ker ga je konie i m s kopitom udaril. iojet -------------------------------------------------------------------------Šolal, Razne stvari. 3?"e )zeni Velikanski Štrajk. Rudokopi v Ameriki nae za* meravajo s prvim aprilom t. 1. vstopiti v štrajklinai kakršnega dozdaj še ni bilo v Ameriki. Štrajoenzi kujočih bo 550.000 in za ta slučaj imajo žNjagc pripravljeni fond 15,000.000 K. Obrtnija bo pr^leda tem hudo poškodovana. >iti l Mrlič na potovanju. Pet tednov je vozikega mrliča neki železniški voz po nemških progabjnladf Dne 9. januarja t. 1. se je namreč krčinai I Folland iz Drsždan med vožnjo zaprl v oddeleke člo voza, zagrnil okno ter se obesil. Še-le sedaj »selej s silo odprli voz ter našli mrliča. t*riš< Iz Šole. Katehet vpraša učenca: „Kje je Hi vs< rojen naš Izveličar?" Ker ne dobi odgovora, roio čs pomaga: V B. B. P. P. Zdaj se zadere dečekigledi rekoč: „V Pohorju!" — Katehet: No Franceljji.;c t povej mi, kako dolgo sta bila Adam in Eva tiskan raju?" Francelj: „Dokler niso bila jabolkazrelalktelj' Ponarejen srebrn denar. Preteklo leto je l< po več mestih v Avstriji prišlo mnogo ponarelobu jenega denarja v promet. Oblasti so zaprle itakor kaznovale več oseb, ki so pa bile le razširjeiOO g valci tega denarja, med tem ko izdelovalcev kemšk zdaj ni mogoče dobiti. Razpisuje se svota 100! 10 g tistemu, ki bi pomsgal, da se pride storilcetaajo na sled. ežko Viljem II., nemški cesar, je 27. febr. t. Iiotret obhajal srebrno poroko. K tisti svečanosti se jtadar odpeljalo odposlaništvo 34. pešpolka in 7. hu-modr sarskega polka, katerih častni lastnik je nemSktosti cesar. »a, ki Poneverjenje. Z Dunaja je pobegnil hišni G posestnik H. Mayer, ki je poneveril dragocenosti;luhor; za 160 tisoč kron. lapad* Potres je v preteklih dneh hudo razsajal poaoč 1« južni Ameriki. Veliko ljndi je ubitih in hiš po-in ud drtih. Tudi na Ruskem je potres ravnokar na-grudi pravil veliko škode. il na Zanimiva pravda se je vršila dne 20. fekel ga v Gradcu. Dekla Ana Fink je tožila zdravniki V v mestni graški bolnišnici, dr. Jurinko, njenih 20.000 K odškodnine, ker ji je zrezal z bedraistem rta zeti šo- ika izo je bo na jih zn-ah. na m v i an- 'Jra kosa kože, 8 katerima je zašil rano nekemu Ma- bolnika. Dekla trdi, da se zaradi tega ni mogla ta omožiti. Zdravnik pa je dokazal, da mu je dekle r si dovolilo izrezati ji kožo in zato je bil tudi isko oproščen. Davek na vozne listke pri železnicah je .jem znašal lansko leto 16,865.990 K za 434.852 3ve- Teč nego predlansko leto. osel Srečna Avstrija! NaSa država ima tega 5 443,545.774 K 97 v dolga, čifnt Rott-child ;ace je glavni npnik. Propadanje kmetij. V limetskem društvu v lao- !Mainhardcdorfn na Zg. Štajerskem je govoril dne pred kratkim vitez Pantz ter povedal, da se po čne statistiki v našem cesarstva vsakih 7 minut proda ena kmetija in ako vlada ne tar, ;bo v pravem času s kako postavo kmetom na sni, korist pomagala, potem v kratkem ne bo več jtr- kmet07 posestnikov. ora 0 vremenu. Na Holandskem je padlo veliko — snega. V provinciji Seeland je pri grozni nevihti inn strela nbila 4 ljudi. Zakvartal je v neki kavarni v Klužu na — lErdeljskem 280.000 K grof Nikolaj Banfv. Zvečer preteklo sredo si je vsedel k ,.ferblir' in v jutro je bil ž i brez cvenka, neki Armenec .Azlej jevse dobil. Banffy je tudi v prešnjih letih že zaigral veliko svoto denarja in je bil zato nekaj let pod kuratelo. Lovec mrtvaških glav. Med paganskimi zamorci na otoku Borneju je navada, da se ljubimec in ženin svoji izvoljenki b tem prikupi, ako nbija ljudi ter ji prinese odrezano glavo usmrčenega. Nekega Dajakovca pa so lamošnji misijonarji toliko spreobrnili, da je obljubil, da se bo zdržaval te navade. Ko je to izvedela fnjegova nevesta, ga je začela prezirati ter mu Irekla, da ga ne pogleda, dokler jej ne prinese Lmrtvaških glav. Ženin je izginil in nekaj dni tni ga ni bilo. Neki popoldan pa se vrne ter prinese žakelj mrtvaških glav. Vsa vesela mu ljubljenka zagotavlja svojo naklonjenost. Ali kako se prestraši, ko pogleda odrezane glave — svojih etarišev in ženinovega tekmeca. ?r- 69. letni novomašnik. V Kolinu ob Reni »ni je imel 28. p. m. novo mašo neki Vincenc Krahe. Rojen je bil 1836 v Bouu, tam se je tudi iz- — šolal, ali ker je bil kratkoviden, niso ga hoteli posvetiti za mušnika. Posta! je učitelj ter se je ■oženil. Pred par leti jo postni vdovec. Sedaj pa ia- je začel zop?t noreti za duhovniško kuto. Kar- ik, dinal Fischer mu jr> pri papeža izposloval diš- >.;- p>'i!zii i!: t>iko je pred kratki.-.i pel novo mašo. že- Njegovi duhovni bratje pa gi baje jako pišimo >ri gledajo, češ, z 69. leti bi še marsikdo hotel biti mašnik, ko se je ža dovolj nasekal zakon- zil ekega življenja in je prej preživel prijetno h. mladost v zakonskem objemu. ar Kako se piše o človeku v časopisih? Ko sk je človek rojen, se o njem napiše v časopisu bo vselej, da je „zdrav krepek dečko''. Ako ubeži etinšem, je vselej ,,ljubi, dobri sin" ki se mu 3»! jn vse zagotovi odpuščanje. Ako si išče ženo in po čaiuikih, napis) so o njem „ralad mož iz k, ugledne rodbine". Ako je izgubil denarnico, na- lj, pi.še so „nbog hlapec" in ako umrje, jo vaelej v tiskano ,,dober mož, zvest soprog ia iskren pri- !" jatelj" vsem, ki so ga poznali. je Koliko vaga vojaška kapa? Naši vojaki e- dobe za leto nove kape, ki bodo bolj lahke in kakor stare. Kapa italijanskega vojaka vaga o- 300 gr, ruskega 154 gr, francoskega 185 gr, še nemškega 390 gr. ang'eskega 230 gr, japonskega )0 110 gr in avstrijskega 138 gr. Potemtakem m imajo »si drugi vojaki, razven japonskega, bolj ■težko kape kakor naš vojak in bi torej ne bilo I- potrebno trositi denar za nepotrebne reči. Toda, jo kadar se g>e za kanone (tope), za puške in i- smodnik, takrat ima naša ljuba Avstrija vedno ki dosti denarja, za šole pa ga nikdar nima. Ti pa, kmet, obrtnik in delavec, le plačaj in plačaj ! ii Grozovito djanje gluhomutca. V Senju je ti gluhomutasti sin kmeta Korovine zblaznel in napadel svojo mater. Ko jo tej pritekel na po-?o moč lekarniški vajene Domažatovič, je ga besni o- gin udaril s cepcem po glavi, da ee je na tla a- [gradil. Nato je šel gluhoroutec po puško, ustre-il na ranjenca in ker še ni bil mrtev, zabo-r. lel ga je z nožem. ta Vremenski preroki, pozor! Vlada „Zjedi- » »jenih držav" je razpisala nagrado 706.800 K, t*j »temu, kateremu se posreči naiti sredstvo, po — 5 — katerem bi se lahko vreme t«bj za mesec naprej preiskovalo in Bicer zanesljivo. Torej poskusimo srečo! Sovražnik ženskih poljubov. V Tešinu v Šle-ziji je pred kratkim pouoči na kolodvora 18 letna natakarica Marta Knebel iz Draždan iz same razposajenosti poljubila nekega tujega gospoda. Gospoda je to tako razkačilo, da jo je dal po policiji zapreti ter jo tožil pri sodišču, ki je res „roparko" obsodilo v 14 dnevi zapor 8 štirimi posti. Dvanajstletna samomorilka. Liza Osternik v Trstu je 12 letna deklica, a zadnjič enkrat ni šla v šolo, potepala se je po ulicah. Ko je izvedela, da je to prišlo materi na uho, je izpila iz strahu pred kaznijo steklenico nekega strupa. Hitri zdravniški pomoči se je posrečilo deklici rešiti življenje. Ko je bilo otroče iz nevarnosti, je reklo: „Jaz sem že sita življenja!" Deklica je iz strastne klerikalne rodbine. Rodbinska žaloigra. V Ustja na Češkem jo trgovec Kunkoš vrgel svoja šest in tri leta stara dečka v reko Labo ter se na to ustrelil. Gospodarske stvari. Sadjereja. Sadjereja je za kmeta neizmerno koristna, o tem je vsak pameten človek prepričan. V začetku je seveda treba izdati nekaj denarja za nakup sadnih drevesc, ali pozneje nima sadjerejec skoro nikakih stroškov, pač pa veliko dobička in prislužka in dandanes, ko vinogradi hirajo in pešajo, je sadjereja nekako nadomestilo za vinorejo. Pri tej priliki pa mora vsak razsoden sadjerejec na to paziti, da si nabavi in pridobi le dobre vrste sadnih dreves, to je zelo važna stvar. Cm več vrst sadnih dreves ima sadjerejec v svojem vrtu, tem bolj težavno bo spečal in prodal svoje sadje. Za to bodi vsakemu sadjerejcu poglavitno načelo, da sadi le malo vrst, ali tiste morajo biti izbrane, dobre in za njegovo zemljo pripravne. Najbolj priporočna jabolčna vrsta je London-pepping. Tista uapiavlja stisnjen, ne preveč velik vrh, ki je nekako podoben mon-štranci in zato je proti snegu dosti močan, pa tadi takrat se veje nič kaj ne polomijo in ne poškodujejo, če je drevo slučajno preobloženo s sadjem. Ker to drevo po navadi veliko obrodi, zato se mora vrh večkrat zredčiti, obrezati. Pri visokih in polvisokih drevesih je sadje srednje velikosti, pri pritličnih drevesih pa je veliko in ima po navadi od čase navzdol pet enakomerno razpostavljenih reberc. Lupina je gladka in le-skeča, ko dozori, ima od solčne strani svitlo rdečkasto barvo. Sred:ca (mehčina) je rumenkasta, fina, dovolj sočnata, prijetnega osladno-kiselkastega okusa. To sadje slovi povsod, za namizje in za trgovino po njem največ poprašu-jejo. Inozemski trgovci s sadjem jako radi kupujejo to sorto. Na Ruskem v finih gostilnah se plača 1 — 3 K za eno tako žlahtno jabolko. Sadje se bere proti koncu oktobra ter se ohrani lahko do majnika. Ker je ta vrsta jablan v našem okraja še jako malo znana, je okr. za-stop Ptuji v povzdigo domače sadjereje sklenil, od priznano slovečih sadjerejcev kupiti žlahtno ceplike. Zdaj jih že imamo. Te žlahtne ceplike bo okr. odbor v snopičih po 25 komadov prodajal za 20 h, s tem je nekoliko plačana voznina. Posestniki, ki si tedaj že!č kupiti London-pepping, naj se zglasijo v trgovini g.Orniga, Ptuj, kjer se jim žlahtne ceplike za omenjeno c^no izroče ! Torej kmetje, kadar požlahtuujete slabe vrste dreves, ki rode le manjvredno sadje, poslužite se v svojo lastno korist ponujane prilike. Seveda takoj vam ta moramo omeniti, da ne kaže, vse veje požlahtniti, temveč prvo leto k večjemu le 3—5 vej, druge pa pustite tudi še rasti. Listje na vejah so pljuča za drevo, s pomočjo teh drevo diha, za to je požlahtneneinu drevesu tudi teh starih vej treba v prvem letu; morda to leto tudi še nekaj obrode! Kadar pa žlahtne ceplike vzrastejo v veje, potem lahko slabe stare nepožlahfnene veje odžagate. Pisma uredništva. Cenj. dopisnikom. Imejte potrpljenje, pride vse na vrsto, mi smo z dopisi preobloženi, za to Številko jih je nam na pr. doSlo 32. — Gosp. T. Z. ob Jiači na Primorskem. Imate zdaj plačano do 1. jan. 190G. — Gosp. Ant. V. v Lankovicah. Imate plačano do 1. jan. 1907. — Trbolje in Hrastnik. Štrajk je končan, torej tudi vsaka razprava o njem. Na5e mnenje smo povedali v zadnji številki. — V Zavrče. Preveč osebno in razžaljivo. —- Sv. Martin pod Vnrb. Po-čakajle, morda se vas g. župnik zdaj poboljšajo. Ako ne, pa nam zopet pišite. — V Kot na Koroškem. ;Sami smo pisali na Vašo poŠto. zdaj bo morebiti red. Ako ne, pa nam pišite. — V Pišece. Vasi želji ne moremo ustreči, ker je sin tistega moža priden in miroljuben duhovnik. — Pilštajn. Mi drage volje ustrežemo vaši želji, samo bodite mirni napram napredno-mislečim somišljenikom in ne sovražite kot pameten trgovec „Sta-jerca". — V Sv. Lorenc na Dravskem polju. Oprostite, kai tacega vendar ne sodi v list. — Kalobje. Lansko leto v avgustu sle plačali 4 K, imate plačano do 1. sušca 1906. — Sv. Benedikt v Slov. gor. Pride zanesljivo prihodnjič. — Gospod J. \V. v Laškem trgu. Naročnina 2 K plačana do 1. marca 1907. — V Velenje. Preveč osebno, kaj takega nikogar ne zanima, zraven pa je Se odgovorni urednik v nevarnosti, da bo tožen, ako se mu včasi poročajo nezanesljive in pretirane vesti. Nase načelo je, ustreči vsakomur, kolikor se da, toda list mora tudi svoj ugled varovati. — Vsem prijatelem in naročnikom lista. Prisrčen pozdrav! — Sv. Martin pod Vurb. Poslano je izvrstno, bomo porabili ob priložnosti — Celje za Savinjsko dolino. Hvala za poslano, za to številko, žalibog, prepozno, pride zanesljivo prihodnjič. Prosimo za vaše daljno sodelovanje. — Sadjerejcem priporočamo, naj kmalu za ptičke, posebno sanice, pripravijo Skatljice (Nist- kitstehen). kod si delajo gnezdeče. Ker je letos dobro -leto pričakovati, je nujno potrebno, da se za to skrbi, ker ti ptički so jako korisini za sadovnjake. Ohranitev zdravja in varčnost sta tako važna za vsakogar, da je treba vestno vpostevati vse, kar ji speSi. Zato se tudi našim gospodinjam ne more priporočati dovolj toplo, da ne smejo nikoli več rodbinske mize puščali brez Kathreinerjeve Kn'ippove sladne kave. NepomeSana ali obilo dodana zrnati kavi, je glede okusa in zdrave tečnosti vzor kavine pijače, ki se je ne odreče nihče več, kdor je spoznal nje dobrodejne učinke. Zlasti vsaka skrbna gospodinja takoj opazi radostnega srca, kako izdaten prihranek v gospodinjstvu doseza z uporabo Kathreinerjeve kave. Treba pa je paziti na to, da ima samo pistna Kathreiner-jeva kava v zaprtih izvirnih zavojih z varstveno znamko „župnik Kneipp« tako odločilno prednost okusa po zrnati kavi. Posebno ne moremo dovolj iskreno svariti pred vsemi odprto odtehtova-n-mi opraScnimi izdelki. Loterijske številke. Trst, dne 17. februarja: 73, 55, 5, 29, 50. Gradec, dne 24. februarja: 72, 90, 10, 1, 53. Kateri Oolenlki rabijo z najboljšim uspenora naravno vračilo, .smrči Frano Jožefov grenki vroloo (BitterqueUe)? Vsi tisti, kateri so prisiljeni služiti si svoj kruh bodisi s telesnim, bodisi z duševnim delom in ki občutijo vsled teh naporov motenje v prebavljanju, sploh v važnih telesnih organih. Pa tudi tistim ubogim srečnim, kateri so {uživali preobilno ob mizi življenja in katerim grozi debelost se svojimi neznosnimi občutki, se priporoča za njihovo zopetno zvračitev kot najboljše in edino uspešno sredstvo Franc Jožefov grenki vrelec. l grenki vrelec (BitterqueUe. I je najboljša grenka voda(Rabiseta voda ] 'adi med dragim usplošni dunajski bolnišnici)! Zaloga pri V. Schulflnk v Ptuju. • Doktorja pi. Trn- k6c2v-ja. sveto- A vno znano re- w ililnn varstveno ^ sredstvo, ki je •* bilo na razstavah odlikovano z naj- boljšimi pohvala- mi, dobiva se pri- U stno pod marko Mastin <8 prt vsakem tr- govcu. Vo^ posti se razpošilja naj- K^ manj o zavitkov ^ za K 2.70. Le- r karna Trnkoczvv <&, Ljublani. Ponare- TMl jale! se sodnijsko W> kaznujejo. Učenec 105- ki ima veselje za devljarsko obrt, n»j se 1'glasi pri: Julian Bfrna, čevljarski mojster v Celju, Gospodske ul. 5t. 6. Prodajalnica s pritiklino, na lepem kraju, kod se bo letos delala nova cesta, se po ugodni ceni proda. Vprašajte. Šestem št. 21- 101. Prodam = radi starosti in bolehnosti pod ugodnimi plačilnimi pogoji solidno zidano pritlično hišo s 3 sobami, kuhinjo, s Štedl-nikom in kotlom, z obokano kletjo in popolnoma opremljeno prodajalnico. Hiša stoji tik diiavne ceste gred vasi ter je tam renomirana gostilna, poSlni nabiralnik z vsakdan-sko poštno zvezo s Konjicami. Poleg hiSc je gospodarsko poslopje za par goved in svinj, vrt z brajdami. Z hišo prodam tudi travnik in njivo. Kupci naj se oglase pri Blaža Šolarju v Tepanjah, p. Konjice Smrekova n drevesca triletna, tiso?, po 4. K, prodaja graščinsko oskrbništgo v Kozjem. Ui 36 Jcenee 7. dobrim šolskim spričevalom se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri Francetu Pftschuh v Celju. Prodajalka, M zmožna nemškega in slovenskega jezika in učenec se takoj sprejmeta pri Ivanu Kuko-wit*eh v »Šoštanju. ••••••••• Veliko presenečenje! Nikdar v življenju ni več take priložnosti 33 500 komadov za 1 gld. 95 kr. Ena krasno pozlačena precisna ura, katera točno teče in za katero ee M leta jamči, a Jako primerno verižico, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prsten zA gospode z imit. žlahtnim kamenom, 1 krasen moSnjiček, J jako fino žepno -zrcalo, 1 par manSetnih gumbor, 3 gumbi za srajco, (3%'dubla-zlat) s patentiranim zaklepom, 1 jako fini tintnik iz nikelna, 1 lini album s 3G najlepšimi slikami, 1 eleg. brosa za dame (novost), 1 par bouton s siraili-brilantoin, i"> različnih smešnih reči za stare in mlade, 20 različnih reči za koreSpodenco in še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar pptrebne. Vse to se posije z uro vred, katera tsama lega denarja vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja se proti postnemu povzetju ali če se denar posije naprej. Dunajska centralna razpofi- Jjalnica p. Lust, Krakov (Krakau) Nr. 41. Kil. Za neugsjajoče se denar vrne. Veliko presenečenje. Nikdar več v življenja se ne ponudi taka priložnost. 600 koso? samo 1 gld. 80 kr. Ena krasno pozlačena 36 i.r tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako lini žepni robci, en prstan za gospode z imitirauim žlahtnim kamenom, 1 nastavek za smodke z janlarjem (beren-Steinom), 1 elcg. broia za dame (novost), 1 krasno žepno tojlelno zrcalo, 1 usniat moi-nj ček, 1 Žepni nožič s pripravo, 1 par manSetnih gumbov, 3 gumbi za srnjco, *M iz duplezlata s patentiranim zaklepom, krasen album za slike, v katerem je 30 najlepših podob sveta, 6 reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korespondenco in Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, ka'era je sima tega denarja vredna, za samo gld. 1'80. Razpošilja so proti po-vze'ju ali čo se denar poSl;e naprej, skozi dunajsko rszoo-Siljalnico Oil. Jnngn-irlk, Krakau A/14. 1036 NB. Za neugajajoče se denar JP a • • • 9 «i>Qjl *a Nova trgovina. Naznanjam, da sem 14. febr. 1.1. V Celju na Graški cesti št. 8. nasproti hotela „zum vveissen Ochsen" otvoril maimfaktunio trgovino. Tam se dobi po nizki ceni blago za gospodske in damske obleke, vsakovrstno perilo, ame-rikansko platno meter po 32 h, nogavice po 50 h, obujki po 24 h, Cambrike po 38 h meter. Da]je imam v zalogi vsakovrstne potrebščine za krojače in šivilje, žido inčipke za nališp. V prodajalno sme priti vsak ter bla-gfr ogledati, ne da bi moral kaj kupiti. Skrbna postrežba. Z velespoštovanjem. Karo! Glojek.. Lepo posestvo od drž. eegte 10 minut, od kolodvora l.avamiind V« ure oddaljeno, se zavolio starosti po nizki ceni proda. Tri poslopja so za stanovanje, eno lepo poslopje za gospodarstvo, mlin in 70 oralov. Gozd za sekati, njive so v ravnini, gozd, travnik in njive držijo se skup. Cena se izv6 pri Vito« Kuri, vnlgo pri .Tnškn posta Lavamiind 89. Učenec ? se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom pri Josip-o Presker. Zreče pri Konjicah, Gozd se proda. Gozd, okoli 10 oralov na lepem kraju, je ugodno iz proste roke za prodati in tudi v matih farcelah. Več pove Joh&nn obesehin, posestnik v Mariboru. 41 ooooooooo Vinorejci! n Lanen* konce (cvirn) za suho požlahlovanje trle {trockenes Vcredeln tier Reben) imata v zalogi brala Slawitsrh v Ptuju. "Posestvo 6B z lepo zidanim 1 ramom, ki je Še B let davka prosto, se proda ali zameni z drugim posestvom, /raven je studenec, 4 svinjski hlevi, 903 klaftrov zemlje z lepim sadnim drevjem in trsom, 20 minut od mesta. Pri hramu se prisluži vsak mesec 3G—40 K zraven. Natančneje pove Ferf- Do-minko, Nova v iS at. I0i pri Mariboru. Kot šafar 101! želi službo omožen mož takoj sprejeti, ltazume vsako delo in ima dobra spričevali. Sedaj je tudi kot Safar v s ulbi. Ponudbe na upravniatvo ^Štajerca." 100- prideni se sprejme pod ugodnimi pogoji v trgovini z meSariim hlagom in ateklenino. Anton Prettner. Konjice. Trgovski učenec z poSIcne liiše, dobro izSolan, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom pri Francu Scliosteritsrli, Sv. Vid niže Ptuja Brata Slawibch v Ptuju 106 priporočala izvrstne šivalne stroje (Nfthmaschinci)) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medium 90 , — „ Singer Titanial20 , — „ Ringschifchen ........140 , — „ Ringschifchen za krojače . . . .180 , —■ „ Minerva A..........100 , — , Minerva G za krojače in čevljarje 160 „ — -Howe C za krojače in čevljarje . 90 , — „ Cylinder Elastik za čevljarje . .180 , —■ , Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik, brezplačno. to* Oglas. Posestnikom sadonosnikov se naznanja, da soj daj omenjeni v letih 1903, 1904 in 1905 z jako vspehum dovršili tečaje za straženje dreves ter kot lake najtopleje priporoča. 1. Aicher Franc, Feldbach št. 23. 2. Binder Anton, l.imbacli St. 12, obč\ Sulilal Fried bergu. 3. Danter Franc, FladniU St. 15 pri Feldbahn. 1-. Ernst Johan, Mitlerdombach St. 1 pri Ilaribergq 5. Diirler Valentin, Pollau St. 138. (i. ICnapp Franc, Kogl št. 8 pri Weizu. 7. Maurer Ferdinand, Dielersdorf št. 1 pri FiirslenleM 8. Putz Franz, Dechantskirchen št. 19 pri FebriujM 9. Poit Anton, Weinberg št. (H pri Feliringu. 10. Zollner Jobann, Sebersdorf št. 10 pri Hartbergfl 11. Čeli Frane, I.očič št. 2o pri Ptuju. 12. Horvat Jožef. Votkovec št. 30 pri Ptuju. 13. Leber Jožef, Ratsehendorf št. 41 pri Ctnureku. I 1-i. Lipovec Ignac, Podgradje št. 10 pri Ljutomeru. I 15 Vozovišek Valentin, fiutendorf št. 110 pri Cejjoa lfi. Ortnak .lobann, Vransko St. 4. 17. Čepuš Alois, Mana-Oradcc št. 26 pri Laškem. I za; ter B Haring Franc, Scliiinegg št. 17 pri Upnici. Kainz Franc, Dobi št. 8, okolica (iradec. Masser .lohann, Piiscligau št. 24, Eibiswald. ^^" Adam Franc. Allenherg št. 19, Leibnitz. (iottsgrabt-r Franc, Maurilssen št. 38, Fmlmloiipn.L Kurz Franc, Mullendorf št. 23, okolica (iraiioc. R»U 24. Morili Matija, Aibl št. 24 pri F.ibiswaldu ^—4 25. Niederl Franc, liatimgarten št. 11 pii Fcldhacliu.', Nigkas Franc, Pirkdorl št. 61 pri Stainzu. Obenaus Jobann. St. (ieorgen št. 6 pri Vildonu. * Ueinisch Jožef. Nieder-Tregist št. 15 pri VnitsljerjH Zmugg Johan, Sulz St. 17 pri l)enisch-Landsber|H Kopše Malin, (iorišnica SI. 74 pri Ptuju. želez Slrau« .loh»n, Olimije št. 20. okraj Kozje. 32. Tratnik Martin, Sv. Martin v Kožni dolini, okr. CerDUJf 33. Kri t Jožef, Cigleiica št. 15, okr. Ptuj 2a » 34. Hogina Ivan, (iolavabuka št. 54, okr Slovenjigraa 35. Žemljic Anton, Šenjak št. 11, Sv. Lenart v SI. H 36. Horvat Franc, Sovjak St 66. pri [tadgoni. 37. Hottersbacher Jožef, //,'. Bistrica, p. Anger, d~ liirkfeld. ',,,•" 38. (iretller Johan, Kroltendorf. pošta in okr. \\'eiz.j ii9. Kiinig liupert, Arndorl, p. Sv. Rupert na Kubi, Weiz. •10. Sehirnhofer Franc, Hirnsdorf, p. Pischclsdortl tileisdor/. 41. Haberl Anion, Weissenbach, pošla in okr. Feld 42. Zseh Johan, KOllach. pošta in okr. 1'ehiing. i'i. Windiseh .lohann, Herrtnberg, p. Ur. Willen okr. Ftirstenfeld. 44. Archan Jožef, Kolirbaeh-St. Magdalena, p. S okr. Hartberg. 45. Schreiner Franc. Tanzegg, p. Pinggau, okr. Ffl berg in 46. Holzer Engclberl, Vornliolz, pošta in okr. Vortlf Tu navedeni strežniki dreves, ki so i>od urada nadzorstvom, so zavezani, da v tistem okraju, kjer s| nnjejo, od zasebnikov, posestnikov, okrajev, občin in ■ društev za dnevno plačilo 2 K s hrano ali 3 K | hrane srriu;j »a prolajo tobaka, tik od Sv. Trojice proti Sv. Ani v Krembergu vozne in od Sv. Lenarta proti Kadgoni pehajoče pene ceste, hi?. St. 83. je na prodaj. liram ima dve veliki in dve mali sobi, kuhinjo in kamro, zraven tudi 2 podzemeljski k;e'.i. Poleg je vrt, soHonosnik, n i/a in dosti pa£e. To je najstarejša gostilna v (em okraju. Kupci naj se pismeno ali usl-meno zglasijo v hramu v Zgornjem Porčiču h. št. 8 J, pošta bv. Trojica v SI"v. gor. pri Genoreft Knkt.ve.'. Za varuhinjo se išec deklica ubogih starišev k ll/s leta starem i oiroku. PJa^o bo ime'a 28 K na ieio, nenaj obleke in obu.elj. HeV-l'ca naj bo stara od 12 do 13 let. Natančncie pove upravni šU^Š^rea^________110 Kovaški učdiec se takoj sprejme pri Gutlfriril Fei-ar, Kamnita liri Muribiuu. '__________________107 Posestvo 1UM v ravnini, v bližini kakega mesta in kolodvora in ob deželni cest', od 8 oralov višje, da se lahko vefi glav Šivire redi, se lakoj kupi. Poslopje mora biti v dobrem stat.u, tudi s prebitkom slarih ljudi more biti. Posedanji posetin'k tudi lahko ostane še nekaj let na p'sistvii. Conndbe na Job. Vogriacc, Niklasdorf b. Leobcn. Štajersko. Brez uka prinese veselje i 1'tl ilrtcf v VSRko obitelj (familijo) Colunibia-kiti 8ljcitre. velikost 4-9X35 cm in imajo 41 s» 5 akordov in se znajo s j močjo podložljivih not tak| od vsakogar igi'ati. ffl se jih že več, kakor 100.(1 Dobiva se samo direktno moje tvrdke. Cena: koif letne š šolo in celojf pravo gld. 5.50. Note. koi 10 kr. Akortl-citre kakovosti komad gld. 1 50, 2-25,3.—, 350, 4— in Noben riziko, ker je zamena dovoljena, ali se vrne 1'oši Ija seproti poštnemu povzetju od „Ei'z, sisclies Mnsikwaren-Vers»ii(Uiaiis Hanns Ko Mostu (Br0x) št. 876 (na Češkem) velik ilustruvani renik isstunj in franko. n konjtm. č'gar žena hi bila svinjska potem dva hlapca k velcm te takoj v tli sprejmejo pri oskrbništvu prajščine Dornau, ^JM™ Hožgance. kami, 2 ba«i, dol . VSI spo-ibrim 3 jih! pri Ohrsnitev zdravega že tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi pre-Invlania ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno, iz t-bruiili nsjbohfiili in uepeSnih zdravilnih zeli ;ikrl>no naprav-1 Ijtn«. ler zbujajoče in prcbavljenje posppžujoče in lahko o-lvsjaj^o domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane naslediš nezmernosli, slabe dtt-, prchlajenja in zrp^inegi zaprja. n. i«r. gorčico, naj-enianjp, nezmerne tvonlve kisi n ler krče je dr. Rose balzam za želudre jz lekarne H Fragnerja v Pragi. Vi steklenice I krono, cela steklenica 2 kroni. SVARILO! is' 'M' embalaže imajo ----------- postavno deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga B.FRAGNER-JA.cinkr. I S'nem orlu", Prnga, Mala Slrana, ogel Nerudove ulice 203. l'o poŠti raspoSUja *e vsak dan. TSq filjatvi K 256se poSlje velika steklenica in za K 1-50 mala steklenica na vse posla'0 avstro-ozrske monarhije pošlnir-e proslo. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogrske. ) V Ptuju dobi se v t lekarni gospoda Ig. Behrl« dobavitelja , ! I zeleznata mesna beljakovina najodličnejše, tek ,. ;e| obujajoče in živce oživljajoče krepilno sredstvo \ za bledične. Zeleznata Somatose obstoji iz Somatose z 2% železa v organični zvezi. Dobiva se v lekarnah in droger.jah.2S0 Postavno zavarovano. Vsako ponarejenje in ponatisk se kaznuje. Edino pristen je Thieriy-jev balzam ~ samo 7. zeleno marko nune. ^ Staroznanl, nepresežen proti nerednemu pre-bavljanju. proti želodčnemu krču, koliki, kalaru. proti liukvini na urnih, iul'lmnri i. t. d: Cena: 12 majhnih ali 6 dvojnalih ali I velika posebna steklenica s patenti, anim zamaskom K 5— franko. Thierry-jeva maža iz vrtnic (certifo|ijv, povsod znana kot Non plus ultra proti vsem Se tako starini ranam, proti vnetju, telesncn.ii poškodovanju, tvorom in vredom vsake vrste. Cena: 2 Ionfika K H.60 franko pošilja le, ako se denar naprej posije ali po postnem povzetju. Lekarna A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu-Slatini Knjižica s tisoč izvirnimi zahvalnimi pismi zastonj in franko. Sklad v vseh večjih lekarnah in trgovinah z zdravili. ae sprejme pn gosp. Fr. Stiger in sin v Slov. Bistrici. Hiša v Ljubljani, ~m " v kateri se že dolgo nabaja gostilna (lastna koncesija), prodajalnica z dež. pridelki in pekarija, se zaradi posestnikove preselitve po ugodni ceni proda. Nekaj kopnega denarja ostane lahko na hiši. Naslov pove upravnistvo ..Štajerca." Najhitrejša vožnja po morju 5 dni, 7 ur, 38 minut. Red-nadirektnazve-za z brzo- in poštnimi par-niki, ki imajo d vojnate vijake, iz Haojbutka do Ne\v-Yorka; dalje v Kanado, Brazilijo, Argentinijo, Afriko. Natančnejša pojasnila daje Generalna agentura za štajersko Gradec, IV., Annenstrasse 10, „0sterr. Hof." 70 Uradni zavitki (Amtskuverte), kakor so v najnovejšem času predpisani, velikost 18X22 cm, v razni kakovosti ima v zalogi W. Blanke V PtUJU, 72 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Šivalni stroji izvrstne konstrukcije in elegantne opreme. Lastni izdelek. Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska cesta 17. Zaslopnik za Spodnje Štajersko: S August Heller v Mariboru, ** Tržaška cesta 151. 38 ok« ..k okrl ilorf ricd ivili ... IV: 1 -. ■S lanu« kveteto cifreniro gld. 1 -65.IT „1,-,,.» X«.« liirektno iz tovarne gld. 1-45. llOnKlirCCna budilnica po aiiierikanskem sistemu, gre, naj se položi, kakor hoče, zanesljiva, dobre vrste, s it letnim pismenim jamstvom za dober in pravi tek gld. 1-45, 3 komadi gld. 4-—. s ponoči sve-tečo cifrenico gld. 105, 3 komadi gld. 4 50, 10 komadov gld. 15—. PoSilja proti postnemu povzetju (Nachnahme) ali če se posije denar naprej 522 prva tovarna la ure rianns Konrad Mnslii (Br8x) St. S7C (ČeSko) Bogato iluilrovan cenik, oWgajoc H IIKK' slik n orali, zlatnini in sreliernini pošlje se na zahteva nje zastunj in franku. Nagrobne vence (Grabkiiuize) jako lino izdelane po 6, 8 ali 10 kron, kakor tudi venčne trakove (Kranzschleifen) z napisom ali brez napisa imata v obil-nej zalogi i75 Brata Slawitsch v Ptuju. Brez učitelja ~ brez uka _ brez znanja not(sekiric) zamore igrali vsak na mojem pihalnem Blus-Ac-cordeonu in Fliitofon-u pesni i, koračnice (marš) in plese. Za svatbe, veselice, izlete i. t. d. posebno za priporočati. Vsakemu godalu se doda zastonj šola za samouk (Selbslerlemschule), po ka-leri se lahko nauči igrali. PoSilja se proti .'poštnemu povzetju (Nachnahme) od EfZgebirgisches Mn-sikvvaren- Versandliaus ižbt Hanns Konrad v Mostu (Briix) št. 876 (Češkem). n '-Ste* 368. Blas-Ac- !l«»rie«n s 10 tip- 20 glasi, 2 Ji»«i, dnl{0«i H3 cm. 3Q gW. 125, K komadi "^ gld. 350. Bogato ilnstrovani ceniki z č»z 1IM0 slikami pošljejo se na zahtevanjezastonj in franko. Štev: 8087. Fliitofun 521 z 10 tipkami, 20 glas;, 8 hasi, cilin-draste podobe, dolgost *> cm. gl I. 2 —. S komadi gld. 5-50. za take, ki hočejo dobiti takoj brke ali pri. ki imajo plešo, ni boljšega sredstva kakor je pravi danski „Mos Balsam." „M03 Balsam" povzroči, da dobi vsak takoj in sicer v trku 8 dni brke in da mu začnejo rasti zopet izgubljeni lasovje. Zakaj od mwlerne znanosti je dokazano, da „Mos Balsam" upliva tako na lasne buške, da povzroči uže v 8 do 14 dneh bujno rast lasov ah" pa brk. Da to sredstvo m nikakor Škodljivo, za to se jamči. Ako to ni res, plačamo mi * 5000 goldinarjev gotovegadenarja vsakemu tistemu, kateri nima brk, kateri ima plešo ali pa redke lase in kateri je rabil tekom 6 tednov brez uspeha „Mos Balsam." Opomba: Mi smo edina firma, kateri je mogočo enako jamtiti. Na razpolago so opisi in priporočila zdravnikov. Pred ponarejavalci se nu|no svari. „Kar se tiče mojih poskusov z nMos-Balsam"-om usojam si Vam poročati, da sem s tem balzamom popolnoma zadovoljen. 2e po preteku 8. dnevov pokazala se jo očitna [rast brk sicer mehkih in jasne barve, toda jako krepkih. Po preteku dveh tednov dobile so brke svojo naravno barvo in potem še le pokazal se je prav očividno izvrsten upliv Vašega balzama. Zahvajlevaje Vas bilježim 1. C. Dr. Tverg, Kopenhagen. Jaz podpisana smelo priporočam vsakomur pravi danski ..Mos-Bai&am" kot zanesljivo, neškodljivo sredstvo, katero povzroči zopet rast lasov Meni so izpadali delj Časa lasje tako, da sem dobila tu in tam na glavi popolnoma gola mesta. Ko pa sem rabila „Mos Balsam", začeli so mi rasti že po preteku 3 tednov zopet lasje in so postali gosti in težki. Gdč. M. C. Andersen, Uy; Vestergarde 5, Kopenhagen. 1 zabojček „Mos Balsam* velja o goldinarjev. Zamota se presledno (diskretno). Razpošilja se, ako se pošlje denar v naprej ali pa po poštnem povzetju. (Nachnahme). Pisati je treba na največjo specijalno trgovino sveta Mos-Magasinet, Copenhagen 3T0. Danemark. Dopisnice (karte) je treba frankovati z znamko (marko) po 10 vinarjev, pisma z znamko po 25 vinarjev. Vsakovrstno prekajeno (zel- liano) meso, najfinejše klo= base, vedno sveže (frišno) blago, priporoča po najnižji ceni Jak. Wintolich prekajevalec v Celju, Kirchplatz štev. 2. Zunanja naročila odpravijo se vestno in hitro! m („WilIkomm"). Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 50 kil za en oral. — Podpisano oskrb-ništvo pošilja 25 kil za 9 K, 50 kil za 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo vred. Uzorce po 5 kil pošilja s pošto franko proti 3 K 20 vin. predplačila. Oakrbništvo graščine Golič pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko. M (Schnittrebe) „Bipftrm por« talis", druge vrste, prodaja na veliko in drobno 1000 komadov po 3 gold. ? F. C. Schwab v Ptuju. V ptujskem mestnem soparnem kopališču se dobijo odsihmal kopele s hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik Ob Va|| uri predpoldan za 60 vin.* (30 krajcarjev.) 376 Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstalt). XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Franz Kaiser, Ptuj, veleposestnik vinogradov, trgovec z vinom in žganjarnica. Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakov tropinovec, slivovko, droženko, brlnjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi žganjarnici v hrama tik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko kapi, sem pripravljen, povrniti tudi stroške mitnici (maute). Pismena naročila se vestno in točno izvrSnjejo. Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago. Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin. fZVZ3ESV2aS7V^ mffio*$&i>m , Ptuj, gospodska ulica 11 "r"y c. kr. zaloga smodnika. Priporočam svojo bogato zalogo vsakovrstnega smodnika v svinčenih škatljicah, okroglega in raznesilnega, vse vrste kapselne, patrone za puške (Lancaster in Lefanche št. 20, 16, 14, 12), patrone za samokrese 7, 9, 12 mm šprihe, nadalje imam veliko zalogo umetnega ognja in raketeljnov. Velika zaloga špecerijskega blaga, sladkorja, kave, čaja, riža, mila (žajfe), petroleja, južnega sadja itd. Imam vsakovrstno olje, bučno in pravo najfinejše. Glavna zaloga kajuita iti tomaževe žlindre za gnojenje travnikov in vinogradov, nadalje zaloga galicije, žvepla, rafije, gumija za cepljenje itd. Vse iiav«»den«» dobro in po ceni. Pravo domače platno' za rjuhe in perilo" priporočava po sledečih cenah: Cela seSita rjuha za posteljo 2 ali 2'/i metra dolga, velja samo 1 gold. 20 kr. — Najfinejše seSita rjuha iz tenkega domačega platna 2 m dolga, velja samo 2 gld. 50 kr. To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, čeprav je platno 160 cm široko, imter samo 15 krajcarjev. — Domače platno za „5trozokeu velja meter 20 ali 25 kr., za. obleko meter 28 do :-t6 kr. Vzorci (rauštre) se tudi vpoSljejo na zahtevo, Brata Slawitsch trgovca v Ptuju, Florjanski trg, Zahtevajte brezplačno in franku moj veliki ilustrirani cen k z čez 1001 si-kami o niklnastih, »rebrnih in zlatih urah sistem Kunkopf, Halm, Omega, Kcliatfliausoa. OlanhUtte, kaltoio vsakovrstnih sreliriiinuli i i zUtninah p« prvotnu-tovarniškili a-tuh. Viklnasla remontuir-ura.....K H,— stem Kiisk'i jti'-jtatfiU........ 4.— steni Rotfkoul, erna-joklena rr u»»t. ara...........„ 4.— Švicarska originalna sistem Koskupf |t:iteiit-ure...........* o,— Uoldiu rem ura „Luna deli" . . . ,, 7-fiO Srebnrn rem. ura n(ilor»atdeliu . . „ 7.«» Srebrna rem. ura z ilvnjnatuu pokrivalnm.....„ 11.6 Srebrna oklepna verižiea z sklepom, 15 gr. težka . „ 2 40 Ruska ttila-niklaasta-nnker-rpni. nra z nI.mta deli" ., »&• t'ra kukavica K 8*o0. budttnica K 2 9'», Kuhinjska or.t K it —, vSchwarzwaliler '-ura K — 2 Za vsako uro 3 letno pismeno jamstvo. Nobene rzike! Zamenjava dovoljena ah pa se denar vrtu. Prvatovarnaza ure Hanns Konrad T SIrottu (Itriix) •! S7fi ((>«ko.) 51x Red Star Line, Antwerpen Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New-York in v Filadel- njo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladji. — Nizke vozne cene. Pojasnila dnje Red Star Line, 20, Wiedener GOrtel na Dunaji ali Franc Dolenc, konc. agent ▼ Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41. 637 Samo 6 bon Samo 6 kron. Anker-ura prihodnosti je moja prava švicarska anli-magnetican patent-anker-rem -ura, „?istem Kuskopf'- z masivnimi na kamnin tekočimi, »solidnimi anker deli, s pristnim email-kazalnikom, v masivnem, pristnem, niklastem okrovu z varstveno plombo, 36 ar idoca, 8 pozlačenimi in ukradenimi ka- TfiL. S?*E *»S. ^^>9LV zatci'toino rePasirana s 3 '',- K'^j?'p.TEN^Jr vMJk nimpi8menirajamslvoii,komad kron 5 kron 3 komadi K14.—,6 komadov K 27.-Taista ura s kazalcem sekund, komad K 6.—, ^ komadi K 17.—, 6 komadov K 33.—. Taista ura v črnem jeklenem okrovu K 6.50, 3 komadi K 18.—, 6 komadov K 84.—. Taista ura z dvojnatim pokn-valom v pristnem niklastem okrovu brez kazalca sekund K 8. 3 komadi K 22.—, 6 komadov K 40.— Taista ura z dvojnatim pokrivalom v črnem jeklenem okrovu, komad K 8.50, 3 komadi K 83.—, 0 komadov K 42.— Taista ura z dvojnatim pokrivalom v pristnem niklastem okrovu s kazalcem feekuod K 9.—, 3 komadi K 24.—, 6 komadov K 45.—■. Taista ura v pristnem srebrnem okrovu, odprta, brez kazalca sekund K 10.—.3 komadi K 27.—, 6 komadov K 52.—. Taista ura v posebno trdem srebrnem okrovu s kazalcem sekund odprta K 12-50—, 3 komadi K 35.—, 6 komadov 68.—. Taista ura, s 3 srebrnimi pokrivali v srebrnem okrovu s kazalcem sekund K 16.—, 3 komadi K .46—, 6 komadov K 90,—. Taista ura, dvojnato pokrita, v posebno lepo graviranem srebrnem okrovu s kazalcem sekund K 18.—, 3 kom. K 50.—, 6 kom. K »6.—. Prosim, ne mislite, da so take Roskopf ure, kako jih navadni prodajalci po ceni prodajajo. Moja an ker- nra priliounusti' naj bo vsem zaneslj-v in dober časomer in zadostuje vsem zahtevam, ki jih imamo do res dobre ure. Vsako leto razpošiljam več ko 50.000 komadov k največji zadovoljoosti mo.ih častitih odjemalcev. To na Avstrijskem pat samo pri meni obstoječo Število kaže solidno« moje tvrdke. V»aM>, Ira.ti ■aj.uanjie naročilo se vestno in točno odpravi. Zamenjava dovoljena, če Se poslano ni pokvarjeno ali ne vrne denar brez odštetja nazaj. RazpoSljava po poštnem povzelju po prvi tvrdki ur HANNS KONRAD v Mostu (Brlix) štev. 876 (na Českera). c. kr. sodnijsko zaprisežen cenilec Odlikana s c kr. orlom, zlatimi in srebrn>mi medaljami, in tOO.000 pohvntnimi pismi iz vseh krajev. Ceniki s ere« 1000 aliksmi pfriijpjo s.- na zalit*, o zaatviij in franki*. Ura kukavica K 8i Lepo izrezano kazalo s ptiči, koši viikami in s koščenimi kazalci, kukal uro in vsake pol ure, 33 cm visoka,! pletna z 2 pozlačenima uteži v podobi] ža, natančno rtgulirana, la. gotsko t samo K 850 samo. Okrogla ura, ki se navije vsakih 36 uteži, premer 16 cm k 3—. Taial 8 dnii idoča. premfr 30 cm K 5 Za vsako nro jamči se pismeno 3 I Vsako leto razpošiljamo več 50 0001 največji ziduvoljnosli mojih častilih odjemalcev. To susvDf se na Avstrijskem gotovo ne najde, je najboljše potrdilo < lidnosii mije tvrdke. Vaako, tudi najmanjšo naročilo se totno odpravi. Razpošilja po postnem povzetju (Nachnahme) HANNS KONRAD, Prva tvrdka nr v Mnsto (BrOi (r.a Češkem.) Košato ilustrovaui ceniki s čez 1000 slikami s* pošljejo na i zaitnnj in franku N. jx> mi C« ■ti 32 '/■ Amerikansko in sicer korenicjake in c( ijeno trto, najlepšo rasti prodaja po najnižjih cena R. F. WJDBMER, PTn -------------------------------------------------JIi Živinski sejmi v Maribora? V Maribora se vršita na v nalašč za t 8" odločenem prostoru (Melling) vsaki mesec H dva živinska sejma. 2e gr sa Prvi vsako drugo sredo ii drugi vsako četrto sredJL v mesecu. Prodajalci in kupci se vabijo k oMi*. teh sejmov. J« Meščanska parna žaga. ■ Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v P._, zraven klalnice in plinarske hiše postavljena!*' nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj ru . žaga. Vsakdo pa sme tndi sam oblati, vrtati i *,! spahati i. t. d. Pisarna za posestvo in hipoteke od oblasti dovoljena in protokoliranl d< Kari Kržižek, Maribor, Burggasse 8in preskrbuje nakup in prodajo graščin in posest« \l tovarniških podjetij vsake vrste, stanovanj,« letovišč, mlinov, prostorov za zgradbe, nji^ travnikov in gozdov itd., dalje preskrbuje po« , jila na prvo in drngo vlogo. Sam prodam v Mariboru veliko število najra ličnejih lepih in jako cenih posestev, kakor nL v razuih večjih krajih po spodnještajerski dež«lbe Pojasnilo dajem vsak čas in brezplačno. |6n --------------------------------------i ne Najboljše in najieneje glasbeno orodji Jj^ dobi ae le pri W. Schramm l-..t—.....i_____(*..,!.. ti._______,___.. ti O instrmentov v Celju, Grozerstnunij Gosli za vajo dobe se žezadK, za6 8 ali 10 K. — Gosli, katere imr" močen glas, veljajo 20, 25, 30 c_ Jako fine citre sa koncerte velja, 15 20 do 200 K. tlarmonika(en0; velja 5, 6, 7 do 15 K. Harmonik.,, glasna dunajska, ki ima 6 basov, i 28. 3(1 do 40 K. V zalogi so tudinL vrstneiroinpete,ktlare,piScalke.vsfc Pr vrstni bobni, tamburice isto-Uko ti ha vsakovrstne strune. Za vsaki instrument jamčim. Popravila w :i be flujejo jako fino in po najnizih cenah. mc ka liti je To VSI Be HANS W0UK, JEvV) Po,,čanan priporoča svojo bogato zalogo blaga za moito žensko ohleko in različno platneno blago in got< ženske in možke obleke. Potem sladkor, moko itd. Kupuje po najvisih cenah jajca, maslo, vsakovrstne deželne pridelke itd. Lastnik žganjarnice, prodaja domače žganje vi drobno in debelo, kupuje in prodaja domača vin«| na debelo. rW HWW^W^wfi jes LJU. bdajaielj in odgovorni urednik: Maks Heller. Tisk: W. Blanke v Ptuji