Politični ogled. DRŽAVA SHS. Pri volitvab skupščinskega predsednika se jc pokazalo, da je demokratska stranka v popolnem razpadu. Nad 30 demokratskih poslancev, je glasovalo proti volji prvakov današnjega režima Pašiču in Prrbičevižu, precej poslancev je pa tudi ostalo doma, ker se nočejo zameriti ne na eno ne na drugo stran. Razkol demokratov je opisal tudi demokratski poslanec Angjelinovič drugi dan po volitvah v beograjskem listu «Novosti«, kjer pravi, da demokratska stranka nič več ne pomeni in da je vsled razdorov in razkolov padla na stopnjo vladnih Turkov in pa samostojnežev. Ob isti priliki so se pokazali tUdi zemljoradniki v svoji pravi luči in podobi. Kakor se je žc poročalo. je bil na sestanku opozicije sklenjen sporazum vseh opozicijskih strank, da bodo pri volitvi predsednika nastopale enotno. Vsled tega sklepa opozicije je postal položaj za vlado zelo resen in nevaren. Vsi politični krogi so bili prepričani, da bosta propadla Pašič in Pribičevič, ki s svojim režLmom škodujcta državi. Sklep opofcicije je tedaj ustvaril najbolje razpoloženje, ne le v poUtiČnih krogih, marveč tudi med prebivalstvom. ki no ¦če več prenašati režima žandarjev in batinašev. Ko 90 se pa posamezni klubi sestali na svoja posvetovanja, se je naenkrat začulo, da je zemljoradniški klub sklenil, da bo glasoval za svojega lastnega kandidata. Ni šlo samo za onih 10 glasov, ki so jih oddali zemljoradniki, pač pa jc sklep zemljoradniškega kluba slabo deloval na ves položaj. Radikalni klub, ki je v svojem odporu proli dr. Ribarju že popuščal, je začel •sedaj še odločneje nastopati proti izvolitvi dr. Ribar- ja. S tem je zcmljoradniški klub pokazal, da mu je na tem, da sc obdrži sedanji režim magari samo za 2—3 dni, kolikor jih je še do demisije. Zemljoradniki so s tem pokazali, da so velesrbska stranka in da so doslf-j lc varali javnost, najsi so tudi proti Pašiču iu Pribiftcviču nastopali. Vlada vztraja v svoji zanikrnosti in brczbrižnosti do vscga, kar je važno iii uujno potrebno za narod in državo. Največ vneme posvečuje paradam< v Kumanovem in Pragi. Za obisk Čehoslovaške je bilo najprejprijavljenih 85 poslancev, potem pa jo Pašič dejal, da jih tudi 40 zadostuje. Giede uradniškega zakona je vlada žc tako daieč, da bo vpletla vanj tudi svoj znani zakon o «zaščiti države«, priključeno bo namreč posebno določilo, ki pravi, da ne sme biti v državni službi nihče, ki pripada nasprotnikom obstoječega režima. Ministri so se bavili tudi z občinskim volilnim redom za Bosno, kjer leta in lcta odlagajo volitve samo, da obdržijo svoje strankarske priganjače kot komisarje in gerente na ppvršju. Povodom proslav bodo dclili tudi odlikovanja in v tej darežljivi volji so se spomnili tudi na Sokole — in za naknadno podporo sokolskega izleta v Ljubljani so odobrili in izdali 250 tisoč dinarjev. To se godi ob času, ko tlačijo narod vedno nova in hujša bremena in ko ministri vpijejo nad sestradanimi državnimi uslužbenci: «Pritegnitc si jermena, če ne morete zdržati, pa pustite!« Bolgarski ministrski predsednik Stambulijski se je na svojem potu iz Pragc hotel ustaviti v Beogradu in je zaprosil naša vlado za razgovor. Vlada je njegovo ponudbo odklonila z izgovorom, da je vlada v krizi. Ta čin naše vlade je nov dokaz, njene diplomatske nezrelosti. V času orijentske krize bi bilo dvakrat koristno in potrebno, da se vlada razgovori z Bolgarijo o tem predmetu. Škodilo vsaj gotovo ne bi. S takim odbijanjem se Bolgarija naravnost sili v neslovanski tabor >in se ne ublažujejo nasprotstva izza svetovne vojne, ki jih mora biti vendar enkrat kongc. ANGLIJA. Nova angleška vlada je sestavljeaa, predsedstvo ima Bonar Law, ki je vodja angleških konzervativcev. Francozi so se motili, ko.so po odstopu Llovd Georga računali na spremembo angleške zunanje politike. Iz zadnjih londonskih vesti se pa razvidi, da Bonar Law ne misli prej na rešitev neodločenih važnih vprašanj, dokler ni angleško ljudstvo pri novih volitvah izreklo svojega mnenja. V francoskih krogih se je menilo, da je Lloyd Georgc padel predvsem zaradi svoje orijentalske politike in da bo njegov naslednik z veseljem porabil prvo priliko, da doseže ureditev tega vprašanja. Zato je pariške kroge zelo razočaralo, ko je angleški poslanik v Parizu sporočil, da smatra lord Curzon nadaljno odgoditcv orijentske konference za nujno potrebno. Franciji ne preostaja ničesar druzega, kot privoliti v to, da se konferenca odgodi do konca novembra ali začetkoma decembra, čeprav se v Parizu s skrbjo povdarja, dti bo to pri vedno večji nestrpnosti TurkoA' povzročilo lc nove zapletljaje. RUSIJA. Zunanji sovjetski komisar čičerin se je razgovarjal s časnikarji o svojih izkustvih v inozemstvu. Rekel je, da so po njegovem mnenju vse dosedanje evropske konference zgolj prizori v medsebojni gospodarski borbi med Francijo in Anglijo. V Nemčiji sc čuti nedvomno želja po čim tesnejših stikih z ruskim gospodar.skim življenjem Glavni proizvod Rusije je petrolej, ki ga hoče Rusija na vsak način braniti pred zahtevami Evrope. Največja ovira v bodoči sovjetski politiki je, v stališču nasproti sovjetom delavskih razredov v Evropi, ki se ga mora označiti kot odločno nvgativno. MEDNARODNA FINANČNA KONFERENCA. Washingtonska konferenca za poravnavo vojnih dolgov se bo vršila takoj po mednarodni finančni konferenci, katero Amerika nujno zahteva, češ, da je zelo potrebna in da se mora iia vsak način vršiti pred mednarodnim svetom. Ker je pa na vrsti tudi orientalska konferenca, se s finančnim posvetovanjem ne bo dalo začeti pred koncem leta. Naia zbflrava&ia Na Pojlzeli v Savinjski dolini je v sredo, 1. uovcmbra, na praznik Vseh svetnikov po prvem cerkvcnem opravilu shod Ljudske strankc, ozironia Kmctske zvczc. Govori poslanec dr. Hohnjcc. Shodi Kmetske zveze v ptujskem okraju. V nedeljo, dne 5. novembra priredi KZ politične shode: po rani maši na Ptujski gori, po pozni pa iia Hajdinu. Govori poslaner Žebot. Vabima na obilno udeležbo. V nedeljo, dne 29. oktobra, se vršita dva sboda in sicer v Podgorju in Šiniklavžu pri Slovenjgradc.u m sic«r po maši. Na obeh shodih govori poslamv Vlad. Pušcnjak. Vransko. Preteklo nedeljo smo tu imeli clva shoda. Dopoldne je v dvorani pri Brinovcu zborovala Slovenska ljudska stranka ob krasni udeležbi. Bilo je mnogo ljudi celo iz sosednjih župnij- Govoril je narodni poslanec Žebot. Zborovalci so glasno odobravali delovanje in postopanje naših poslancev ter obsojali goljufivo politiko Samostojne. Na sbodu so bili tudi taki, ki so poprej prisegali na lažnjivi samostojni evangelij. Prišli so do spoznanja, da so nas plačani agenti Samostojne samo za hos vodili. — Popoldne pa je zborovnl v Kaplji minister Pucelj. Mož je moral slišati od ljudslva tako obsodbo, kakršno zasluži. Moral je utihniti. Ljudska sodba, huda sodba.